avstralopítek -a m (ȋ) antr. pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bítek -tka m (ȋ) zastar. eksistenca, bivanje: človekov bitek na zemlji;
duhovni bitek;
boj za bitek / posameznikov bitek in žitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dobítek -tka m (ȋ) - 1. denar ali predmet, dobljen v igri na srečo: zadeti glavni dobitek; s tombole se je vračal brez dobitka
- 2. knjiž. pridobitev, korist: to je izreden dobitek za vse narode; pokazal mu je svoj novi dobitek
♦ šah. dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta - 3. zastar. dobiček, premoženje: samo za dobitek mu gre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dolítek -tka m (ȋ) kar se dolije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dožítek -tka m (ȋ) star. doživetje: popisati svoje dožitke;
pripovedoval je o svojih dožitkih;
čudovit, mučen dožitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
driopítek -a m (ȋ) antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nabítek -tka m (ȋ) kar je nabito, pritrjeno, navadno ploščica: sedeži so označeni z medeninastimi nabitki
♦ obrt. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nalítek -tka m (ȋ) teh. plast kovine, ki se z litjem doda na osnovo iz druge kovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
napítek -tka m (ȋ) - 1. tekočina, pripravljena za pitje: pripraviti, zmešati napitek; ponuditi komu hladen, vroč napitek / alkoholni napitek; vitaminski napitek; pren., ekspr. ljubezenski napitek
- 2. nar. vzhodno napitnica: peti napitke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
našítek -tka m (ȋ) nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki;
obleka z žametnimi našitki // košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, oficirski našitki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
navítek -tka m (ȋ) kar je navito (na kaj): navitek sukanca, žice / preja v navitkih / navijati, odvijati navitke
♦ tekst. križni navitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
obšítek -tka m (ȋ) trak, pas blaga, prišit na obleki, oblačilu: zlati obšitki na uniformi;
obšitki iz čipk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
očítek -tka m (ȋ) kar se očita: poslušati, zavračati, ekspr. požirati očitke;
prizanašati z očitki;
neosnovani, neutemeljeni, ekspr. grenki očitki;
ekspr. koš, ploha očitkov / očitek vesti očitanje // očitki so leteli nanj njemu so očitali; delati očitke očitati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
odbítek -tka m (ȋ) - 1. zmanjšanje vsote za določen znesek: deliti dohodek po odbitku za rezervni sklad / pogajal se je za odbitek pri ceni popust
// znesek, za katerega se zmanjša vsota: precejšen odbitek od plače / odbitek točk - 2. odbit drobec, kos: udarjal je, da so odbitki leteli po zraku
// arheol. odbit kos prodnika: izdelovati orodje iz odbitkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
odčítek -tka m (ȋ) knjiž. vrednost, količina, ki se odčita z merilnega instrumenta: vpisati odčitek v posebno rubriko;
odčitek s števca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
odlítek -tka m (ȋ) predmet, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: mavčni odlitek;
odlitek antičnega kipa;
odlitek iz brona;
original in odlitki // teh. izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulitek: obdelovati, ulivati odlitke; jekleni odlitki; odlitki iz barvnih kovin
♦ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena; stereotip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
odpočítek -tka m (ȋ) glagolnik od odpočiti se: odpočitek od dela;
temeljit odpočitek // knjiž. počitek, počivanje: odpočitka ni poznal; mir in odpočitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
odrítek -tka m (ȋ) - 1. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati odritek
- 2. nar. tolminsko kdor je kje nezaželen, odveč: če je hotel tudi on kaj reči, so ga zmerjali z odritkom / kot nagovor kaj pa delaš tukaj, odritek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ovítek -tka m (ȋ) - 1. predmet, ki varuje, ščiti knjigo: knjiga ima ovitek; papirnat, usnjen ovitek / knjižni ovitek; ščitni ovitek; ovitek za knjigo
// kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: zbiral je ovitke cigaretnih škatlic; revijo pošiljajo v ovitku - 2. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene: zdravil se je z ovitki in inhalacijami / hladni, topli ovitki
♦ filat. spominski pisemski ovitek izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom; ovitek prvega dneva na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; ptt pisemski ovitek papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma; zal. ovitek za določeno knjigo (umetniško) izdelan ovitek, navadno z naslovom in besedilom o avtorju na notranji strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
plítek -tka -o prid., plítkejši (í) knjiž. plitev: plitek jarek / ribez ima plitke korenine / rana je plitka / plitek človek / čutil je le plitko veselje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
počítek -tka m (ȋ) - 1. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: počitek mu je koristil; želeti si počitka; potrebovati počitek / po kosilu imajo počitek / knjiž. narava se pripravlja k počitku / nedeljski, nočni, popoldanski počitek / kot voščilo prijeten počitek
- 2. nav. mn., zastar. počitnice: ob počitkih so veliko pešačili / hoditi na počitke k stricu na deželo
● številni problemi mu ne dajo počitka miru; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; dom počitka dom upokojencev, dom starejših občanov; vznes. kraj počitka pokopališče
♦ agr. čas (zimskega) počitka čas od odpadanja listja do brstenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
použítek -tka m (ȋ) knjiž., redko jed, zaužitje: specialitet niso samo ogledovali, ampak so jih naročali za takojšnji použitek / zastar. pridelek je namenjen za použitek doma porabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
povítek -tka m (ȋ) knjiž. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene; ovitek: bolniku dajati povitke okrog pasu
● star. speči jabolčni povitek jabolčni zavitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prebítek -tka m (ȋ) - 1. količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera; presežek: izvozni prebitek; prebitek proizvodnje / prebitek energije, toplote
// zastar., v zvezi z na izraža zelo veliko količino; na pretek: lani je bilo krme na prebitek; časa ima na prebitek; vsega ima na prebitek / prostora je bilo za vse na prebitek dovolj - 2. znesek, za katerega je presežen določeni, potrebni znesek: pridržati si prebitek pri obračunu / z nabranim denarjem so poravnali vse stroške, še prebitek je bil še ostalo je
// zastar. trgovina je imela velik prebitek dobiček
♦ ekon. bilančni prebitek znesek, za katerega aktiva presega pasivo, če v njej ni izkazan nerazdeljeni dobiček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prehítek -tka m (ȋ) knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro // glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov
♦ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prelítek -tka m (ȋ) gastr. jed za prelivanje drugih jedi; preliv: pripraviti prelitek / čokoladni prelitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
preplítek -tka -o prid. (í) knjiž. preplitev: preplitek jarek / preplitko morje / preplitek je, da bi to spoznal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
preužítek -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek;
dobiti, izgovoriti si preužitek;
pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prežítek -tka m (ȋ) - 1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture
- 2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
preživítek -tka m (ȋ) star. - 1. preživnina: prejemati preživitek; upravičenec do preživitka
- 2. kar omogoča pridobivanje sredstev za življenje: iskati preživitek; poljedelstvo je njegov edini preživitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pribítek -tka m (ȋ) znesek, ki se določenemu znesku doda: zmanjševati pribitke na proizvodno ceno / zaračunati za delo ob praznikih 50-odstotni pribitek na veljavno tarifo dodatek; pribitek sklada povečanje
♦ filat. pribitek znesek na znamki, ki se doplača navadno za dobrodelni namen; šport. časovni pribitek čas, ki se prišteje, doda k doseženemu času
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pridobítek -tka m (ȋ) - 1. kar se pridobi: majhen pridobitek časa / zastar. ves svoj pridobitek je zavaroval premoženje
♦ agr. količina masla, sira iz 100 kg mleka - 2. zastar. dobiček, dohodek: pridobitek podjetja; davek od pridobitka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
razbítek -tka m (ȋ) nav. mn., knjiž. razbitina: razbitki ponesrečene ladje / zbirati razbitke lončenih posod črepinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
razvítek -tka m (ȋ) star. razvoj: družbeni, kulturni razvitek / razvitek planinstva / duševni in telesni razvitek otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sámoočítek -tka m (ȃ-ȋ) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki;
ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sešítek -tka [səš in seš] m (ȋ) star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
spočítek -tka m (ȋ) star. počitek: potrebovati spočitek / popoldanski spočitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
spovítek -tka m (ȋ) star. nedonošenček: spovitek je umrl
● knjiž. spovitek domišljije izrodek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
svítek -tka m (ī) - 1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi: dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom
- 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi: filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak
// knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek: prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek - 3. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki: kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek
♦ arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ščítek -tka m (ȋ) - 1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom
// temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek - 2. nav. ekspr. manjšalnica od ščit: s ščitkom prestrezati udarce / ščitek s celjskim grbom / ščitek za ušesa ščitnik
// knjiž. na vratih je ščitek z imenom stanovalca napisna ploščica, tablica
♦ bot. ščitek ščitu podoben klični list pri travah, žitih, spremenjen v sesalni organ; šport. repni ščitek kos pločevine, ki ščiti rep smučke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ulítek -tka m (ȋ) izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: obdelovati, ulivati ulitke;
aluminijasti, bronasti, jekleni ulitki;
ulitki iz barvnih kovin;
zvišati odpornost ulitkov
♦ teh. surovi ulitek katerega površina še ni dokončno obdelana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
užítek -tka m (ȋ) - 1. občutek telesnega, duševnega ugodja: čutiti, imeti užitek ob čem; vzbujati užitek; drhteti od užitka; z užitkom gledati kaj / estetski, spolni, športni, telesni užitek / hoja mi je v velik užitek / ekspr. užitek neskaljenega miru
// kar vzbuja, povzroča tak občutek: odpovedati se kakemu užitku; ekspr. hlastati za užitki; ekspr. zemeljski užitki; cigarete, pijača in drugi užitki / delo, igranje mu je užitek; vožnja je postala užitek
// v povedni rabi, z nedoločnikom izraža ugodje ob dejanju, kot ga izraža nedoločnik: užitek je hoditi skozi pomladni gozd; poslušati njeno petje je užitek - 2. jur. služnostna pravica uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: izgovoriti, pridržati si užitek; užitek gozda, zemljišča / dosmrtni užitek; nepravi užitek katerega predmet je potrošna stvar
// služnostna uporaba stvari: dati hišo, kmetijo v užitek; imeti pravico do užitka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vítek -tka -o prid., vítkejši (ī) - 1. skladno raščen in glede na višino primerno ozek, zlasti v pasu: vitek in velik človek; vitka ženska; vitek kot jelka / ima vitko postavo; vitko telo
- 2. ki ima glede na višino, dolžino primerno majhen obseg, premer: vitka smreka; vitko steblo / vitki prsti; vitke noge / v pasu je vitka
♦ teh. vitki steber steber z velikim razmerjem med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
všítek -tka m (ȋ) klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje oblačila telesu: narediti, označiti všitek;
dolg, poševen všitek;
globina všitka / prsni, ramenski všitek; všitek v pasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zalítek -tka m (ȋ) - 1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka
- 2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zapítek -tka m (ȋ) znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo: plačati, poravnati zapitek / imeti dovolj denarja za zapitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zavítek -tka m (ȋ) - 1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli: kupiti zavitek cigaret, prepečenca; kilogramski zavitek / pojesti pol zavitka piškotov / pošiljati zavitke po pošti pakete, zavoje
- 2. knjiž. ovoj, ovitek: zavitek se je raztrgal; sneti zavitek; dati knjigo v zavitek / pisemski zavitek kuverta, ovojnica
- 3. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi: jesti, speči zavitek; testo za zavitek / jabolčni, sirov zavitek / mesni zavitek mesni zvitek
- 4. redko kar je zavito: zavitek črnih las / črke krasijo vijuge in zavitki / zviti plakat v zavitek zvitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zlítek -tka m (ȋ) knjiž. kar je zlito: zlitek različnih teorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zvítek -tka m (ȋ) - 1. kar je zvito v obliki valja: odviti, razviti zvitek; tapetni zvitek; zvitek blaga, linoleja; zvitek toaletnega papirja / zviti odejo, plakat v zvitek; v zvitek počesani lasje; ta papir se prodaja v zvitkih
// kar je zvito sploh: zvitek traku, žice / izpod rute so viseli zvitki črnih las / zviti vrv v zvitek kolobar
// zvitek bankovcev, perila sveženj; zvitek zobotrebcev butarica - 2. pri starih narodih v obliki valja zvit daljši kos papirusa z rokopisnim besedilom: našli so zbirko zvitkov; papirusov, pergamentni zvitek / brati, napisati zvitek / rokopisni zvitek
- 3. pecivo iz zvitega maslenega, vlečenega testa z različnimi nadevi: češnjev, jabolčni zvitek; penasti zvitek / skutni zvitek sirov zavitek
// pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi; rulada: kremni, marmeladni zvitek
// kar je po obliki temu podobno: zaliti zvitke z juho; oblikovati meso v zvitke / mesni zvitek
♦ film. zvitek filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; teh. žična elektroda v zvitku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žítek -tka m (ȋ) zastar. življenje: njegov žitek je v nevarnosti / duševni žitek / boj za bitek in žitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
žmítek -tka m (ȋ) nar. sesirjeno ali usirjeno mleko: žmitek pade na dno;
premešati žmitek // sirnina, skuta: odcejati, ožemati žmitek / žmitek v obliki hlebca, krogle / pobrati žmitek, ki se je zgostil vrh lonca sladko skuto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.