Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Človek-dan
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Energetska varnost, energetska zanesljivost
Prosim vas za nasvet, kako naj v slovenščino prevedem pomensko sorodna (in v rabi pogosto celo sinonimna) angleška termina energy security in security of energy supply . V slovenskih besedilih se kot ustrezniki navajajo naslednje besedne zveze: energetska varnost , energetska zanesljivost in zanesljivost oskrbe z energijo . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Enostavni objekt
V Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Fotovoltaika
Zanima me, katero poimenovanje v slovenskem jeziku je primernejše, ali je to fotonapetost ali fotovoltaika , ki obsega celotno področje proizvodnje in uporabe sončnih celic, fotonapetostnih modulov ter sistemov. Termin fotovoltaika se uporablja zelo pogosto, vendar nekateri strokovnjaki menijo, da je bolj pravilno uporabiti fotonapetost. V stroki je uporabljena tudi kratica PV , ki izhaja iz poimenovanja photovoltaics , ki je v rabi že od sredine 19. stoletja.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Internet stvari
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu internet of things ( IoT ), ki označuje internet, v katerega se povezujejo in medsebojno komunicirajo predmeti in naprave. Našla sem naslednje termine: medmrežje stvari , medomrežje stvari , internet stvari . Kateri je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Interoperabilnost (informacijska tehnologija)
V tehničnem odboru SIST/TC ITC – Informacijska tehnologija na Slovenskem inštitutu za standardizacijo – so strokovnjaki (člani odbora) zavzeli različna stališča glede ustreznika angleškega termina interoperability , ki označuje 'sposobnost sistema ali izdelka, da brez posebnega napora potrošnika deluje z drugimi sistemi ali izdelki' (IEEE Standards University). Predlagajo naslednje ustreznike: medobratovalnost , interoperabilnost ali medopravilnost . Naš namen je, da se ustreznik za interoperability poenoti, zato vas prosimo, če nam lahko sporočite, kateremu ustrezniku bi vi dali prednost in zakaj tako menite.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kibernetska varnost
Kateri slovenski termin je primernejši kot ustreznik angleškega termina cyber security , ki označuje aktivnosti za zaščito računalnikov, računalniških omrežij, strojne in programske opreme: kibernetska varnost, kibervarnost ali spletna varnost ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kontingenčni načrt
Na nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mladodobnik
V Zvezi slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS) se ukvarjamo z vozili, ki so starejša od 30 let. V drugih državah jih imenujejo Oldtimer (Nemčija), historic vehicle (Velika Britanija, ZDA) in vintage vehicle (kar označuje še starejša vozila), auto d'epoca (Italija), voiture d'epoque (Francija), povjesno vozilo (Hrvaška), starovremeno vozilo (Srbija). V Sloveniji smo taka vozila že pred leti poimenovali starodobnik . Zdaj iščemo slovensko poimenovanje tudi za vozila starosti od 20 do 30 let. V tujini jih poimenujejo Youngtimer (predvsem v Nemčiji, drugod še ne). Imamo torej sodobnike (vozila, stara do približno 15 let) in starodobnike (vozila, stara nad 30 let). Vmes pa nam manjka primerno poimenovanje za vozila, stara od 20 do 30 let. Predlogi so: mladodobnik , mlajšedobnik , predstarodobnik , bodoči starodobnik . Kaj nam lahko svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Monitoring
Prosim za mnenje o terminu monitoring na področju urejanja prostora, ki naj bi ga nadomestili s slovenskim ustreznikom spremljanje stanja , kar pa po mnenju strokovnjakov nikakor ni ustrezno. Monitoring bi bil lahko v tem razmerju kvečjemu nadpomenka. Monitoring je uporabljen v Zakonu o varstvu okolja , v katerem je tudi zveza spremljanje stanja , vendar označuje drug pojem. V 12. točki 3. člena je monitoring opredeljen kot »spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki«. Predlagano je bilo, da bi v podzakonskem predpisu zaradi boljše jezikovne kakovosti ob prvi omembi pustili termin iz zakona, torej monitoring , nato pa bi v nadaljnjem besedilu uporabili ustrezni slovenski izraz spremljanje . To je napačno tudi po mnenju pravnikov, in sicer zaradi hierarhije pravnih aktov, ki predvideva, da se v vseh predpisih, vezanih na določen zakon, uporablja terminologija iz tega zakona.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Odprto inoviranje storitev
Zanima me, ali je smiselno za angleški termin  open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev . Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Past za gotovino
V kriminalistiki se za opis vloma v bankomat z namenom nameščanja pasti za lovljenje bankovcev uporablja kar angleški termin cash trapping , včasih zapisan med narekovaji. Termin označuje zlorabo, pri kateri kriminalci na odprtino za izdajanje gotovine namestijo dodatno, običajno lepljivo, letev, ki povzroči zagozditev gotovine v reži in tako prepreči izdajo gotovine. V ozadju celotni postopek sicer poteka nemoteno in bankomat tudi pozove uporabnika, naj vzame gotovino, vendar pa to zaradi ovire pred režo ni mogoče. Uporabniki običajno sumijo na tehnično napako na bankomatu in ne preverijo vzroka ter odidejo. Storilci zatem past z bankomata odstranijo in si denar nezakonito prilastijo.  Ali lahko pomagate pri iskanju najprimernejšega slovenskega poimenovanja?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Poslovna inteligenca
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Posnetje, zaokroženje
Pri poskusu uporabe slovenščine v programu AutoCAD smo naleteli na angleške izraze chamfer , bevel in fillet , ki so povezani z načinom obdelave robov, v dvorazsežnem računalniškem okolju pa s stikom dveh črt. Chamfer in bevel sta ukaza, s katerim robove oz. stike posnamemo, z ukazom fillet pa robove oz. stike zaokrožimo v loku. Ali obstajajo za te tri ukaze v programu AutoCAD že ustaljena slovenska poimenovanja?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako:  gasilna voda  kot voda, ki je uporabljena za gašenje,  požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Raziglanje
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Storitvizacija
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Strojepisnica
Zanima me, kateri izraz je po vaše primernejši za strojepisnico . Termin strojepisnica se uporablja na slovenskih sodiščih za sodno pisarno, v kateri se izvaja pisarniško poslovanje s pomočjo računalnika. Zaposleni v strojepisnicah se imenujejo strojepisci oziroma zapisnikarji .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Tehnoblebetanje
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Umetna inteligenca
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Večskalna metoda
Zanima me vaše mnenje o pridevniku večskalni (ang. multiscale ), ki se uporablja kot sestavina terminov s področja fizike, npr. v terminu večskalna metoda , pa tudi večskalni pristop , večskalna računalniška simulacija itd. Gre za to, da npr. neka metoda (računalniška simulacija, obravnava), zajema več krajevnih in časovnih skal hkrati. Skala v tem kontekstu (npr. časovna skala , krajevna skala ) je v naravoslovno-tehničnih strokah vsekakor ustaljen termin. Po mojem mnenju je pridevnik večskalni primeren in ustreznejši od pridevnikov multiskalni in večmerilni ali opisnih poimenovanj, npr. pri več merilih . Poleg tega kolega, ki se že dolgo ukvarja s tem področjem, tudi sam uporablja termin večskalnost .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Veriženje blokov
V nacionalnem tehničnem odboru za standarde prevajamo naslov standarda  Blockchain and distributed ledger technologies – Vocabulary . Blockchain označuje tehnologijo za elektronsko beleženje transakcij na varen način z uporabo digitalnega podpisa in kontrolne vsote. Ker je blockchain nova beseda, ki v Sloveniji še nima uveljavljenega prevoda, smo pred dilemo, ali lahko v naslovu prevoda ohranimo besedo blockchain . Tako bi bil naslov standarda Blockchain in tehnologija razpršene evidence ali Blockchain in tehnologija porazdeljene knjige . Prosim za vaše mnenje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vojaško zdravstvo
Zanima me, kateri termin je bolj pravilen – saniteta ali vojaško zdravstvo . Gre za zdravstveno oskrbo, ki sicer temelji na spoznanjih civilne medicine, vendar je nadgrajena s posebnimi vojaškimi znanji, zlasti glede razpoložljivega časa za zdravstveno oskrbo pacientov. V Slovenski vojski smo v nekaterih predpisih že nadomestili termin saniteta s terminom vojaško zdravstvo , imamo tudi Vojaško zdravstveno enoto. Pri pregledu dodatne zakonodaje pa se je pokazalo, da saniteta ni tako zastarel in neuporabljen izraz. Tudi na obeh medicinskih fakultetah razumejo termin saniteta kot  specializiran izraz, ki ga takoj povezujejo z vojsko.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zemljina
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 27