žív -a -o prid.
1. živ, ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 15; dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; 'zivoga obráza bio KŠ 1771, 432; Pelali ſzo pa toga pojbára 'zivoga KŠ 1771, 404; záto ga je Boug 'zivoga dáo odneſzti KM 1796, 10; i 'ziviva ſzta vr'zena obá dvá vu ognya mlako KŠ 1771, 802; tiszti szo 'sivi zakopani KOJ 1848, 9
2. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: vöra je 'ziva KŠ 1771, 443; I z-'zivim vüpanyem vöpreminém KAJ 1870, 5
3. resničen, pravi: Boug je pa 'zivi KŠ 1771, 240; Ja ſzem te 'zivi krüh KŠ 1754, 206; Düh je pa 'ziv po praviczi KŠ 1771, 464; Právo i 'zivo Boga ſzpoznanye KŠ 1754, 15; sivoga Bogha ſzvéti Szin ABC 1725, A6b; ſivoga Bogá ſzvéti ſzin SM 1747, 56; da bi ſzlü'zili 'zivomi Bougi KŠ 1771, 615; ſzo Bo'zo ſz. rejcs 'zivo neſzli KŠ 1771, A5b; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142
žívi -a -o sam. živi: Kriſztus je ſzodec 'zivi i mrtvi KŠ 1754, 113; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit sive ino mertve ABC 1725, A5a; odkud pride ſzodit sive ino mertve SM 1747, 44; pride Szoudit mrtve i 'zive KŠ 1754, 271; Odnet pride, ſzoudit 'sive i mrtve KMK 1780, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

živòtni -a -o prid. življenjski: krüh 'sivi, ino 'sivotni KM 1783, 61

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.