bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bȋk 2., m. die Simse (juncus effusus), na Cerkniškem jezeru-Erj. (Torb.); — prim. 2. bic.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bík -a m bik: krv bikouv i kozlouv te oſzkrúnyene poſzvecsüje KŠ 1771, 686; tü nehámo ednoga biká tretyáka SIZ 1807, 6; Múv biká je nenászladen KAJ 1870, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bik [bȉk
] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolasamec goveda; bik
PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bik samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bik m, taurus, -ri, en juniz, ali bik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.