bìkSSKJ bíka m, člov. (ȉ í)
kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: Od vseh moških na svetu prav bik od partnerke pričakuje učbeniško različico iz petdesetih let E = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus. býk, češ. býk < pslov. *bykъ k (↑)bučáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.