ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezcestnínski -a -o prid. (ȋ) ki je brez plačila cestnine: Avtocesta naj ne bi poslabšala njihovih življenjskih razmer, pričakujejo pa tudi vzporedno brezcestninsko cesto, kakršne imajo drugje po državi E iz brez cestníne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezjêdrski -a -o prid. (ē) 1. ki je brez jedrskega, atomskega orožja: brezjedrski svet; Nova brezjedrska usmeritev je v ZDA že sprožila precej glasne kritike 2. ki ne uporablja jedrske energije: Zagotoviti je treba brezogljično in brezjedrsko energetsko politiko za 21. stoletje E iz brez jêdrskega (oróžja in energije)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezpilótni -a -o prid. (ọ̑) ki je brez pilota, človeške posadke: brezpilotni prestreznik; Na vojaškem področju se čedalje bolj uveljavljajo brezpilotna letala, saj je seveda veliko lažje izgubiti letalo kakor pilota E iz brez pilóta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezpoménski -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez pomena, smisla: Tedne in tedne izgubljamo v čisto brezpomenskih razpravah E iz brez poména
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezvírusni -a -o prid. (ȋ) ki je brez virusov: brezvirusna sadika; Neposrednih plačil na površino bodo lahko deležni tudi tisti hmeljarji, ki obnavljajo nasade z brezvirusnimi rastlinami določenih sort hmelja E iz brez vírusov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
déloSSKJ -a s (ẹ́) délo na čŕno -a -- -- s (ẹ́, ŕ)
samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov: Posameznik bo kršil novi zakon, če bo v svojem imenu in za svoj račun zaposlil delavca, ki zanj opravlja delo na črno E po zgledu nem. Schwarzarbeit in it. lavoro nero
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málhamail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vrtíčkarstvoSSKJ -a s (ȋ) ekspr. opravljanje dela brez sodelovanja z drugimi in brez širšega pogleda na problematiko: Ključna ovira slovenskega preboja v svet je klasično vrtičkarstvo, brez posluha za skupno nastopanje navzven E (↑)vrtíčkar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíomedicínski -a -o [bijomedicinski] prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na biomedicino: biomedicinske raziskave; oploditev z biomedicinsko pomočjo; Biomedicinska znanost brez odgovornosti zagotovo vodi v medicino brez človečnosti E ↑bíomedicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezgluténski -a -o prid. (ẹ̑) ki ne vsebuje glutena: brezglutenski izdelki; brezglutenska dieta; brezglutenska moka; Na seminarju so se hotelski kuharji poučili o celiakiji in pomembnosti brezglutenske prehrane E iz brez gluténa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezkontáktni -a -o prid. (ȃ) ki za svoje delovanje ne potrebuje neposrednega stika: brezkontaktna kartica; V novi slovenski potni list bo vgrajen brezkontaktni čip z biometričnimi in biografskimi podatki o lastniku E iz brez kontákta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezskrupulózni -a -o prid. (ọ̑) brezobzirni, brezvestni: To bi najbolj škodovalo samim menedžerjem, saj bi senca brezskrupuloznega ravnanja posameznikov padla na vse E iz brez skrúpulov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr. nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brezvŕvični -a -o prid. (ȓ) pri katerem radijska zveza nadomešča vrvico med slušalko in telefonom: brezvrvični telefon; Sodelovanje bi bilo koristno za obe podjetji, saj bi lahko skupaj prilagodili svoja omrežja in vlagali v razvoj brezvrvičnih povezav in novih mobilnikov E iz brez vŕvice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
instántni -a -o prid. (ȃ) 1. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja; instantSSKJ: instantna juha; instantna kava; instantna polenta; V novih prostorih so z novo opremo povečali proizvodne zmogljivosti za desertne prelive s prejšnjih 3000 na 7000 ton, za kakavove instantne izdelke pa z dobrih 3000 na 6000 ton 2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instant: instantna duhovnost; instantna rešitev; instantna slava; Las Vegas je znan tudi po instantnih porokah, kjer obred izvedejo v nekaj minutah in predvsem brez nepotrebnih vprašanj E ↑instánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klánovstvo -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost skupine ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: V petintridesetih letih svoje avtorske poetike si je izborila svoj prostor na likovni sceni brez pomoči kogar koli, brez klanovstva, pripadnosti tej ali oni grupi, galeriji, akademiji E (↑)klán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
komprimíranSSKJ -a -o prid. (ȋ) rač. zgoščen v obliko, ki zavzame manj prostora na disku; stisnjen: komprimirane datoteke; Visokoresolucijska televizija, filmi na devedeju in videospoti v prenosnih telefonih – nič od tega ne bi bilo mogoče brez komprimiranih digitalnih slik E ↑komprimírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
néoliberálka -e ž, člov. (ẹ̑-ȃ) pristašinja neoliberalizma: Škodovala da sta ji dva nasprotujoča si klišeja – da je hladna neoliberalka in da je oblastiželjna političarka brez političnega prepričanja E ↑néoliberálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
orgánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na naravo, na skladnost, povezanost z naravo: organska pridelava; S ponosom in zanosom so ženske govorile o kilogramih poljščin, ki so jih pridelale z organskim kmetovanjem brez kemikalij, in o sobotnih čistilnih akcijah, v katerih sodeluje vsa vas 2. ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi; bio: organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje; Organska hrana, pridelana oziroma vzrejena brez umetnih dodatkov, je porabnikom dokaj nedostopna zaradi visokih cen E po zgledu agl. organic iz (↑)orgán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
permisivízem -zma m (ī) 1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih 2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pôpkórn -a in popcorn -a cit. [pôpkórən] m (ȏ-ọ́) pog. 1. razpočeno in napihnjeno zrno koruze pokovke; kokica, pokovka (2): jesti popkorn; prodaja popkorna; Američani se spoznajo na popkorn – po domače kokice –, brez katerih menda ni mogoč polnovreden ogled filma 2. umetniško nezahteven film: gledati popkorn; dobičkonosni popkorn; Hollywood, ki slovi po brezvestnem popkornu, zelo rad slavi inspirativne filme – filme z vestjo E ← agl. popcorn iz pop 'pok' + corn 'koruza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prótiizjáva -e ž (ọ̑-ȃ) z izjavo izzvana nasprotna izjava: Nobene zamere več ni mogoče pozabiti, nobena izjava ne more ostati brez protiizjave, nobena poteza brez komentarja E (↑)proti... + (↑)izjava
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta
bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
carving1 -a cit. [kárving-] in kárving -a m (ȃ) smučanje z nekoliko krajšimi smučmi, ki so razširjene na koncih in tako omogočajo lažje zavijanje in vodljivost: Zveza trenerjev in učiteljev smučanja Slovenije je med vikendom priredila državno prvenstvo v veleslalomu in carvingu | Žal smo Slovenci, ki smo karving prvi razvili, to revolucijo v alpskem smučanju slabo izkoristili E ← agl. carving iz carve 'rezati, rezbariti'carving2 -- v prid. rabi
carving smuči in smuči carving; V danes uveljavljeni carving tehniki smuči s poudarjenim stranskim lokom omogočajo smučanje brez oddrsavanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cónaSSKJ -e ž (ọ̑) cóna za péšce -e -- -- ž (ọ̑, ẹ̄)
predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili: Precej naj bi se razširila cona za pešce, vendar se pojavljajo številna vprašanja, kako bo brez nekaterih vitalnih prometnic deloval promet v centru mesta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dèskanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije 3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dèskarski -a -o prid. (ə̏) 1. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; snowboarderski: slovenska deskarska reprezentanca; Najmlajša deskarska disciplina so skoki 2. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po vodi stoje na jadralni deski: deskarski jambor in jadro
// ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Poleg lepo urejene plaže z zlato mivko stoji še mogočna skalnata deskarska plaža, na kateri vsako leto prirejajo mednarodna tekmovanja E ↑dèskar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dôbriSSKJ -a -o prid. (ó) dôbri holesteról -ega -a m (ó, ọ̑)
holesterol, ki sodeluje pri obrambi telesa pred protozoarnimi infekcijami in je protimikrobno učinkovit: Moški, ki jih stresne situacije ne ganejo preveč in brez težav ohranijo mirno kri, si tako dvignejo vrednosti dobrega holesterola HDL, tistega, ki varuje krvne žile
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev
generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gráfičniSSKJ -a -o prid. (á) gráfična kártica -e -e ž (á, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu: vgrajena grafična kartica; zmogljiva grafična kartica; Na videz preprosta nadgradnja računalnika z novo grafično kartico, nekaj pomnilnika in procesorjem utegne biti težavna, če ne poznamo potrebnih informacij
gráfična táblica -e -e ž (á, ȃ)
na dotik občutljiva elektronska tablica, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom: uporabljati grafično tablico; interaktivna grafična tablica; Na grafične tablice je mogoče risati s posebnim peresom
gráfični vmésnik -ega -a m (á, ẹ̑)
grafični prikaz računalniškega programa na zaslonu, ki uporabniku s pomočjo ikon, menijev omogoča delo s programom: prenovljen grafični vmesnik; uporabniku prijazen grafični vmesnik; Zaradi grafičnega vmesnika je tudi najbolj zapletene funkcije, kot so pomanjševanje, razporejanje dokumentov in dodatne možnosti tiska, mogoče priklicati in uporabiti hitro in brez napak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
grafitíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) delati, ustvarjati grafite: Poleg ilegalnega ustvarjanja na urbanih površinah nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu
// spreminjati podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; Potem ko so ostali brez vnaprej plačanih vstopnic, so razjarjeni navijači v hotelskih sobah razbijali vse povprek, grafitirali hodnike in uničevali pročelje E ↑grafít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) mréžna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kartica, ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom: V splošnem je za priklop na internet potrebna naslednja vrsta opreme in storitev: modemi, širokopasovni usmerjevalniki in mrežne kartice
mréžni márketing -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
način prodaje izdelkov ali storitev prek mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežno trženje: Mrežni marketing je legitimen posel, ki ga odlikujejo predvsem nizke vstopne ovire in relativno nizki stroški poslovanja
mréžno tŕženje -ega -a s (ẹ̑, ŕ)
način prodaje izdelkov ali storitev preko mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežni marketing: Bistvo mrežnega trženja je, da tovarna prodaja lastni produkt brez posrednikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plašílni -a -o prid. (ȋ) ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašítiplašílna pištóla -e -e ž (ȋ, ọ̑)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, strašilka: Nekaj dni pred ropom sta si nabavila roparsko opremo: maskirne kape, plašilno pištolo, lepilni trak in rezervno obleko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pomnílniškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pomnílniška kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih: izmenljive pomnilniške kartice; bralnik pomnilniške kartice; velikost pomnilniških kartic; Digitalni fotoaparati za shranjevanje slik večinoma uporabljajo pomnilniške kartice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prime time1 -- -ma cit. [prájm tájm] m (ȃ, ȃ) čas največje gledanosti: televizijski prime time; Izbirni postopek je mesece polnil prime time v medijih E ← agl. prime time iz prime 'prvoten, prvorazreden, odličen' in time 'čas'prime time2 -- -- v prid. rabi
prime time program; prime time oddaja; Zdi se mi nerazumljivo, zakaj se v prime time terminu brez pomislekov predvaja turbofolk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prodájatiSSKJ -am nedov. (ȃ) prodájati mèglo -am -- nedov. (ȃ, ə̀) ekspr.
nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga: Šarlatani so skušali na forumu prodajati meglo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prodátiSSKJ -dám dov. (á) prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
snéžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) snéžna dèska -e -e ž (ẹ̑, ə̀)
1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snowboard1 (1): Štirinajstletnik, ki je smučal pod nadzorstvom staršev, je med vožnjo s snežno desko izgubil ravnotežje in si hudo poškodoval roko
2. plošča zglajenega, zbitega snega na cestišču: Zaradi nočnega soljenja cest nikjer ni nastala snežna deska
snéžno koló -ega -ésa ž (ẹ̑, ọ̑ ẹ̑)
kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu; snowbike: Snežno kolo ima sedež in krmilo, toda namesto koles ima dve kratki smučki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sobótniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) sobótno léto -ega -a s (ọ̑, ẹ́) šol.
leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem: Moj prvi veliki načrt je, da bom skušal s pridom uresničiti sobotno leto, ki sem ga dobil po dvanajstih letih profesure na fakulteti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog. 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec 2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
surfer -ja cit. [sə̀rfer] m, člov. (ə̏) 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, srfar (1): Vsak prosti trenutek preživim na vodi in lahko se pohvalim, da sem že prav spodoben surfer
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra; srfar (1//): Na koralnem grebenu, ki obkroža otok, se lomijo velikanski valovi, kjer svoje znanje preizkušajo pogumnejši surferji 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), srfar (2): Odkar uporabljam internet, vsak dan komuniciram vsaj z desetimi povsem neznanimi surferji po internetu E ← agl. surfer iz ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
študêntskiSSKJ -a -o prid. (ē) študêntski bón -ega -a m (ē, ọ̑)
bon, s katerim oseba s statusom študenta uveljavlja pravico do subvencionirane prehrane za vsak obrok posebej: jesti na študentske bone; prodaja študentskih bonov; Študentu ob plačilu s študentskim bonom pripadajo glavna jed, dva hoda in 2 dcl vode oziroma brezalkoholne pijače brez doplačila
študêntsko délo -ega -a s (ē, ẹ́)
delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta: ukiniti študentsko delo; obdavčenje študentskega dela; Študentsko delo je pomemben vir dohodkov marsikaterega študenta ali dijaka, saj si z njim zagotovi določeno stopnjo finančne neodvisnosti
študêntsko posojílo -ega -a s (ē, í)
posojilo za osebe s statusom študenta, navadno v študijske namene: prošnja za študentsko posojilo; Študentsko posojilo lahko najamejo študenti z rednimi mesečnimi prilivi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tíhiSSKJ -a -o prid. (í) tíha okúžba -e -e ž (í, ȗ) med.
okužba brez znakov in simptomov bolezni: Treba bi bilo odkrivati in zatirati tihe okužbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
administríranje -a s (ȋ) 1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen 2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E ↑administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anomíja -e ž (ȋ) stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E ← frc. anomie ← gr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bencínec -nca m, živ. (ȋ) pog. avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bermúde -múd ž mn. (ȗ) kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́) ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E ↑bíoenergétik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíokmetíja -e in bío kmetíja -- -e [bijokmetija] ž (ȋ-ȋ) kmetija, na kateri se prideluje hrana samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekokmetija, ekološka kmetija: Pritisk na cene ni brez posledic: tudi nekatere manjše biokmetije uporabljajo visokozmogljive kokoši, ki so jih v desetletjih navadili na optimalni izkoristek krme E ↑bío… + (↑)kmetíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíoživílo -a in bío živílo -- -a [bijoživilo] s (ȋ-í) živilo, pridelano samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekoživilo: Na tržnicah večjih slovenskih mest in v specializiranih trgovinah je že kar nekaj časa mogoče kupovati bioživila, pridelana brez umetnih gnojil in drugih kemičnih pripravkov E ↑bío… + (↑)živílo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bórd -a m (ọ̑) pog. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska (1), snowboard (1): Med vožnjo z bordom je padel in si poškodoval kolk E ← agl. board, skrajšano iz ↑snowboard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
brík1 -a m (ȋ) embalaža v obliki kvadra za tekočine: Jabolčni sok brez dodanega sladkorja, pakiran v briku E ← agl. bri(c)k, skrajšano iz imena izdelka Tetra Brik® švedskega proizvajalca Tetra Pak (od 1963), iz brick 'opeka'brík2 -- v prid. rabi
Podjetje je na prodajne police poslalo sokove v litrski brik embalaži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
civílnik -a m, člov. (ȋ) 1. kdor je na civilnem služenju vojaškega roka: Številne organizacije, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo ali varstvom in reševanjem, bodo ostale brez nabornikov, ki so služili kot civilniki 2. kdor zagovarja načela civilne družbe: Veliko je bilo držav, ki so na pritisk civilnikov ukinile smrtno kazen E (↑)civílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
CT2 -- [cẹté] m (ẹ̑) krat. ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; center za tujce: Odgovorni za problematiko tujcev so intenzivno iskali novo lokacijo, ki bi ustrezala mednarodnim humanitarnim standardom in zakonu o tujcih, kamor bi preselili CT E kratica za c(enter za) t(ujce)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
deaktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v nedejavnost, narediti neaktivno: deaktivirati bombo; Nekaj antibiotika se v tem času zagotovo deaktivira 2. narediti, povzročiti, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nediferencialni frontalni pouk nadarjene učence demotivira in deaktivira E (↑)de… + (↑)aktivírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
demotivírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nasprotniki reforme sodijo, da se v načrtu skrivajo nevarnosti za univerzitetno demokracijo, to pa da bo prej demotiviralo univerzitetne učitelje, kot pa jih pripravilo k učinkovitejšemu delu E (↑)de… + (↑)motivírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
denotát -a m (ȃ) 1. jezikosl. vsebina predmetnosti ali pojavnosti brez čustvenega priznaka: Sinonimi so različna poimenovanja za isti denotat 2. filoz. zaznamovani, imenovani predmet; označenecSSKJ: Benthamova avtoikona je paradoksni znak, ki je istoveten s svojim denotatom E ← nem. Denotat ← lat. dēnotātum iz dēnotāre 'označiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dopingíranec -nca m, člov. (ȋ) kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športnik brez dopinga dokazuje tisto, kar človek zmore po naravni poti, pri dopingirancu pa naj bi šlo predvsem za dokazovanje, kako dobro uporabljena ukana deluje E ↑dopingíran
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dostópanje -a s (ọ̄) uporabljanje česa, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopanje do sredstev v skupni rabi; dostopanje do svetovnega spleta; Dostopanje sodišč v register transakcijskih računov brez navedbe davčne številke imetnika transakcijskega računa se zdi smiselno, saj bi to razbremenilo sodišča in pospešilo postopke E ↑dostópati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
duty free -- -ja in -- -- cit. [djúti frí] in djútifrí -ja m (ú, ȋ) prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine; brezcarinska prodajalnaSSKJ: Duty freeji so ponavadi na letališčih | Dunaj je bil na djutifrije že dolgo alergičen, proti njim je protestiral že pri jugoslovanski vladi E ← agl. duty free shop 'prostocarinska prodajalna' iz duty free 'prost carine, dajatev' (iz duty 'carina, dajatev, obveznost' in free 'prost') in shop 'prodajalna'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ékokmetíjstvo -a in éko kmetíjstvo -- -a s (ẹ̑-ȋ) kmetijstvo, ki svojo dejavnost opravlja predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekološko kmetijstvo: Odločil sem se za ovčerejo, pozimi gozdarjenje, vmes pa sem predaval kmetom o ekokmetijstvu E ↑éko… + (↑)kmetíjstvo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ékoprideloválec -lca in éko prideloválec -- -lca [ekopridelovau̯ca] m, člov. (ẹ̑-ȃ) kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekološki pridelovalec: Genetsko spremenjene rastline se križajo z divjimi in ekološko gojenimi rastlinami in tako je trud ekopridelovalcev zaman E ↑éko… + (↑)prideloválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ékotŕžnica -e in éko tŕžnica -- -e ž (ẹ̑-ȓ) tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološka tržnica: Kot so povedali kupci, na ceno izdelkov niti ne gledajo, zato se jih veliko na ekotržnico odpravi vsak teden E ↑éko… + (↑)tŕžnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
fragmentácija -e ž (á) 1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: V pesmih pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, ta fragmentacija pa daje njegovim pesmim skoraj skrivnosten značaj 2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: Večja fragmentacija, različnost in konkurenca med mediji so povzročili neusmiljen boj za pozornost občinstva E ← nem. Fragmentation, agl. fragmentation iz (↑)fragmènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
frájerSSKJ -ja m, člov. (á) 1. kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, džek: glavni frajer; velik frajer; Vsak nov dan brez cigarete sem se počutil kot zmagovalec, sam sebi sem se zdel čedalje večji frajer 2. kdor z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbuja vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: Delal sem se frajerja, s pištolo sem hotel fante samo prestrašiti, nazadnje pa sem se počutil ogroženega E ← pog. nem. Freier 'gizdalin', prvotno in knjižno 'snubač', iz freien 'snubiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
franšízaSSKJ -e ž (ȋ) 1. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Podjetnik lahko začne samostojno poslovanje v različnih oblikah: z novim proizvodom, v partnerski obliki, z nakupom franšize ali delujočega podjetja 2. ekon. podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: Večina razvoja novih produktov se začne v franšizah 3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: Franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev, brez plač igralcev, običajni letni proračun profesionalne ekipe pa znaša še dodatnih osemdeset, tudi sto milijonov dolarjev 4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: Najuspešnejša filmska franšiza vseh časov odslej sliši na ime Harry Potter, saj je s petim filmom Feniksov red že presegel Jamesa Bonda E ← agl. franchise ← stfrc. franchise 'svoboščina, privilegij' iz franc 'svoboden'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
globalizácija -e ž (á) proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizem: nasprotnik globalizacije; proces globalizacije; vpliv globalizacije; Celoten svet je zajela globalizacija, kar pomeni, da se pretok blaga in storitev širi brez posebnih notranjih ovir v vse svetovne države E ← agl. globalisation iz ↑globalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
grafítarstvo -a s (ȋ) dejavnost grafitarjev: razcvet grafitarstva; Čeprav je grafitarstvo nezakonito in je po zakonu (neuspešno) preganjano, pa bi bilo brez njega glavno mesto bržkone umetniško precej osiromašeno E ↑grafítar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hêker -ja in héker -ja m, člov. (é; ẹ́) 1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: računalniški heker; vdor hekerjev; boj proti hekerjem; Hekerji lahko brez posebnih težav vdrejo v osebni računalnik uporabnika v internetu in mu uničijo ali prepišejo podatke 2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: Skupina dobro znanih hekerjev je na prireditvi ponudila zbirko programov, ki res omogočajo anonimno brskanje v internetu E ← agl. hacker iz ↑hêkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hemofílik -a m, člov. (í) kdor ima hemofilijo: društvo hemofilikov; zdravljenje hemofilikov; Brez zdravniške pomoči so hemofiliki v življenjski nevarnosti, kajti že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev E (↑)hemofilíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izbrísani -ega m, člov. (ȋ) državljan druge države, naslednice nekdanje SFRJ, ki je živel na območju Slovenije in bil od 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; izbrisanec: podpirati izbrisane; ureditev statusa izbrisanih; zakon o izbrisanih; Izbrisani, ki so imeli v času plebiscita stalno prebivališče v Sloveniji, nato pa so ostali brez državljanstva, morajo takratno bivanje v Sloveniji šele dokazati E (↑)izbrísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izštékani -a -o prid. (ẹ́) glasb. žarg. ki se izvaja brez električnih, samo z akustičnimi glasbenimi instrumenti; unplugged: izštekani album; izštekani koncert; Znamenita zasedba v izštekani verziji zveni še bolje kot sicer, saj prideta melodičnost in spevnost bolj do izraza E iz (pog.) izštékati 'izključiti iz električnega omrežja' iz ↑štékati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolabírati -am dov. (ȋ) pog. 1. pasti v nezavest, doživeti kolaps: Po finalnem nastopu, v katerem je bila druga, je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici 2. sesuti se, prenehati delovati: v celoti kolabirati; Zadnji poskusi so sicer propadli, a nekako se zdi, da se slovensko prebivalstvo vse bolj zaveda, da brez finančne injekcije naš zdravstveni sistem lahko edinole kolabira E ← nem. kollabieren iz lat. collābī 'pasti skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
komprimíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) rač. zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku; stiskati, stisniti: komprimirati podatke; Z novo tehnologijo je mogoče videodatoteke komprimirati do razmerja 1200 : 1 brez občutne izgube kakovosti posnetka E ← nem. komprimieren ← lat. comprimere 'stisniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kresníčkaSSKJ -e ž (í) odsevno telo, ki ga navadno pešci nosijo za večjo vidnost v prometu: uporabljati kresničko; Zlasti starejši proti večeru ne bi smeli hoditi po robu lokalne ceste brez kresničke ali odsevnega traku E (↑)kresníca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ksenofóben -bna -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na ksenofobijo; ksenofobični: ksenofobni napad; ksenofobna politika; Gorje nam vsem brez razlik, če ta družba postane nestrpna in netolerantna, sovražna in ksenofobna! E ↑ksenofób
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lêgice -gic ž mn. (ȇ) hlačne nogavice brez stopala: nositi legice; Še vedno so zelo modne legice, tako enobarvne tanjše ali debelejše kot seveda vzorčaste E prenarejeno iz agl. leggings iz leg 'noga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lítas -a m (ȋ) denarna enota Litve: Litovski litas in estonska krona, ki sta vezana na evro, brez težav nihata v dovoljenih mejah od plus do minus 15 odstotkov glede na evro E ← litov. lìtas po imenu države Litva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mèdresórski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki je, poteka med resorji: medresorska komisija; medresorska delovna skupina; medresorsko usklajevanje; Brez medresorskega sodelovanja in dogovora inšpekcij ves sistem nadzora ne bo posebno učinkovit E (↑)med… + (↑)resórski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
meníjski -a -o in menujski -a -o cit. [meníjski] prid. (ȋ) ki se nanaša na meni: Menijsko vrstico je mogoče tudi posebej vklopiti, tako da naj vas ne skrbi, da bi ostali brez nje E ↑mení
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
minimalízem -zma m (ī) 1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: Na razstavi so najbolj zastopani pop art, minimalizem in nemška umetnost 2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: Kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma 3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: Finsko oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu E ← agl. minimalism iz (↑)minimálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
módemski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na modem: modemski priključek; Brez modemske povezave je terminal neuporaben E ↑módem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nabòjSSKJ -ôja m ed. (ȍ ó) navadno s prilastkom izrazita naravnanost, usmerjenost: čustveni naboj; politični naboj; tekmovalni naboj; Razpoloženje te poezije je ambivalentno, sebi nasprotno, saj ob silni socialni naboj postavlja optimizem brez pravih osnov E < *nabojь iz (↑)nabíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nakládatiSSKJ -am nedov. (ȃ) ekspr. obširno in vsebinsko prazno govoriti: Učil nas je izražati se transparentno, jasno in stvarno, presojati logično in brez emocij, ne nakladati E iz kládati iz (↑)klásti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
naprédovali -a -o prid. (ẹ̑) ki se nemoteno razvija, navadno brez možnosti zamejitve: napredovali aids; napredovali rak; lokalno napredovali tumor; Pri napredovali bolezni se pojavijo bolečine v zgornjem delu trebuha, zlatenica, zaprtje in driske E (↑)napredováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nègazírani -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu ni dodan ogljikov dioksid: negazirana pijača; Najbolj priporočljiva sta kakovostna negazirana ali mineralna voda in kakršen koli sok brez dodanega sladkorja E (↑)nè… + (↑)gazírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèkajênje -a s (ȅ-é) stanje brez kajenja: odločiti se za nekajenje; svetovni dan nekajenja; spodbujanje nekajenja; V Evropi in svetu je rak debelega črevesa po razširjenosti na drugem mestu, v nekaterih severnoameriških državah, tam, kjer so z nekajenjem omejili pljučnega raka, pa celo na prvem E (↑)nè… + (↑)kajênje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèuporábnik -a m, člov. (ȅ-ȃ) kdor ni uporabnik: neuporabnik interneta; neuporabnik mobilnega telefona; Neuporabniki mobilne telefonije se bolj strinjajo s trditvama, da otroci ne bi smeli imeti mobilnih telefonov in da bi morali uporabo mobilnega telefona brez prostoročnega kompleta med vožnjo strožje kaznovati E (↑)nè… + (↑)uporábnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nonšalántnost -i ž (ȃ) 1. sproščenost, neprisiljenost: Poleti nam vročina zamegli estetske pomisleke in iz svojih oblačil stopimo z nonšalantnostjo Venere, ki brez skromnosti pozira na školjki 2. ravnodušnost, brezbrižnost: Ponovno bi želel opozoriti na že kronično nezainteresiranost in nonšalantnost predstavnikov organov izvršilne veje oblasti oz. teh organov samih pri obravnavani problematiki E (↑)nonšalánten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
oddèskati -am dov. (ə̏) 1. odpeljati, oddaljiti se na snežni ali jadralni deski, deski brez jadra: oddeskati naprej po napadu morskega psa; Proti koncu strmine se je v smučarko zaletel deskar, ki je oddeskal naprej, medtem ko je smučarka pri padcu izgubila zavest 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), odsurfati: V brskalnik lahko vpišete kateri koli naslov in oddeskate kamor koli
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), odsurfati (//): oddeskati na spletno stran; Na www.e-slovenscina.si lahko oddeskajo vsi tuji in domači govorci, ki jih naš jezik vznemirja in v njih prebuja radovednost E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
offline -- in off-line -- cit. [ôflájn] v prid. rabi (ȏ-ȃ) ki je brez povezave z računalnikom, računalniškim omrežjem, navadno internetom: Možnost offline delovanja omogoča, da telefon prejeta elektronska sporočila shrani na disk telefona in s tem omogoči, da elektronska sporočila lahko beremo in pišemo, ne da bi bili na internetu ali kadar nimamo signala E ← agl. off-line iz off 'stran, proč' + line v pomenu 'zveza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
oligopólni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z oligopolom: oligopolna struktura trga; S svojim oligopolnim položajem brez skrbi pometajo z morebitno konkurenco in tiste redke, ki morda le preživijo prvi udar, preprosto prevzamejo E ↑oligopól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
opioíd -a [opijoid-] m (ȋ) farm. zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: Samo 12 odstotkom bolnikov so zdravniki predpisali močan opioid, 30 odstotkov bolnikov pa še dodatno jemlje zdravila brez recepta, da bi si olajšali bolečino E ← agl. opioid, nem. Opioid iz (↑)ópij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ozemljítevSSKJ -tve ž (ȋ) ekspr. 1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren 2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve E ↑ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pedalíranje -a s (ȋ) 1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena 2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več E ↑pedalírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
perésnikSSKJ -a m (ẹ̑) 1. ahek p renosni r ačunalnik, navadno brez tipkovnice, v katerega se vnašajo podatki z neposrednim dotikom zaslona: peresniki in navadni prenosniki; Peresnik naj bi bil primeren za poslovno in industrijsko rabo, predvsem kot zaslonski terminal za dostop do zbirk podatkov 2. nav. mn. poševno prirezan makaron: Peresnike kuham v osoljeni vodi po navodilu o dolžini kuhanja, a vedno kako minuto manj 3. nalivnemu peresu podoben medicinski pripomoček za natančno odmerjanje in poenostavljeno injiciranje zdravila: vbrizgavati inzulin s peresnikom; Raziskovalci so ugotovili, da peresnika vsebujeta dobro odmerjeno količino, kar je za bolnike bistveno E (↑)peró
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plašílka -e ž (ȋ) pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilna pištola, strašilka: pištola plašilka; Na enem od divjih odlagališč se je zgodilo, da so našli staro pištolo, za katero so pozneje ugotovili, da je zgolj plašilka E (↑)plašíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plážni -a -o prid. (á) ki je v zvezi s plažo, krajem, prostorom ob vodi, namenjenim za kopanje, sončenje: plažni objekti; plažna brisača; plažno čtivo čtivo brez umetniške vrednosti; Na soncu ni mogoče zdržati, zato se spraviš pod senčnik ali v varno senco plažnega bara, kjer strežejo najboljši koktejl daleč naokoli E (↑)pláža1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pòdlák -a m (ȍ-ȃ) lak brez barve, ki se nanaša kot osnovna prevleka na nohte: uporabiti podlak; zaščitni podlak; Podlak nanašamo na spodnjo in zgornjo stran nohtne ploščice, tako popolnoma zaščitimo noht pred zunanjimi dejavniki E (↑)pod... + (↑)lák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pohitrítev -tve ž (ȋ) povzročanje, da je delovanje česa hitrejše, učinkovitejše: pohitritev prenosa; pohitritev procesorja; Prehod na novo pomnilniško arhitekturo brez večjih sprememb v procesorskem jedru pomeni, da novi procesorji ne prinašajo občutnejše pohitritve E ↑pohítriti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
postênje -a s (é) delno ali popolno omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: skupinsko postenje; terapevtsko postenje; Za mano je drugi dan posta, za mnoge eden najtežjih v obdobju postenja, ko se telo še ni povsem sprijaznilo, da je brez hrane E (↑)postíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prèdrákav -a -o prid. (ȅ-á) ki se nanaša na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba; predrakast: predrakavi polipi; predrakave spremembe; zdraviti predrakava obolenja; Tako bi še dovolj hitro odkrili lezije v predrakavi fazi, ko je polip mogoče odstraniti brez težav E iz pred rákom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pretóčenSSKJ -čna -o prid. (ọ̑) 1. ki omogoča normalen potek prometa, premikanja: prometno bolj pretočen; To je slabo pretočna cesta, brez pravega pretočnega prometa 2. ki omogoča hitro, učinkovito in raznovrstno zadovoljevanje potreb uporabnikov, zainteresiranih: Ministrstvo ne sme biti ozko grlo, temveč pretočna institucija 3. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočna glasba; Po določilih in omejitvah glasbene industrije bo spremenjeni zapis datotek ponujal le izbrane vsebine, pa še to le kot pretočne zapise, ki jih ni mogoče kopirati E (↑)pretòk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
priključnína -e ž (ī) 1. plačilo za priključek: priključnina brez prometnega davka; Cena telefonije se spreminja s priključnino 2. znesek, ki se plača za priključitev česa: Ob začetku delovanja je signal pokril komaj mesto z okolico, priključnina pa je bila približno 10 tisoč evrov E (↑)prikljúčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prostotrgovínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na trgovino brez trgovinskih omejitev; prostotržni: prostotrgovinsko območje; prostotrgovinska združenja; Številne ugodne možnosti za medsebojno trgovino, ki jih je zagotovil prostotrgovinski sporazum, so še neizrabljene E iz prôsta trgovína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prostotŕžni -a -o prid. (r̄) ki je v zvezi s trgom brez trgovinskih omejitev; prostotrgovinski: prostotržni sporazum; regionalna prostotržna območja; Demokratične institucije same po sebi še niso dovolj za demokratično družbo, tako kot prostotržne institucije niso garant za razcvet sodobnega trga E iz prôsti tŕg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
próticigarétni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki omejuje kajenje tobaka; protikadilski, protitobačni: proticigaretni obliži; Od proticigaretnega zakona naprej skoraj ni lokala brez teras z odejami in grelci za kadilce E iz próti cigarétam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
raverski -a -o cit. [rêjverski] in rêjverski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na raverje ali rave; rave2 Največja raverska prireditev ni minila brez nesreč; po navedbah berlinske policije sta se dva raverja hudo poškodovala | Pogosto prirejajo rejverske zabave, na katere prihajajo udeleženci iz vse Slovenije in tudi iz tujine E ↑raver
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
robotizácija -e ž (á) 1. uvedba, uvajanje robotov, opremljanje z roboti: avtomatizacija in robotizacija; robotizacija proizvodnje; Z robotizacijo lakiranja bodo zmanjšali porabo lakov 2. ekspr. navajanje na ravnanje, delanje po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: En razlog za to, da imaš psa, je univerzalen: druženje z njim upočasnjuje robotizacijo človeka E (↑)robotizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rólerSSKJ -ja m (ọ́) 1. obuvalo z nizom koleščkov na podplatih za rolanje; rolarka (2): obuti rolerje; hokej na rolerjih; vožnja z rolerji; Ko je otrok pripravljen za vadbo, mu pregledamo opremo in popravimo morebitne nepravilnosti, kot so: narobe obrnjen ščitnik, slabo zapeta čelada, slabo zavezan roler 2. masažni aparat, sestavljen iz majhnih valjčkov: Danes pri masažah največkrat uporabljamo masažna olja, soli, zeliščne kreme, tudi masažne pripomočke, kot so masažne kroglice, blazinice in rolerji 3. kroglično pisalo s tekočim črnilom, podobno kemičnemu svinčniku: Bila sem brez pisala, zato mi je kolegica ponudila svoj roler E ← agl. roller iz ↑rólati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rúngliš -a m (ȗ) ruščina s številnimi po letu 1990 prevzetimi angleškimi prvinami: Vsi ruski vesoljci sicer brez napak govorijo angleško, v vesolju pa kljub vsemu nastaja nov jezik, ki bi ga lahko mirno krstili za rungliš E ← agl. Runglish iz Ru(ssian) 'ruščina' + (E)nglish 'angleščina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámoorganizírani -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki se organizira sam, brez vpliva, posredovanja drugega: samoorganizirana skupina; samoorganizirano delavstvo; Verjamem samo samoorganiziranim ekološkim kmetom, ki imajo dovolj trden notranji nadzor, medtem ko je integrirana pridelava velika prevara E ↑sámoorganizírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámoorganizírati se -am se dov. in nedov. (ȃ-ȋ) organizirati se sam, brez vpliva, posredovanja drugega: Kmetje se upravičeno borijo za svoje pravice, zato so se samoorganizirali in prek stanovskih voditeljev opozarjajo na nevzdržen položaj E (↑)samo... + (↑)organizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámoporjavítev -tve ž (ȃ-ȋ) porjavitev kože brez izpostavljanja ultravijoličnim žarkom: krema za samoporjavitev; sredstvo za samoporjavitev; Pred vsakim naslednjim nanosom izdelka za samoporjavitev uporabite luščilno sredstvo, tako bo koža enakomerno obarvana E (↑)samo... + ↑porjavítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámoukinítev -tve ž (ȃ-ȋ) ukinitev samega sebe, brez vpliva, posredovanja drugega: Posamezna društva nimajo denarja za plačilo mentorjev, drugi vadijo v nezakurjenih prostorih, nekateri razmišljajo celo o samoukinitvi E ↑sámoukíniti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámoukíniti se -em se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) ukiniti sam sebe, brez vpliva, posredovanja drugega: Člani znane glasbene skupine, ki se je pred petim leti samoukinila zaradi finančnih težav, so se ponovno zbrali in se odpravili na turnejo po državah, kjer so bili nekdaj priljubljeni E (↑)samo... + (↑)ukíniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámozdravílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki je v zvezi z zdravljenjem samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Zvok gonga pomaga, da se na telesni in duševni ravni vzpostavi harmonično, samozdravilno energetsko ravnovesje 2. ki je v zvezi z zdravljenjem samim od sebe: Če boste med okrevanjem brezskrbni, boste telesu pomagali, da aktivira in uporabi vse samozdravilne zmožnosti E (↑)samo... + (↑)zdravílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámozdrávljenje -a s (ȃ-á) 1. zdravljenje samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Vsakdo se lahko nauči praktičnih znanj samozdravljenja, slabše telesno in duševno počutje pa lahko izboljšamo z uravnoteženjem energij v telesu 2. zdravljenje samo od sebe: Telo ima izjemno moč samozdravljenja in z različnimi terapijami mu pri tem pomagamo E (↑)samo... + (↑)zdrávljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
scientológ -a [scijentolog-] m, člov. (ọ̑) pripadnik scientološke cerkve: Scientologi verjamejo v duhovno naravo človeka, ki je duh brez materije, energije, in ni vezan niti na prostor niti na čas E po zgledu agl. scientologist iz lat. scientia 'znanost, veda' + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
skvôt -a in squat -a cit. [skvôt] m (ȏ) zapuščena zgradba, prostor, v katerem nezakonito živi skupina ljudi: Za vse popotnike, ki se ustavijo za kakšen dan, je v skvotu pripravljena posebna soba E ← agl. squat, prvotno 'vseliti se brez zakonite pravice' < 'čepeti', ← stfrc. esquatir 'pritisniti, pomečkati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑) 1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E ← agl. snowboard iz snow 'sneg' + ↑bórdsnowboard2 -- v prid. rabi
snowboard zveza; Ko se končno prebijem do snowboard parka, kjer ponavadi potekajo treningi, se začne zabava
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
solíranje -a s (ȋ) 1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti 2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
solírati -am nedov. (ȋ) 1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Od štirih skladb je pri prvih dveh soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
// peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: Priljubljeni frontman znane skupine že 30 let uspešno solira in ustvarja izvirno glasbo na svetovnih odrih 2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: Če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati E (↑)sólo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sotírati -am dov. in nedov. (ȋ) na hitro prepražiti na zelo vroči maščobi s stresanjem ponve, brez mešanja: Na močnem ognju sotiramo kozice in fileje osliča E ← frc. sauter iz faire sauter 'povzročiti, da skače'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
strašílka -e ž (ȋ) pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, plašilna pištola: Razbijal je šipe in s strašilko streljal na može postave E univerbizirano iz strašílna pištóla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svíngati -am in swingati -am cit. [svíngati] nedov. (ȋ) občasno vzajemno menjavati stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega para ob soglasju vseh udeleženih: Svingati sva začela zaradi obojestranske želje poskusiti nekaj novega E ← agl. swing, prvotneje 'ravnati brez zadržkov' < 'nihati, zibati se'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svíngerski -a -o in swingerski -a -o cit. [svíngerski] prid. (í) ki je v zvezi s svingerji ali svinganjem: svingerska afera; V svingerski klub se je načeloma lahko včlanil vsakdo, toda hišna pravila so določala, da se paru pri spolnih igricah ni smel pridružiti brez izrecnega privoljenja obeh partnerjev E ↑svínger
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
šminkêrstvo -a s (ȇ) pog. vzbujanje pozornosti z izbranim načinom oblačenja, videzom: snobizem in šminkerstvo; nastopaško šminkerstvo; vrhunec šminkerstva in pozerstva; Butiki so manj razkošni, ljudje pa pri oblačenju brez tistega šminkerstva, ki bi ga od meščanov pričakovali E ↑šminkêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
takójšnjost -i ž (ọ̑) dejstvo, da se kaj zgodi takoj, brez odlašanja: Sistem naključij je pravi balzam; improvizacija, takojšnjost, spontanost je edino, kar imamo E (↑)takójšen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tamagóči -ja m, živ. (ọ̑) elektronska igrača, ki na zaslonu prikazuje digitalne podobe bitja, za katerega otrok skrbi podobno kot za hišnega ljubljenčka: Plišasti medvedi jima zaman hlačajo naproti, tamagoči v prazno opozarja nase, žoge se kotalijo in lego kocke postavljajo brez vsakršnega smisla E po imenu izdelka jap. Tamagotchi® iz tamago 'jajce' + wotchi ← agl. watch 'paziti, čuvati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tempomát -a m (ȃ) naprava v motornih vozilih, s katero se vzdržuje hitrost vožnje brez uporabe stopalke: Med testnimi vožnjami smo na 100 kilometrov v povprečju porabili nekaj manj kot sedem litrov goriva in prav gotovo je k temu nekaj prispeval tempomat, vgrajen na volanskem obroču E po imenu izdelka nem. Tempomat® iz (↑)tempo + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tòp tôpa m (ȍ ó) majica brez rokavov: Ženski topi so z leti postali že kar del oblačilne klasike E ← agl. top, prvotno 'vrh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tračaríja -e ž (ȋ) nav. mn. govorica, predvsem zasebne narave, navadno objavljena v medijih; trač1 Edino opravičljivo javno opravljanje je bilo v rumenem tisku, ki brez tračarij niti ne bi obstajal E ↑tráč1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tránsnacionálka -e [transnacijonalka] ž (ȃ-ȃ) velika gospodarska družba, katere aktivnosti in vpliv segajo prek državnih meja; multinacionalkaSSKJ: boj proti transnacionalkam; Brez državne podpore in ustanavljanja večjih korporacij ni mogoče tekmovati z zahodnimi transnacionalkami E univerbizirano iz tránsnacionálna drúžba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
trójec -jca m (ọ̑) šport. tekmovalni čoln za tri veslače: trojec brez krmarja E (↑)trój
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
t-shirt -a cit. [tíšərt] m (ȋ) majica s kratkimi rokavi in brez ovratnika: Leta 1983 smo predstavili prvi t-shirt s slogani, ki so postali del gibanja za spremembe E ← agl. T-shirt, prvotno 'majica v obliki črke T'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ubesédenje -a s (ẹ̑) izraženje z besedami: nezmožnost ubesedenja; Brez ubesedenja svojih občutkov človek nikoli ne more zares spoznati sebe E (↑)ubeséditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
unplugged1 -- cit. [amplákt] v prid. rabi (ȃ) ki se izvaja brez električnih, samo z akustičnimi glasbenimi instrumenti; izštekani: unplugged koncert; unplugged nastop; Predstavili so se s skladbami s svojih dveh zgoščenk v unplugged različici E ← agl. unplugged iz un... 'ne…' + tvor. od plug 'vtikač'unplugged2 prisl. (ȃ)
S spremljavo kitare je že nekajkrat prepeval unplugged
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
váljda členek (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. izraža samoumevnost trditve: Gospod predsednik, samo pet minut imam in samo na pet minut sem omejen, valjda vem, o čem govorim 2. izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: A si prišel s kolesom? Ja, valjda E ← hrv., srb. vàljda iz vàljati 'veljati' + (↑)da
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vandalizíranje -a s (ȋ) ekspr. poškodovanje, uničevanje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: organizirano vandaliziranje; Že iz samega besedila odločbe je razvidno, da se bo ta dokument uporabljal kot presedan pri nadaljnjem vandaliziranju okolja v območju, ki ga pokriva upravna enota E ↑vandalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: Ne ve se, kdo je vandaliziral 1400 let staro svetišče, vendar domnevajo, da je to maščevanje za zavrnitev gostoljubja olimpijski bakli E ← agl. vandalise, nem. vandalisieren iz (↑)vandál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vikendáški -a -o prid. (á) pog. 1. ki se nanaša na lastnike vikendov: vikendaški lobi; vikendaški sosedje; vikendaška domačija; V naši vasi po vojni ni bilo nikogar, v zadnjih deset letih pa se je razvila v živahno vikendaško naselje, kjer bi potrebovali elektriko 2. ki se nanaša na vikend, konec tedna: vikendaški izlet; Brez dvoma gre znova za reklamiranje slovenske turistične ponudbe, kar je kot naročeno za vikendaške popotnike kot ciljno publiko E (↑)vikendáš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vojáškopolítični -a -o prid. (á-í) ki se nanaša na vojaško politiko: vojaškopolitični položaj; vojaškopolitični zaveznik; vojaškopolitična zveza; vojaškopolitično povezovanje; Brez priznanja nove vojaškopolitične stvarnosti ne bo mogoče uveljaviti ali okrepiti nikakršne oblike mednarodne navzočnosti E iz vojáška polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vozníška -e ž (ȋ) pog. vozniško dovoljenje: voziti brez vozniške; Dvema voznikoma bo nehala veljati vozniška, ker jima je alkoskop pokazal več kot 0,8 E (↑)vozníški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog. 1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili 2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil 3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj 4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zasolírati -am dov. (ȋ) 1. zapeti, zaigrati sam, ne hkrati z drugimi ali tako, da so drugi le spremljava: Legendarni so trenutki, ko znani kitarist zgrabi za svojo kitaro in zasolira kot na velekoncertu pred petdesettisočglavo množico 2. začeti delovati sam brez pomoči, upoštevanja drugih: S promoviranjem svoje ideje se je oddaljil od izhodiščnega projekta in zasoliral po svoje E ↑solírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
známčenje -a s (á) ustvarjanje in uveljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; branding: interaktivno znamčenje; strokovnjak za znamčenje; Posamezna država je lahko izjemno prepoznavna tudi brez načrtnega znamčenja E ↑známčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zúnajsódni -a -o prid. (ú-ọ́) ki je sprejet brez odločbe, sodbe, s katero bi se odločilo o bistvu, utemeljenosti tožbe, obtožbe: zunajsodni dogovor; zunajsodna poravnava; zunajsodno reševanje; Neko pričo, ki je preiskovalni komisiji nadrobno popisala zunajsodne usmrtitve, ki so jih zagrešili policijski eskadroni smrti, so kmalu po pričanju našli mrtvo E iz starinskega zúnaj sóda 'zunaj sodišča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žvečílni -ega m (ȋ) pog. oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumiSSKJ, žvečilka: zavitek žvečilnih; Žvečilni brez sladkorja so namenjeni odraščajoči mladini in odraslim, niso pa namenjeni otrokom, ki jim ne ugaja pekoč okus E skrajšano iz žvečílni gúmi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žvečljív -a -o prid. (ī í í) ki se da žvečiti: žvečljive tablete; V tujini je največje povpraševanje po mehkih žvečljivih karamelah in trdih bonbonih brez sladkorja E (↑)žvéčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.