Tiskanje

armalìšta -e m plemič brez posesti: Armaliste tou je: plemenitáse brezi poszesztva (ládanya zemlé) zacsno KOJ 1848, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. (Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bled [blẹ̑d] pridevnik

ki je brez zdrave naravne barve; bled

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.-Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bodóuči -a -e prid. navzoč, bivajoč: vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; I váſz bodoucse mrtve KŠ 1754, 72; zadovolte ſze nazoucſi bodoucsim KŠ 1754, 64; pokoren bodoucſi Otſi KŠ 1754, 106; vu naſem vrejmeni bodoucsi KŠ 1771, A3a; pravicsen bodoucsi KŠ 1771, 6; tebi eti zaisztino nazoucsi bodoucsemi ponizno naklányam KM 1783, 55; 'znyimi bodoucs BKM 1789, 123; Boug bodoucſi ſzramoto trpo BKM 1789, 72; vu dobrouti bodoucsi KM 1796, 27; brezi tüvárissa bodoucsi SIZ 1807, 4; pod Korounov bodoucsi Národje KOJ 1833, VIII; na klánye bodôcse ovczé TA 1848, 36; brez jálnoszti bodôcsim TA 1848, 11; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez [brez] predlog

brez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez predl., mora, -ae, zhakajne, abſque ulteriori mora, breſ uſsiga dajlniga zhakajna [poznejši pripis neznane roke]; prim. prez

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez predl. z rod. brez: kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez predl. ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brezapnen [brezapnẹ̑n] pridevnik

ki je brez apna; brezapnen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brezapnenski [brezapnẹ̑nski] pridevnik

ki je brez apna; brezapnen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brezdušnik (brez dušnik) m, F5, atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; epicurei, preṡdruſhniki[!]: ſamovolni; epicureus, preṡduſhnik, ali pres duſhe; maleficus, -a, -um, zuperṡki, preṡduſhnik, ṡhkodliviz; malitiosus, -a, -um, hudoben, lotraſt, preṡduſhnik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brèzi in brez predl. z rod. brez: brezi greiha TF 1715, 6; brezi kastige ABC 1725, A4a; brezi prosnye KŠ 1754, 159; brezi poſtenyá KŠ 1771, 47; brezi vöre KMK 1780, 5; brezi cadentie BKM 1789, 2b; brezi tüvarissa SIZ 1807, 4; Brezi nevôl BRM 1823, 14; brezi mislejnya KOJ 1833, VII; brezi steroga KOJ 1845, III; brezi vüh KOJ 1848, 8; brez’ tébe KAJ 1848, 4; brez skode SM 1747, 89; brez nevôle TA 1848, 8; brez példe AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez konca [brez kónca] prislovna zveza

brez konca, večno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brezotròčen -čna -o prid. ki je brez otrok: steroga szi je brezotrocsen Matyas II. zvolo KOJ (1914), 126

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez premisleka [brez premȋsleka] prislovna zveza

nepremišljeno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez šale [brez šále] členkovna zveza

brez šale, zares

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brez vmeska [brez vmẹ̑ska] prislovna zveza

neposredno

PRIMERJAJ: vmesek, z vmeskom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bríti, brȋjem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.-Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brljàv, -áva, adj. schlecht sehend, blödsichtig; brleča svetiljka je bila brljavi predici čisto brez potrebe, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cefedrati [cǝfedráti cǝfedrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cefrati [cǝfráti cǝfrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefedrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cę́pniti, cę̑pnem, vb. pf. 1) todt niederfallen, umstehen (o živalih); še jeden (vrabec) brez našega očeta volje ne cepne na tla, Ravn.; — 2) niederfallen, zu Boden fallen, Cig., C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cerkev1 [cẹ́rkǝv] (cerkva1) samostalnik ženskega spola

cerkev

PRIMERJAJ: Cerkev2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Cerkev2 [cẹ́rkǝv] (Cerkva2) samostalnik ženskega spola

Cerkev

PRIMERJAJ: cerkev1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cerkva1 [cẹ́rkva] (cerkev1) samostalnik ženskega spola

cerkev

PRIMERJAJ: Cerkva2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Cerkva2 [cẹ́rkva] (Cerkev2) samostalnik ženskega spola

cerkev

PRIMERJAJ: cerkva1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

cmíziti se, -im se, vb. impf. po sili, brez solz jokati, flennen, quarren, C., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

častiti -im nedov. častiti: nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čəmẹ́ti, -ím, vb. impf. hinbrütend hocken, warten: čemeti kje v kakem kotu brez dela, Cig., C.; rak čemi v svojem ždiči, Erj. (Izb. sp.); — prim. 2) čumeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

češčen -a prid. čaščen: nisku ſe perkloni, ter pravi: Zheſzhena im. ed. ž ſi Maria, gnade ſi polna ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena im. ed. ž bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash ǀ zheszhenaſi im. ed. ž+ Maria gnade polna Regularni refleks prvotnega *čьst'enъ̏ brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst; manj verjetno nastalo po preglasu iz → čaščen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čičkati [čȋčkati] nedovršni glagol

sedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čísti -a -o prid.
1. čist, brez umazanije: voda cſiſzta TF 1715, 32; csiszte rejcsi KŠ 1754, 2a
2. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem pogledu: csiſzti duhovje KMK 1780, 9; csiſzte ſzo BRM 1823, II; ſzo vſza csiſzta KŠ 1754, 46; vſza bodo vám csiſzta KŠ 1771, 209; je niſcſe nej csiſzti KŠ 1754, 46; Devſztvo nyé cſiſzto BKM 1789, 3; zchiſztoga ſzerczá TF 1715, 9; V-csiſztoj pokornoszti BRM 1823, 8
3. brez primesi: v-csiſztom jeziki BRM 1823, II
čistéjši -a -e čistejši: je doſzta lepſe Grcski i csiſztejse KŠ 1771, 159
nájčistéjši -a -e najčistejši: Te nájcsiſztejſi i nedu'zni Ágnecz Goſzpon Jezus KŠ 1771, 488; Náj cſisztejſi Áldov KM 1783, 57; Nájcsisztejsi Goszpon cslovecsánszkih szrcz KOJ 1845, 91; Mati náj cſisztejsa KM 1783, 86

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čistóuča -e ž
1. čistoča, stanje brez umazanije: Notrejsnyo i vünejsnyo csiſztoucso KŠ 1754, 45; rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6
2. čistost: Csiſztoucsa i pravicza obdersio mené SM 1747, 94; nyegova cſiſztoucsa KŠ 1771, A3a; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; k vretini vſze cſisztoucse KŠ 1754, 234; vu cſisztoucsi nyemi ſzlu'zijo KŠ 1754, 220; zſzrameslivoſztyov i zcsiſztoucsov KŠ 1771, 636

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

davìti -ím nedov. daviti: daviti KOJ 1833, 157; davi brez szmilenoszti KOJ 1845, 133; pren. Gda de me ſzmrt davila BKM 1789, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

doklę̑r,* dókler, conj. 1) solange: delaj, dokler hočeš, arbeite, so lange du willst; dokler je govoril, je bilo vse tiho; dokler bom živ, mein Leben lang; dokler te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit; dokler ne spiš, solange du wachest, C.; — 2) dokler ne — (s perfektivnimi glagoli), bis; ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš, ich bleibe bei dir, bis du einschläfst; dokler ne dodelamo, bis wir fertig sind; Kak lepo se rosa bliska, Dokler jutra hlad ne mine, Preš.; — (tudi brez nikalnice): bodi ondukaj, dokler ti rečem, Krelj; počakaj, dokler ustrelim srno, LjZv.; — 3) = ker, Meg., Boh., Kast., Met., Jsvkr.; (prim. nem. dieweil).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dopláčati, -am, vb. pf. 1) vollends auszahlen, Mur.; — izumeli so vse to brez tolicih troškov, kolikršnih bi ne bilo moči doplačati (erschwingen), Levst. (Močv.); — 2) eine Zahlung ergänzen, nachzahlen; ni bilo dosti, moral sem še nekaj doplačati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dostǫ́jnost,* f. 1) der Anstand, die Würde, Meg., Guts., Jan., Cig., Levst. (Nauk); brez dostojnosti, würdelos, Cig.; — 2) die Würdigkeit, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dovolȋtəv, -tve, f. die Bewilligung; brez dovolitve, ohne Erlaubnis, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drnjǫ́hati, -am, vb. impf. schnarchen; Se spi brez težave, Drnjohati znam, Npes.-Schein.; (drnjuhati, Rez.-C.; drnohati, Ip., Kras-Erj. [Torb.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.-Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvǫ̑jba, f. der Zweifel, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-C., Levst. (Pril.), nk.; brez dvojbe, unzweifelhaft, Cig., Navr. (Let.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.-Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvojíca, f. 1) das Paar, Guts., Cig., Jan.; lepa d. je to! Jurč.; — die Ambe, Cig., Cel. (Ar.); — die Zweiheit, M.; za dvojico, um das Doppelte, Boh.; — 2) der Zweifel: brez dvojice, ogr.-C.; — 3) svinja v drugem letu, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvǫ̑jna, f. der Zweifel, C.; brez vsake dvojne, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvòjnost -i ž
1. dvom: kaibi mi brezi vſze dvoinoſzti vorvali TF 1715, 26; brezi vſze dvojnoſzti je gvüsen KŠ 1754, 138; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Od vſze dvojnoſzti KM 1783, 47; Radüvavali ſze bomo brez dvojnoſzti SŠ 1796, 151; Brezi dvojnoszti mogoucse KOJ 1833, XVI; Nemam tak 'ze v-tom dvojnoszti KAJ 1848, 110; nyegovo popolnoſzt ino csiſztoucso vu dvojnoſzt zvati KŠ 1771, A2b; obrniſze kmeni vu mojoj dvojnoſzti KŠ 1754, 236; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301
2. obup: Obari náſz Od dvojnoſzti BKM 1789, 345; a ni nezapela vdvoinoſzt TF 1715, 30; vu dvojnoſzt ne opádnem SM 1747, 76; vdvojnoſzt opádjenyé KŠ 1754, 176; Vu neſzrecsi v-dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvòm, -ǫ́ma, m. der Zweifel, Mur., Cig., Jan., nk.; brez dvoma, unzweifelhaft; ni dvoma, kein Zweifel, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

dvǫ̑mba, f. der Zweifel, Cig., Jan., nk.; brez dvombe, unzweifelhaft, ohne Zweifel, Cig., Jan., M., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fȃr, -rja, m. der Pfaffe (zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

fara -e ž župnija: Kadar ena fara im. ed. ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare rod. ed. perporozhili ǀ Shkoff Faimoshtra odſtavi, Studentu shegne, inu faro tož. ed. da ǀ ſta bila dua Mashnika veni Fari mest. ed. ǀ Kulikain mashnikou imate v'vashi Farri mest. ed. ← srvnem. pharre ← lat. par(r)ochia ← παροικία ‛prebivanje v tujini, strnjena naselbina tujcev (brez državljanskih pravic)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

frbegati se [frbẹ̄gati se frbẹ̄gam se] nedovršni glagol

biti brez, odrekati se, primanjkovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par: Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gnọ̑j, gnojȃ, m. 1) der Mist, der Dünger; goveji, konjski g.; zmesni g., Jan., mešani g., Z., der Compostdünger; (= mešanec, Cig.); g. kidati, ausmisten; brez gnoja ni prosa, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) der Eiter; g. se dela v rani, die Wunde eitert; g. v očeh, die Augenbutter, g. v ušesih, das Ohrenschmalz, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

golę̑n 1., adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

golenják 1., m. = kruh brez ovsa, Poh.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

golica [golíca] samostalnik ženskega spola

pšenica s klasjem brez res

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gomȃz, m. "kar gomazi", das Ungeziefer, Dict., C.; kebri, črvje ino drugega gomaza brez števila, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

góuli tudi góli -a -o prid.
1. gol, ki je brez dlake, perja: Csrvôv gôla kô'za je ne najlepsa KAJ 1870, 16; Pirušleki golo mreno májo razprestreto AI 1878, 7; drüge [stvari] szo gôle KAJ 1870
2. ki je brez obleke: Poglej na ſze cslovik! goul, i grejſen ſzi BKM 1789, 200
3. ki je brez česa drugega: ka ſzejjas, nego goulo zrno KŠ 1771, 523; z-goulim oſztrim mecsom KM 1796, 7; pod goulov nébov na 'sivinszkih kou'saj KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gǫ́ža 1., f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

grája 2., f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gréih tudi gréjh tudi gréh -a m greh: Greih je ſztanovito eto TF 1715, 5; kak je po ednom Csloveki greih na ſzveit priſel SM 1747, 7; vſzáki grejh ſze odpiſzti lidém KŠ 1771, 40; Da náſz greh ne ſzkvari BKM 1789, 2; Grêh je ta moja nevola BRM 1823, 9; grozen je grêh toga KAJ 1848, 4; Bün, grêh AIN 1876, 28; nei brezi greiha TF 1715, 6; zavoly toga greiha SM 1747, 88; brez grejha ne more biti KŠ 1754, 214; i brezi grejha ſzo KŠ 1771, 38; Pouleg greha ne plácsai nám BKM 1789, 350; Od grejha, od vrága SŠ 1796, 6; Na grêha pôt BRM 1823, 2; Od grêha zmo'znoszti KAJ 1848, 2; proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; da nigdár grejhi ne privolimo KM 1783, 21; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; ſzmertelni greih oznániti TF 1715, 36; na grejh nagibajoucse ſzblisávanye KŠ 1754, 224; ki greh odurjávas KAJ 1848, 1; ino ta ſzmert po greihi SM 1747, 7; je Bo'so miloſcso po grejhi gizdoſzti pogübilo KMK 1780, 10; V-grêhi nelübi vász BRM 1823, 5; ſzkákſim znamenitim greihom obteſſen TF 1715, 36; ka ſzo vſzi pod grejhom KŠ 1771, 453; du'sni ſzmo pod ſzmrtnim grejhom vſzako leto k-nám vzéti KMK 1780, 63; zdicsenoszt z-grêhom BRM 1823, 9; ſze nyegovi greihi odpuſztio TF 1715, 34; Grejhi me bodo te'zili KŠ 1754, 270; odpüſcseni ſzo tvoji grejhi KŠ 1771, 28; steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95; naſſih greihov odpüſcſenyé TF 1715, 32; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; kak ſze greihov varuje SM 1747, 89; Neſzpomeniſze zgrehov mladoſzti moie SM 1747, 93; za naſſi grejhov volo KŠ 1754, 223; zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; Grejhov odpüſcsanye KMK 1780, 7; nikaksi grejhov dopernáſanye BKM 1789, 297; Naj ſze z-grehov ſzna obudis BRM 1823, 3; Vörjem greihom odpuſchenyé TF 1715, 23; vöriem grehom odpüschanye ABC 1725, A5a; da grehom moim odpüſcsanye ſztalno vörujem SM 1747, 60; naſſim grejhom merjémo KŠ 1754, 217; Vſzejm grejhom odpuscsanye BKM 1789, 7; kaſtigam greihe ocsév na ſzini TF 1715, 17; od püſzti meni vsze moie grehe ABC 1725, A5b; on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; ne ſzprávlai grehe na drüge grehe SM 1747, 82; i grejhe odpüſzti nám KŠ 1754, 268; vadlüvajoucsi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; moucs grejhe odpüſcsávati KMK 1780, 22; Za grejhe ne odverzi náſz BKM 1789, 2; Oſztavi ſzve grejhe SŠ 1796, 10; Nedaj nam v-grehe ſzpádnoti BRM 1823, 2; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim vtopiti TF 1715, 33; ſzem zmoimi greihi Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77; ſze saloſztis, nad tvoimi greihi SM 1747, 38; boidi miloſztiv moimi greihi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Dai mi Obláſzt nad grehi SM 1747, 53; vidimo, ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani KŠ 1754, 212; Naj ſze preſztráſimo nad naſſimi grejhi KŠ 1754, 216

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden (fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hehetáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. impf. kichern, Jan.; tudi brez "se", Jan.; hehetala bodeš, (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hladílọ, n. das Kühlmittel; — die Kühlung; — pren. die Linderung, Mur., Cig.; to je bilo hladilo ubogemu srcu, das war Balsam für das arme Herz, Cig.; (rana) Ki peče noč in dan me brez hladila, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.-C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrȗp, m. der Lärm, das Getümmel; h. delati, lärmen; h. je vstal, ein Lärm entstand; h. zagnati, einen Lärm erheben; posvetni h., das Weltgeräusch, Cig.; Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, Preš.; bojni h., der Kriegslärm, Cig.; — lebhaftes Gerede, Cig.; h. narediti, h. med ljudmi napraviti, Lärm verursachen, Aufsehen erregen, C., Cig. (T.); brez hrupa, ohne Aufsehen, prunklos, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hǘdi -a -o prid.
1. slab v moralnem pogledu: kie hüdi, tiszti pred tobom ne osztane ABC 1725, A7b; i hüdi cslovik zhüdoga ſzrczá hüda prináſa KŠ 1771, 40; hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 176; komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; kak jáko je mislenye, i cſineinye ſzerczá mojega hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; Hüdoga nepriátela hüdo naminyávanye KŠ 1754, 246; Csi pa okou tvoje bode hüdo KŠ 1771, 19; nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a; Od hüdoga po'selejnya KM 1783, 9; Tak bode i etomi hüdomi národi KŠ 1771, 41; Hüdo zmislenye zavr'zi BRM 1823, 3; vu telovnom hüdom poſeleinyi SM 1747, 48; 'Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim poſeleinyem navküpe vtopiti TF 1715, 33; naj ſze zetim hüdim ſzvejtom ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; rávno ſz-tejm hüdim nakányanyem KM 1796, 124; Vládnike poſtüjo, csi ſzo gli hüdi KŠ 1754, 219; Csi záto vi, hüdi bodoucsi, znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; Ar zſzrczá zhájajo hüda mi'zlejnya KŠ 1771, 51; csüdna i hüda dugoványa delati KŠ 1754, 19; od Angelov, dobri ino hüdi SM 1747, 34; Szpravi na nikoj hüdi lüdi na nas kvár hüdo naminyávanye KŠ 1754, 224; Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti, a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; escse i tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Gda Boug vſze hüde ino skodlive tanácſe doli potere TF 1715, 28; Salüiemo vſzeh naſse hüde ino teske grehe SM 1747, 55; ki ſzte nigda tühénczi i nepriátelje bili ſzpámetyov vu hüdi delaj KŠ 1771, 604; kteri goſzpodüio, zhüdimi Dühmi SM 1747, 27; Zhüdimi miſzlami KŠ 1754, 173; i huda ſzkusávanya SM 1747, 65; ki ne hodi vu hüdi lüdi tanácsi SM 1747, 92; ni zhüdim vcsinenyem SM 1747, 88
2. ki ima odklonilen odnos do koga: je on na Hunyadia tak hüdi bio, da ga je Wladiszlavi steo v-rouke dobiti KOJ 1848, 55
3. ki napada koga: [krokodil] strašno hüda stvár AI 1878, 30
4. slab, neprijeten: Vu vſzákom hüdom vrejmeni BKM 1789, 347; to'ziti zácsao nad hüdov szrecsov szvojov KAJ 1870, 78; Da hüd’ ſzen na nász ne pride BKM 1789, 381; Da hüd ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs KŠ 1771, 14; i pripetjé je hüdi konec melo KAJ 1870, 41; po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92
5. strgan: obütel ji je hüda bila KAJ 1870, 61
hǘši -a -e hujši, slabši: Hüsi ſzi kak prvle BKM 1789, 261; Hüsi szem tak jasz, krsztsenik KAJ 1848, 168; ár ſze doli vtrgne táksa záplata od nyegovoga gvanta, i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; med dobrimi angyeli jeſzte réd .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; vcsinyena ſzo nyim ta ſzlejdnya dugoványa hüſa od ti prvi KŠ 1771, 721; ſzebom vzeme ſzeden drügi dühouv hüſi od ſzébe KŠ 1771, 208
nájhǘši tudi nájhǘjši -a -e najhujši, najmočnejši: Njegovo najhüše orošjé je rog na nosi AI 1878, 20; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Najhüsa pitvina je palinka KAJ 1870, 46; ranyen je mogao z náj hüjsega ognya procs nesen biti KOJ 1848, 104
hǘdi -a -o sam. hudi: te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; I zvodi te ta hüdi KAJ 1848, 231; tak i med hüdimi niſteri ſzo zmo'znejſi KŠ 1754, 95; po kom vſze hüdo na náſz prihája KŠ 1754, 176; Ka je Hüdo KMK 1780, 89; ne odávli nikai hüdá od nyega TF 1715, 16; me vſzigdár pomocsi mori znevol i hüda SM 1747, 70; kako od düsevnoga i telovnoga hüda KŠ 1754, 177; Naj náſz od vſzákoga telovnoga hüda obráni KMK 1780, 30; Oszlobodi nász od hüda BKM 1789, 290; Ti ſzi meni bila Od hüda bránila SIZ 1807, 39; delaven cslovek ni hüda necsini KAJ 1870, 105; kaiſzi mené od vſzega hüdoga obarvau TF 1715, 46; hocſe nye od vſzega hüdoga odkupiti SM 1747, 30; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga KŠ 1754, 269; Nego osloubodi nász od hüdoga KM 1783, 11; On bode i vász od hüdoga bráno BKM 1789, 10; On bode i vász od hüdoga bráno BRM 1823, 6; kaj je pa viſse toga, zhüdoga je KŠ 1771, 16; ne ſztante prouti hüdomi KŠ 1771, 16; Prouti ſztánem hüdomi BKM 1789, 129; szi mi obecsao, ka hüdoga odprávis KOJ 1845, 99; Ki kaj hüdoga vidi KOJ 1845, 9; procs od méne vi vszi, ki hüdo delate ABC 1725, A8a; Boug nikoga ne ſzküſáva na hüdo KŠ 1771, 30; kai je on na hüdo nágliv SM 1747, 7; Vſze ono hüdo, ſtero cslovik doprneſzé KŠ 1754, 72; zakaj za hüdo máte eto toj 'zeni KŠ 1771, 87; je pa Pápa tak za hüdo szpoznano KOJ 1848, 43; Naj cslovik hüdo z-hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao TA 1848, 6; Zato tu hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini na hüde i dobre KŠ 1771, 17; naj ta hüda od náſz odvrné KŠ 1754, 155; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28; Ár szo me okoli vzelá hüda brez racsúna TA 1848, 33; ki hüda miszlijo prouti meni TA 1848, 27
hǘši -a -e sam. hujši: nego bole escse je na hüsſe prisla KŠ 1771, 116; nego na hüſe ſze vküp ſzprávlate KŠ 1771, 512; vecs ne grejſi, naj ſze ti kaj hüſega ne zgodi KŠ 1771, 279; Niháj kmiczo i vſza hüsa BKM 1789, 229

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ìti tudi ìdti ìdem nedov.
1. iti, premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: jaſz bom mogao iti KŠ 1754, 269; Gda je vrêmen všôli idti BJ 1886, 6; zapovedao je vucsenikom idti preik mourja KŠ 1771, 26; na prej idti KM 1790, 8; posteno domou iti KOJ 1845; jaſz tá idem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1754, 256; Ár ako jaſz tá neidem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1771, 49; Ides ponizno BKM 1789, 2; vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; A neidi pa zmenom SM 1747, 48; i csi ercsém etomi, idi, ino ide KŠ 1771, 25; Neidi blüzi KAJ 1870, 15; Idita vu eto véſz KŠ 1771, 67; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Idte trüdne kotrige, idite po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 187; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; I erkao nyim je: idte KŠ 1771, 27; i vmeſzto Samaritánuſov nejdite KŠ 1771, 31; Pred nyega ſzpeſzmami idte BKM 1789, 7b; li idte, idte KAJ 1870, 26; I kak bom pred te ſou BKM 1789, 20; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; kamakoli bos ſou KŠ 1771, 26; Tak bode vſze zrédom slo vſzáksega hi'zi KŠ 1754, 222; I bojécsi ſou ſzam i ſzkrio ſzam talentom tvoj KŠ 1771, 85; Ali gda szem mimo sao TA 1848, 30; Kama je ſou KŠ 1754, 112; ſou je gori na goro KŠ 1771, 13; I nej je ſou KŠ 1771, 70; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Pojbics je so KAJ 1870, 8; ki je domo šo AI 1878, 9; pa domô sla AI 1875, kaz. br. 7; pred nyimi je sla KŠ 1771, 7; i sli ſzo potoczke KŠ 1771, 23; Domô bi sô AIP 1876, br. 2, 7; Eden krát, da bi domou sli KM 1790, 66; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; odve'zte ga i püſztite ga, najde KŠ 1771, 305; pren. Csi bi brez' Bôga mogli z-szvêta idti KAJ 1848, 7; ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i na ſzmrt iti KŠ 1771, 339; Li vpekeo more idti BKM 1789, 13; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; Ár nejde vu ſzrczé nyegovo KŠ 1771, 123; Oh Jezus, ktebi ido KŠ 1754, 255; Ár v-nebéſza pojdemo SŠ 1796, 7; Idi ſzi, drágo ſzuncze KŠ 1754, 250; Goſzpodne, nejdi na ſzoudbo KŠ 1754, 68; i vecs nejdi v nyega KŠ 1771, 130; pojdi k-milomi Jezusi KOJ 1845, 20; na pout poganov nejdte KŠ 1771, 31; V-nébo isao bode SŠ 1796, 155; ne bodete sli vkráleſztvo nebeſzko KŠ 1771, 15; i prázniczke bodo pred vami sli vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 70; Ki ſzi za mé na krisno moko in ſzmert isſal SM 1747, 56; on je od ſzmerti gori ſztano iſal vu Nebéſza SM 1747, 13; ké ſzo vu ogen isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; Csi je tou od tébe, najde, Csi je pa nej, naj nebode BKM 1789, 172
2. opraviti kako pot z določenim namenom: idem knige vzemem BJ 1886, 6; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi SM 1747, 41; ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; jaſz bom ſou, i zvrácsim ga KŠ 1771, 25; Ali ka ſzte vö sli glédat KŠ 1771, 35; Ferkec i Jožek sta všôlo šla BJ 1886, 5
3. izhajati, prihajati: odket krüh ide KM 1790, 30; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; Od Bouga vſza ido BKM 1789, 10
4. pojavljati se, padati: Tam nigdár neide szneg KAJ 1870, 93; Din je sao z nôsza nyegovoga TA 1848, 13
idóuči tudi idévči -a -e gredoč: je i vu temniczi bodoucſim dühom idoucſi predgao KŠ 1754, 111; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; da ſzi v-Nébo idoucsi tvojo ſz. rokou ober nyih podugno KM 1783, 55; Idôcsa eden lêpi odvecsarek naszprehájanye AIP 1876, br. 10, 7; vſze, notri idoucse vu vüſzta KŠ 1771, 51; Na pout idoucſega csloveka peſzem BKM 1789, 169; Pavli v-Rim idoucsemi KŠ 1771, 701; vido ſzam angyela doli idoucsega znebéſz KŠ 1771, 803; Szliſavſi pa lüſztvo mimo idoucse KŠ 1771, 233; Idoucsa pa vucsenika vcsinila ſzta tak KŠ 1771, 68; vu Emaus idoucsima dvöma vucsenikoma KŠ 1771, 828; naj ſze idoucſi, vu okouli bodoucsa mejſzta i veſznicze raſzpiſztijo KŠ 1771, 197; Radi idôcsi sz-tühine KAJ 1848, 222; Idôcs sli bodo i jôkali TA 1848; Poszlavci i velikási szvojo kucso idévcsi i tam sze je AI 1875, kaz. br. 1; kral na trónus idévcsi AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izdȃjati,* -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izkȗstvọ, n. die Erfahrung, die Empirie, h. t.-Cig. (T.); to je izkustvu protivno, Žnid.; narodi so bili nevedna deca, brez potrebnega izkustva, Navr. (Let.); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

iznȋmək, -mka, m. = iznima; brez iznimka, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ječrma [jēčrma] (ječerma) samostalnik ženskega spola

ženska suknja brez rokavov, ženski brezrokavnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern (min.), h. t.-Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.-Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.-Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.-C., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kàjgòdi ozir. zaim. kar koli: To kai godi ſzveti poſzluhni kai veli SM 1747, 88; Ne kradni, ne kani tak kai godi dobis brez skode SM 1747, 89

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kàkor,* adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.-Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kȃn 2., m. der Tropfen: hodil je žganje pokušat, dokler ga je bilo kak kan, Goriš.; — der Fettropfen, das Fettauge: k. na juhi, juha brez kanu, Gor.; — niti za kan, nicht um ein Geringes, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kdọ̀r, pron. rel. wer; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kdor koli, wer immer! kdor (si) bodi, wer es sei.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kę́ba, f. 1) etwas Abgestutztes, Cig.; — kokoš brez repa, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Zwergin, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kǫ̑dər, adv. rel. auf welchem Wege, wo—herum; koder koli hodim, auf welchen Wegen ich immer wandle; Koder se nebo razpenja, Grad je pevcu brez vratarja, Preš.; od koder, woher; do koder, bis wohin, so weit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.-LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kọ̑s 1., adj. indecl. k. biti, imstande sein: brez tega nismo kos biti, das können wir nicht entbehren, Z., jvzhŠt.; k. biti komu ali čemu, jemandem oder einer Sache gewachsen sein; njemu ni nihče kos, mit ihm kommt niemand auf; zvijača je sili kos, Npreg.-Jan. (Slovn.); nisem vsemu kos, ich kann nicht alles thun (bewältigen); (pomni: ona je kosa, mi smo kosi, Rogatec [vzhŠt.]-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krȃjcar, -rja, m. 1) der Kreuzer; brez krajcarja biti, gar kein Geld haben; vse do krajcarja poplačati, den letzten Heller bezahlen; — 2) krajcarji, das Scharbockskraut (ficaria ranunculoides), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krivǫ́glati, -am, vb. impf. = brez dela postopati, pohajati, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kumpališče [kumpalíšče] samostalnik srednjega spola

prostor, kjer so kalini

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lahkoba [lahkóba] (lohkoba) samostalnik ženskega spola

sposobnost opravljanja česa brez večjega truda; lahkota

PRIMERJAJ: lahkota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lahkota [lahkóta] (lohkota) samostalnik ženskega spola

sposobnost opravljanja česa brez večjega truda; lahkota

PRIMERJAJ: lahkoba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

leh premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha (I/1, 96) Morda tiskarska napaka namesto teh. V tem primeru je treba zgled razumeti kot premagajo grozovitnost teh trinog(ov) in hudiča s starim rod. mn. brez podaljška -ov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lǫ́ba, f. der Abscess, das Aas (veliko ulje brez vršiča), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lòm 1., lǫ́ma, m. 1) das Brechen; lom kovanih kopij, Levst. (Zb. sp.); — die Brechung (phys.), Cig. (T.); l. svetlobe, Žnid., Sen. (Fiz.); — 2) der Bruch, Mur., Cig., Jan., (mech., min.) Cig. (T.); der Baumbruch, der Windriss, Cig., Svet. (Rok.); vršični l., der Wipfelbruch, V.-Cig.; — der Steinbruch, Cig., ZgD., Levst. (Rok.); očeta jima je v velikem lomu pri morju kamenje posulo, Erj. (Izb. sp.); — 3) wildes Treiben, Lärm: to je bil lom! Svet. (Rok.); Zagazi se v lom, Vod. (Pes.); na sejmu je bil velik lom, Z.; vsi so se lepo brez loma sešli, Burg.; — lom imeti s kom, mit jemandem seine Plage haben, Z.; — 4) = goščava, Vrtov.-C.; prim. lomljak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȃdež, m. 1) der Fleck; m. od rje, der Rostfleck, Cig.; — das Mal, Cig., Jan., Mik.; das Muttermal, Cig.; m. od rane, Dict.-Mik.; — fig. die Befleckung, der Makel; brez madeža, unbefleckt; — 2) die Menstruation, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

malodúšnost, f. 1) die Engherzigkeit, Mur., Cig., Jan.; kar je graje vredno, mora se brez vse malodušnosti grajati, LjZv.; — 2) = malosrčnost, die Kleinmüthigkeit, die Kleingläubigkeit, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȃs, f. = mera: brez masi, Mur.; — iz nem. Maß.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mę̑d 2., mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.-M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.-Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.-Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj-Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, Kras; — 4) die Weizengerste, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

memljati [mǝmljáti mǝmljȃm] (momljati) nedovršni glagol

govoriti brez zob, nerazločno; momljati
žvečiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

məndrȃnje, n. 1) das Treten; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — das Zertreten; — 2) das Schütteln, M.; — 3) kleinschrittiges Gehen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

metúlj, m. 1) der Schmetterling; — flatterhafter Mensch: visokorojen metulj brez imenja, Jurč.; — 2) pl. metulji, = metljaji, die Egelkrankheit, Cig., BlKr.; — metùlj, -úlja, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȋgljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mír in mér -a m
1. stanje brez vojne: ona koteraſzo potreibna, kako mir TF 1715, 29; Mirá poglávnika BKM 1789, 17; pejnez za mira odküplenyé vösztrüczao KOJ 1848, 9; angel mira KAJ 1848, 4; ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Za mir szkrblivi poglavniki Europe AI 1875, kaz. br. 3; da Rim pri miri püsztécs, odned nazáj setuje v Büdino KOJ 1848, 6
2. stanje brez hrupa, vznemirjenj: Z ednim szi i vu miri lé'zem TA 1848, 4; kaj koli sto vorje, szamo naj namiri osztáne KOJ 1848, 84; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Tak zaſzpim vu tihom méri KŠ 1754, 270; Tam je mir BKM 1789, 115
3. stanje notranje ubranosti: vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ino nam dái tvoiega mira ABC 1725, A7a; mir mámo pri Bogi SM 1747, 17; i mir Bosji vſivati KŠ 1754, 16; Mir lidém dobro volo BKM 1789, 6; Radoſzt mir ſzodio BRM 1823, 4; ár vu nyegovom miri KOJ 1833, VII; onda me zmirom odpüſzti SM 1747, 58; Tákſi ſzo: mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; mér vám bojdi KŠ 1771, 261; kako gotovni te Evangelium toga méra goniti, (gláſziti) SM 1747, 27; nejga nikaksega méra v moji kosztáj KŠ 1754, 241; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; i proſzi ga ona, ſteraſzo kméri KŠ 1771, 221; da bi ti poznalo, i eſcse vu etom tvojem dnévi, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; da bi mi mér meli SM 1747, 12; Vſzákomi mér KŠ 1771, A2a; Da nám právi mér darüjes KM 1783, 75; Daj mér záto cslovik preklétoj gizdoſzti SŠ 1796, 41; od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; idi vu méri KŠ 1771, 117; Da nász Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; odisla ſzta zmérom od bratov k-Apoſtolm KŠ 1771, 390; nihájte zmérom té lidi KM 1796, 120; mladénczi Bojdite naméri SIZ 1807, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mísliti, mȋslim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlèti mèlem nedov.
1. mleti, z napravo drobiti žito: Mleti Örölni KM 1790, 95; Örleni, mleti, menoti KOJ 1833, 168; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30; Dvej bodeta mlele vküp KŠ 1771, 82
2. govoriti zmedeno, brez smisla: Ne meli zjezikom brezi pámeti vkri'z BKM 1789, 306; Nemeli tak brezi pámeti, molécs, vkri'z KAJ 1848, 203
mlèti se melem se klatiti se, nahajati se: teliko sztranszkih, razbojnih národov sze je szem i tam klátilo i mlelo KOJ 1914, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlévec -vca m kdor govori zmedeno, brez smisla: Od táksih mlevczov Krisztus veli, ka bi nyim bole bilou mlinszki kamen za sinyek zvézati KOJ 1845, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

modrc m telovnik, kratek ženski suknjič brez rokavov: ſakaj Goſpodar, inu Goſpodariou ſyn je tebi taiſti Moderz tož. ed., taiſto piſſano Kitlo kupil (V, 44) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. muoder, müeder ‛telovnik’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mòrt -a m malta: Brez kamna, breven, morta KAJ 1870, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn-Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mrskóuča tudi merskóuča -e ž zoprnost, grdoba: Brez grejha mrſzkoucse BKM 1789, 191; Mojo vnougo mrſzkoucso BKM 1789, 208; vnikakvoj merſzkoucsi, nej ſzem tebé odvrgao BKM 1789, 336

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȓz, m. der Ekel, M.; — der Verdruss: brez zamere in mrza, Slom.; — der Hass: gnev in m., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȗd, m. das Säumen: brez muda, unverzüglich, C.; trud in mud, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȗdež, m. 1) der Verzug, der Zeitaufwand, C.; vsako delo ima svoj mudež, C.; brez mudeža, C.; — 2) der Zögerer, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

müdlívo prisl. počasi: brez méne delo müdlivo ide AIN 1876, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

múja, f. die Mühe; brez muje se črevelj ne obuje; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

múla 2., f. 1) koza brez rogov, Dol., Notr.; — krava brez rogov, Rez.-C., SlGor.-C., Dol.; — 2) die Wurst, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȗtəc 1., -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nabránəc, m. 1) nabranci, die angeworbene Mannschaft, Cig.; — 2) die Falte: rokavi brez nabrancev, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nȃdẹjanje, n. die Hoffnung, C.; brez nadejanja, unverhofft, unerwartet, Meg.; hudo n., der Argwohn, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nagel [nágǝu̯] pridevnik

hiter, nagel, nepričakovan
ki je brez zakramentov za umirajoče; nepreviden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

napȃka, f. die Verkehrtheit; der Fehler, der Tadel; noben človek ni brez napak; — die Unzukömmlichkeit, Cig.; — napake delati komu, jemandem Ungelegenheiten machen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

napastováti, -ȗjem, vb. impf. 1) anfallen: brez skrbi spečega človeka n., kajk.-Valj. (Rad); — 2) anfechten, Jan.; — belästigen, behelligen, C.; n. in zatirati knjige, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

naročník, m. 1) der Auftraggeber, Mur., Cig., DZ.; — der Besteller; der Kunde; — der Abonnent (z. B. einer Zeitschrift), nk.; — 2) = črevljarska rokavica, das Schusterhandleder, Jarn., C., Štrek., (narǫ̑čnik) Kras-Erj. (Torb.); — 3) das Armband, C.; — 4) naročniki, ljudje brez imetja, ki se "na roke" ženijo, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

národ -a m
1. ljudje, ljudstvo: Vi pa národ ſzvéti, lüſztvo laſztivno KŠ 1754, 104; Vi ſzte pa národ ſzvéti KŠ 1771, 706; cslovecsánſzki národ ſze tak ne bi povnou'sao KM 1790, 88; najbi ſze narájao ino povno'sávao národ cslovecsánſzki SIZ 1807, 8; zdr'závecz cslovecsánſzkoga národa ſzodecz KŠ 1754, 229; vido je vnogo národa KŠ 1771, 48; Bo'se, ki ſzi vno'ſino poganſzkoga národa pripelao KM 1783, 90; Národa cslovecsega BKM 1789, 17; obari je od národa etoga TA 1848, 10; kucsa, v-steroj od národa zabráni poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; I eto delo je drugo Bo'ze ſzkrbi kcslovecsánſzkomi národi ſzvedouſztvo KŠ 1771, A4a; dopuſzti cslovecsánſzkomi národi právo ſzpoznati KM 1783, 19; ſze je dobrouta Bo'sa vo ſzkázala k-národi cslovecsánſzkomi SIZ 1807, 8; I ſztvouro je zedne krvi veſz národ cslovecsánſzki KŠ 1771, 396; ki ſzo potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Naj bodete ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; i ſzidite ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246; Szvéti ſzi ino med vſzem Národom i na zemli BKM 1789, 152
2. narod: Vogrszki národ ete Ország priszvojivsi KOJ 1833, X; szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kákſega goder národa cslovik TF 1715, 14; dabi je niki z-'Zidovſzkoga národa obrnyeni KŠ 1771, 555; na haszek szlovenszkoga národa KM 1783, nasl. str.; na haszek szlovenszkoga národa SŠ 1796, 1; Vszákoga Národa napinyávanye KOJ 1833, IX; Almos z-szega vogerszkoga národa KOJ 1848, 7; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; a ſzvojemi národi pa na zvelicsanye KŠ 1771, A7a; Mir bojdi vſzákomi csloveki, Ino národi BKM 1789, 34; Meo je i na veſz Szlovenſzki národ ſzkrb KŠ 1771, A5b; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; kaj je vu vſzákom národi tákse mo'záke gori oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; Dabi ſze záto tá nevola med naſſim Szlovenſzkim národom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; steriva národa tudi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; naj ga po vſzem ſzvejti vſzi národi razmijo KŠ 1771, A4b; cséſzt bo ti dávali Vu radoſzti vſzi národje BKM 1789, 6; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; ka bi nyihov Jezik vszi Národje polübili KOJ 1833, VIII; Eti sze vszi národje Zemlé prav blagoszlávlajo KAJ 1848, 6; v-Pannonio teliko národov pride KOJ 1848, 6; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; Apoſtole, gda je je kvſzejm národom poſzlao KŠ 1771, A4b; i vcſite vſze národe KŠ 1754, 187; vcsite vſze národe KŠ 1771, 99; szo Vogri drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; I med vſzejmi národmi ſze more prvle Evengyeliom predgati KŠ 1771, 143; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzveta národmi BRM 1823, 10; ki z-Gotmi ino drügimi národmi zdru'zen ide z-Pannonie KOJ 1848, 5; 'zoltáre bom ti szpevao med národmi TA 1848, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

natihoma [natȋhoma] prislov

brez ropota; tiho; natihoma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nebahlad [nẹ̑bahlȃd

nẹ̑bahladȗ

] (nebohlad) samostalnik moškega spola

oddaljeno bliskanje brez grmenja; bliskavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèga tudi néiga tudi néjga zanikana oblika glagola biti ni: nikaj nega gvüsnoga KŠ 1771, 632; kaj nega iſztine vu nyem KŠ 1771, 294; Nega ga eti KŠ 1771, 254; ár brez té nega pomoucſi KM 1783, 259; nega nyemi vörvanya KM 1790, 16; vu steri sznegá nisteri tjeden nega KAJ 1870, 93; Nikaj nega lepsega AIP 1876, br. 6, 7; ſzvéte reicſi neiga csüti TF 1715, 5; ino neiga ni koga drügoga ABC 1725, A7a; da neiga dobra vumni SM 1747, 68; Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; Ár nejga vnikom zvelicsanya KŠ 1754, 2b; prouti gucsijo, ka gori ſztanenyá nejga KŠ 1771, 240; Nejga pri nyem vrejdnoſzti BKM 1789, 125; nejga ga eti KM 1796, 113; Nejga prouti ſzmrti vráſztva SŠ 1796, 42

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nę̑h, m. = nehanje, M., C.; brez neha, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nehȃnje, n. das Aufhören, das Ablassen, das Lassen; brez nehanja, ohne Unterlass; dejanje in nehanje, das Thun und Lassen; tudi: nę̑hanje, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nẹmškováti, -ȗjem, vb. impf. = brez potrebe nemško govoriti, Z., Levst. (Zb. sp.); — = nemčevati, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèobkrálevani -a -o prid. ki je brez kralja: Po oprávlenom pokopi Ladiszláva V. szo sze sztálisi ino Rédovje neobkrálevane Vogrije vküpszpravili KOJ 1848, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèopòsno prisl. brez oponašanja: modrouſzt, naj jo proſzi od Bogá, ki jo dáva vſzejm prouſzto i neopoſzno KŠ 1771, 745

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèpostojéč prisl. brez postanka: Tú'sen Béla IV. sze neposztojécs v-Dalmácio pritepé KOJ 1848, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

neprevidno [neprevídno] prislov

nepričakovano, hitro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nepriátel -a tudi nepriáteu tudi nepriáteo -ela m sovražnik, nasprotnik: boidi on priáteu ali nepriáteu TF 1715, 14; priáteu i neprijáteu KŠ 1754, 28; pred tvoimi Ocsmi ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; ar vas nepriatel Vrág, okouli hodi SM 1747, 25; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10; ka tvoj nepriáteo právi KŠ 1754, 10a; Nepriáteo pa, ſteri je eta ſzejao, je vrág KŠ 1771, 45; vſzákoga Csloveka, ali nám je priáteo, ali nepriáteo KMK 1780, 33; Steri me zrouk Nepriátela reisi SM 1747, 74; da ſze moja düsa od vſzáki ſztrejl ognyeni mojga nepriátela obdr'zi KŠ 1754, 226; ete koukol od nepriátela vragá poſzejjani KŠ 1771, 434; I nepriátela pogübelna mecsa SŠ 1796, 10; da tak nej li szmo nepriáteli, csi drügo ne vcsinis KŠ 1754, 12b; ka vragá povſzud okouli ſzébe má, liki orosnátoga nepriátela KŠ 1754, 213; Niti ga, kak nepriátela, ne mejte KŠ 1771, 630; Hválna peszem za vzéto obládnoszt nad nepriátelom TA 1848, 7; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; nai ſze nepriatelje moi ne veſzelio nad menom SM 1747, 92; Ti hüdi dühovje ſzo nepriátelje poſztanoli KŠ 1754, 95; právim, ka ſzo nepriátelje kri'za Kriſztuſovoga KŠ 1771, 598; Vszi moji nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; ka ga [ježa] njegovi neprijáteli ne morejo brez ranenja prijéti AI 1878, 10; Goszpodne, za vollo moih nepriatelov, ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; Obderſiga proti vſzeih nepriatelov ſzküſavanya SM 1747, 62; Dáj mi nouvo moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; Da bi náſz oſzloubodo od nepriátelov naſi KŠ 1771, 166; Od nepriátelov, Od grejha BKM 1789, 38; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ti naprávlas pred menom eden ſztol, proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b; prouti düsevnim nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; liki ſze je nepriátelom vrouke dáo KŠ 1754, 201; Molitev prôti nepriátelom Czérkvi TA 1848, 8; Zgledni ſze na nepriatele moie SM 1747, 94; dokecs ne dene vſze nepriátele pod nogé ſzvoje KŠ 1771, 522; Vſze nepriátele, Od náſz da odvrné BKM 1789, 18; ti odicseni goſzpodüjo na ſzvojmi nepriáteli KŠ 1754, 130; Krisztusa obládnoszt nad nepriátelmi TA 1848, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nepridno [neprídno] prislov

nespoštljivo, brez spoštovanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèprípraven -vna -o prid. nepreviden, brez zakramentov za umirajoče: i dika tebi bojdi ka ſzi me od nágle, nepripravne ſzmrti miloſztivno obarvao KMS 1780, A5b; ka ſzi me od nepripravne ſzmrti oſzloubodo KM 1783, 4; Vari náſz od Nágle nepripravne ſzmrti BKM 1789, 143

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nèzotròčeni -a -o prid. ki je brez otrok: Po szmrti nezotrocsenoga Ladiszlava IV. szo szi za krála zvolili Andrása III. KOJ 1848, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.-M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — (gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nȋčesa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.-M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.-M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.-Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — (n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; (prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

nóuro prisl. noro: Naj kak brez nyé merjém nouro BKM 1789, 415; Naj kak brez nyé merjém nouro SŠ 1796, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

občȗt, m. die Empfindung, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; miščni občut, die Muskelempfindung, Erj. (Som.); — zgolj ustna molitev brez občuta, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obljȗba, f. das Versprechen, die Verheißung; obljuba dolg dela, das Versprechen begründet eine Pflicht, Mur., Cig.; — das Gelübde; obljubo storiti, ein Gelübde thun; meniška o., das Mönchsgelübde, Cig.; — das Anbot: brez obljube ni kupčije, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obotȃva, f. 1) die Geschwulst (bei einer Wunde), C.; — 2) das Säumen, das Zögern, Mur., Cig., Jan., SlN.; brez obotave, ohne Umstände, V.-Cig., Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obotávljanje, n. 1) das Anschwellen einer entzündeten Wunde, Dol.; — 2) das Zaudern, das Zögern; brez obotavljanja, ohne Zögern, ohne Umstände.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obotávljati se, -am se, vb. impf. 1) rana se obotavlja, die Wunde entzündet sich und schwillt an, Z., Fr.-C., Dol.; — 2) zaudern, zögern, säumen; (o. [brez: se], Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obráženje, n. 1) die Ritzung, die Verletzung: brez obraženja, unversehrt, Meg.; — 2) die Abbildung, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obrẹ̑st, f. 1) der Vortheil, der Gewinn, Meg., Guts., Cig., Jan., C., Krelj-M.; veliko o. imeti od česa, Dalm.; dosti obresti najti, Kast.; — 2) der Zins, die Zinsen, Dict., Cig., Jan.; z obrestjo izterjati, Trub.; krivična o., der Wucherzins, Cig.; na obresti dati, verzinsen, C.; v o., z obrestjo posojevati, brez obresti posoditi, Ravn.-Valj. (Rad); nazaj dobiti svoje z obrestjo, Jap.-Valj. (Rad); nav. pl. obresti, die Zinsen, die Interessen, V.-Cig., Jan., nk.; zamudne obresti, Verzugszinsen, Cig., Jan., DZ.; obrestne obresti, die Zinseszinsen, Cig., Cel. (Ar.); — 3) der Finderlohn, Tolm.; — 4) o. iskati, Ursache zum Streit suchen, Händel suchen, Dol.-Cig., M., BlKr.; kaj obresti iščeš? = kaj iščeš prepira in zdražbe ter s tem sebi leskove masti (palice)? Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.-M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.-Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.-Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obstojéči -a -e prid.
1. obstoječ, bivajoč: po rejcsi toga 'zivoga i na veke obſztojécsega Bogá KŠ 1771, 705; Pokedob bi Törci razbili obsztojécsi mir KOJ 1848, 84; razdelijo obsztojecse szlávno Polszko Králesztvo KOJ 1848, 111; ziskáva obsztojécse blá'zensztvo KAJ 1848, 229; steri brez czilanya na koga vu szebi obsztojécse csinejnye KOJ 1833, 46; Francúzi vsze bo'se i orszácske obsztojécse pravice prekupiczinivsi KOJ 1848, 115
2. stalen: Da bi v-vöri oh krscsnik, ti obſztojécsi bio SŠ 1796, 67; i znáte, kaj ni eden lüdomorecz nema 'zitka vekivecsnoga vſzebi obſztojécsega KŠ 1771, 731; I recs nyegovo nemate obſztojécso vu ſzebi KŠ 1771, 281; ka vu ſzebi jakſe blágo máte, nebeſzko i obſztojécse KŠ 1771, 690; bojdte vu molitvi obſztojécsi KŠ 1771, 476
obstojéči -a -e sam. obstoječi: bole ſze za ta obſztojécsa paſcsimo KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obtę̑žba, f. die Belastung: pravilna o., die Normalbelastung, DZ.; brez obtežbe, unbelastet, Cig.; blago prosto vsake druge obtežbe, DZ.; — die Erschwerung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obzȋr, m. = ozir, die Rücksicht, nk.; brez obzira, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oddìh, -díha, m. ein ungehinderter voller Athemzug (z. B. nach einer Anstrengung), Mur.; das Ausschnaufen, Cig.; brez oddiha izpiti, ohne abzusetzen austrinken, Cig.; — die Erholung, die Rast, Cig. (T.); plesali so brez oddiha, LjZv.; — die Pause in der Tonkunst, Jan.; (rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oddȗšək, -ška, m. 1) das Luftabzugsloch, das Luftloch, Cig., Jan., M., C., DZ., Sen. (Fiz.); — das Dampfloch, Cig., Jan.; — 2) die Rast, die Erholung: nimam odduška, ich habe keine Erholung, M.; brez odduška, ohne auszuruhen, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odkrit -a prid. odkrit, tj. brez pokrivala: Sdaj bi vidil Ceſſar Conſtantinus taiſte Mashnike ſtati gologlave, inu odkrite tož. mn. m pred pokritimi (IV, 32)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odlȃsək, -ska, m. = odlastek: brez odlaska, ohne Unterlass, Vrsno-Erj. (Torb.); ne da mi odlaska, Kras; — die Verzögerung, Rec.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odlȃšanje, n. das Aufschieben, das Verzögern; brez odlašanja, ohne Verzug, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odlȃšək, -ška, m. der Aufschub, der Verzug, Cig., Jan.; brez odlaška, unverzüglich, Cig., Jan.; odlaški so odnaški, Glas.; (prim. odkladek); — die Frist, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odlòg, -lǫ́ga, m. der Aufschub, der Verzug, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); brez odloga, Cig., Jan.; odloga išče, er will Zeit gewinnen, Cig.; die Frist, Dict., Cig., Jan.; o. dati komu, jemandem eine Frist gewähren, Cig., Jan., Dalm., Schönl., Kast., Tolm.; Dajte nam odloga štirnajst dni, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odlọ̑žək, -žka, m. der Aufschub, C., Z.; brez odložka, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odložìv, -íva, adj. = odložen 1): brez odložive moči, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

odumẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) wiederhallen, C.; — 2) sich auf den Ruf melden, vzhŠt., Rez.-C.; — aus dem Schlaf, aus der Betäubung (infolge Rüttelns, Rufens) zu sich kommen, vzhŠt., Rez.-C.; (tudi: odumeti [brez: se], ogr.-C., Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ohváłnost, f. die Ruhmredigkeit, das Selbstlob: brez ohvalnosti pripovedovati, Navr. (Spom.); iz ohvalnosti, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okášanje, n. das Zaudern: brez okašanja, ohne Umschweife, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okolíšanje, n. Umschweife, C.; brez okolišanja, ohne Umstände, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

okrajšílọ, n. die Abkürzung: brez okrajšil pisati, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opómba -e ž opomin: gda mlájsi pri zájtrasnyih i vecsernih molitvaj brez opombe szvoje roucsice goripovzdignejo KOJ 1845, 19; Hunyadi poulek opombe szvétoga Ocsé tudi priplava po Dunáji tá KOJ 1848, 60; Kráo je Erseka opómbo za sálo nej vzéo KOJ 1848, 73; nenájde trousta pri Dühovniki szvojem, steroga opombe je pred tem vedno oszmehávala KOJ 1845, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opọ̑rnja, f. die Stütze: drevesce brez opornje, Ravn.; vejam pri sadnem drevju, kadar so zelo polne, dajo opornje, Gor.; tudi stebri pri lesenem kozolcu, na samem na vetru stoječem, opro se z opornjami, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

opravȋłstvọ, n. 1) die Geschäftsführung, die Amtsführung, die Agentschaft, Cig., Jan., C.; — 2) der Geschäftszweig, DZkr.; das Portefeuille, Cig., Jan.; minister brez posebnega opravilstva, ein Minister ohne Portefeuille, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oprávlati -am nedov.
1. opravljati: Ár nám je zadoſzta, ka ſzmo volo poganov oprávlali KŠ 1771, 711; szo lutheránje szloboscsino zadoubili po szvojoj vöri djászti i oprávlati KOJ 1848, 83; ovo zmetávam vráge i vrácsanya oprávlam KŠ 1771, 217; Ki z-mrmranyom oprávla ono, ka more KM 1790, 18; ali zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; i eſcse vu vrejmeni méra naj vſza oprávlajo KM 1790, 9; ako bos oprávlao i delao, kakoli ſcsés i mores KŠ 1771, 651; delo Evangyeliſta oprávlaj KŠ 1771, 651; i ſztrepetanyem ſzvoje zvelicsanye oprávlajte KŠ 1771, 595; Cisztercitam naj bi lih soule oprávlali KOJ 1848, 122; pren. grejh po zapouvidi oprávlao je vmeni vſze po'zelejnye KŠ 1771, 462; Jaj vszêm, ki szo vszáko rú'znoszt Brez’ sztráha oprávlali KAJ 1848, 119
2. imeti opraviti: Ferdinand II. je z-Protesztantmi veliko meo oprávlati KOJ 1848, 90
3. pomagati, skrbeti za koga: Záto Sz. Düjh vſze tou dobro vnami Oprávla KŠ 1754, 124; da bi z-têm szebé i te ménse szirotice szvoje oprávlati mogla KAJ 1870, 22; geto je nêmeo, ki bi ga vodo i oprávlao KAJ 1870, 37; Ravnaj, oprávlaj vſze naſe csinejnye BKM 1789, 15; Boug potih oprávla BKM 1789, 186; Blagoszlovis nyé szilje, itak jo oprávlas TA 1848, 50
oprávlavši -a -e
1. delajoč, opravljajoč: nego bole dela, oprávlavſi kaj dobro zrokami KŠ 1754, 53
2. ko je opravil: Szpráviscse oprávlavsi eto, blizi do sziszvécov nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
oprávlani -a -o opravljan: i da je tô oprávlano, sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; Vszeféle dácso szlisajôcsi dugoványi bodo oprávlani AIP 1876, br. 4, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.-Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oščávanje, n. das Zaudern: brez dolzega oščavanja, Levst. (Zb. sp.); — prim. oščajati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

otẹsnjȃva, f. die Einengung, die Einschränkung: brez ovir in otesnjav, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ovȋnək, -nka, m. 1) die Windung (z. B. einer Straße); die Krümmung: na ovinku sva se srečala; der Umweg; po ovinkih hoditi; — der Umschweif; brez ovinka, Levst. (Cest.); (nav.) brez ovinkov, ohne Umschweife; — die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan.; — 2) der Schlich, die List: zaviti ovinki, Schönl.-Valj. (Rad); z ovinkom, schlau, Cig.; brez ovinkov in zvijač, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ovȋra, f. die Verhinderung, Cig., Jan.; — das Hindernis, Cig., Jan., nk.; brez ovire, ungehindert, nk.; o. nihanju, das Schwingungshindernis, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ozȋr, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — (praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

patȗljčək, -čka, m. stebelce brez lističev pri stelji, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.-C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.-M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

példa -e ž zgled, vzor: nego példa bodoucsi te csrejde KŠ 1771, 713; Jezus duſevni jákoſzt példa KM 1783, 40; on naj vuvſzem dobra példa bode SIZ 1807, 9; Dobra példa KAJ 1848, VII; i brez példe je njegova pokorščina AI 1878, 8; Eta ſzo pa nám kpéldi vcſinyena KŠ 1771, 508; naj dobro példo ſz-ſzvojim 'zitkom dájo KŠ 1754, 217; tvojim ovczám dobro példo i zvelicsánſzko vcsenyé dávajo KŠ 1771, 849; Naj vſzejm dobro példo dámo KMK 1780, 43; Poglávarſztvo je, na ſztrasno példo drügim zapovedalo KM 1790, 56; Na példo vám poſztávim Vogrſzki národ BKM 1789, 6; denem példo: b be, d de KOJ 1833, 2; Példo denem AI 1875, br. 2, 6; denem példo: a-, bá- AIN 1876, 7; naj vsaki tvojo példo vidi BJ 1886, 4; Od krivi Apoſtolov je po ſzvojoj példi knebéſzam vrácsa KŠ 1771, 590; nego Roditelom nezamidim etoga tanácsa dati vu példi KOJ 1833, XVI; Po példi szvojih Prednikov je KOJ 1848, 10; naj 'znyihovov példov mater czérkev opominajo KŠ 1754, 197; Ka ſze pravicsnoſzt po vöri zadobi: z-Ábrahámovov példov KŠ 1771, 454; Lagoje példe pokvárijo dobre jákoſzti KM 1790, 16; Példe za ponávlanye regul KOJ 1833, 145; ſtero nyé dela i példe naprej prináſa KŠ 1771, 671

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren (trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren (intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče-Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plánja, f. eine offene, freie Fläche, Cig., Jan.; čistina na gori, rekše svet brez drevja, C., Soča, Trenta-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plàvati -am nedov.
1. plavati: i ribe môrszke, i ka vu môrji plava TA 1848, 7; Reca pazlivši sem-tam plava AI 1878, 3; te druge szkácsejo ali plavajo KAJ 1870, 10; pren. Szrditoſzt Bo'sa nadnami plava SŠ 1796, 93; I vu grêhi plavate BRM 1823, 5; I vu ſzrecsi plavajo KM 1783, 316; i Düh Bosji je plavau na vodi SM 1747, 3; meſzto, ſtero je vu vſzoj necsiſztoucsi plavalo KŠ 1771, 487
2. pluti: Gda bi záto plavali na pétdvajſzeti, ali tréſzeti bi'zájov KŠ 1771, 283
plavajóuči -a -e plavajoč: Kak bi sze szpozábo sz-tébe, Vu grêhi plavajôcsi KAJ 1848, 182; Jeli poznas plavajôcsega fticsa KAJ 1870, 14; I tam je najſao edno ládjo, plavajoucso v-Vlaski orſzág KŠ 1771, 424; Plavajoucsi pa oni záſzpao je KŠ 1771, 193; Môrje je tak veliko, tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848; Ino ribe vmourji plavajoucse, Dao ſzi je csloveki na ládanye BKM 1789, 2
plàvavši -a -e ko je plul: I prejk plavavſi mourja prisli ſzo na zemlo Genezáreth KŠ 1771, 122; Tr'zczi z-velikimi ládjami po po môrji tá plavavsi KAJ 1870, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plazína, f. kraj, kjer se zemlja plazi, C.; planica brez grmovja in kamenja, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plẹ́na 1., f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer (z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče-Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.-Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.-Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje (Kras), kakor laško olje, (Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

počȋtək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podkápati -am nedov. povzročati neprijetnosti, uničevati: I düsa vnogokrát zaſzpi, Vſzi povſzud nász podkápajo BKM 1789, 397; Ár szo mi brezi zroka mre'ze vrgli, brez zroka podkápali düso mojo TA 1848, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podlína, f. njiva brez globoke zemlje, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podǫ̑ba, f. 1) das Bild; p. kamenita, iz lesa izrezana, na platno naslikana; časopis s podobami, eine illustrierte Zeitschrift; — das Ebenbild, das Porträt; — die Gestalt: v podobi belega goloba; brez podobe, gestaltlos; dvanajst ribičev je preobrnilo podobo tega sveta, Jap. (Prid.); — das Sinnbild, das Symbol; lilija je podoba nedolžnosti; v podobi, v podobah, figürlich, allegorisch, Cig., Jan., nk.; — 2) der Anschein: kakor je podoba, dem Anschein nach; kakor je vsa p., allem Anschein nach; p. je, es hat den Anschein; po vsej podobi, allem Anschein nach, DZ.; zoper vso podobo, gegen alle Wahrscheinlichkeit, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podpròg, -prǫ́ga, m. der Bauchgurt des Pferdes, Dict., Mur., Cig., Jan., C.; brez podproga, gurtlos, Cig.; pódprog, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podslǫ̑mba, f. die Stütze, der Tragbalken, Jan.; — die Grundlage, der Rückhalt, Cig., Jan., Nov., nk.; prava podslomba molitve je mrtviti samega sebe, Burg.; pritožba ni brez podslombe (ist nicht unbegründet), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podstȃva, f. das Daruntergestellte, die Unterlage; — das Kleiderfutter, Cig., Jan.; — das Gestell, der Untersatz, Jan.; der Säulenstuhl, Cig.; — die Pflugschleife, C.; — = poddel, der Vorschuh, Valj. (Rad); — das Fundament (eines Gebäudes), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Basis (phys., phil.), Cig. (T.); die Grundlage, Cig., Jan.; mojemu rodoljubju neomajna podstava, Str.; brez podstave, unbegründet, Cig.; das Substrat, Jan.; v podstavo rabiti, zur Grundlage dienen, Levst. (Nauk); — der Stamm, das Thema (eines Wortes), Levst. (LjZv.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.-Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen (bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pogòj 1., -gǫ́ja, m. die Bedingung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s tem pogojem, da —, unter der Bedingung, dass —, brez pogoja, bedingungslos, nk.; postaviti p., die Bedingung stellen, bedingen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pogŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten, Krelj-M.; p. konoplje, lan, Cig., Dol.; p. kaj okoli česa, etwas herumbreiten, Cig.; — 2) decken (mit einem Tuche u. dgl.); mizo p., den Tisch decken; (nav. brez objekta): pogrni! decke den Tisch zum Mahle! pogrnjeno je, der Tisch ist gedeckt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.-Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.-Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Mengeš (Gor.)-DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Lesce (Gor.)-DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pohajkovati [pohȃjkovati pohȃjkovam] nedovršni glagol

hoditi brez cilja, dela; pohajkovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pòkoj pokòja m mir: da nám bo vu tebi pokoi SM 1747, 66; Ár gda bodo pravili: mér i pokoj KŠ 1771, 621; Düsne vejſzti pokoj KM 1783, 67; nebi vouscso szvojim delavczom nocsnoga pokoja KOJ 1845, 97; Magyarom je tudi melo pokoja niháo KOJ 1848, 9; Da ſze na pokoj dá ſzrczé KŠ 1754, 256; obhodi ſzüha mejſzta iſzkajoucsi pokoj KŠ 1771, 208; On vu 'zitki pokoj Zgübi brez tébe KAJ 1848, 4; ino pod nyegovimi perotami vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; Dáj, da vecséra vu pokouji dobimo KŠ 1754, 224; I dopüſzti da vpokoji, Zadobim te BKM 1789, 393; lüsztvo neosztáne na pokoji KOJ 1848, 11; Z-lêpov nôtov na pokoji KAJ 1870, 137; naj ſzpokojom delajoucsi ſzvoj lasztivni krüh jejjo KŠ 1771, 630

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pokòrščina -e ž pokorščina, ubogljivost: i brez példe je njegova pokorščina AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pomȋslək, -sləka, (-səłka), m. das Bedenken; brez pomisleka, ohne Bedenken; pomiselki, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pomȗda, f. der Verzug, die Säumnis, das Verweilen; brez pomude; ob pomudah, im Falle von Verzögerungen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče-Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras-M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pórok, -rǫ́ka, m. der Bürge, Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. biti za koga, kaj, für jemanden, etwas bürgen, haften, einstehen, Cig., Jan., nk.; brez poroka, unverbürgt, Cig.; za poroka se ponujati, Škrinj.-Valj. (Rad); porokov p., der Afterbürge, Cig.; podružni p., der Nachbürge, V.-Cig.; tudi: poròk, -rǫ́ka, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

posedati [posẹ́dati posẹ́dam] nedovršni glagol

posedati brez dela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pósəł, -sla, m. 1) der Bote, Krelj, Jan.; božji p. = božji poslanec, Cig.; — 2) der Dienstbote; posli, das Gesinde, die Dienerschaft; s posli jesti; (prim. bav. bote = Dienstbote, Levst. [Rok.]); — 3) das Geschäft, die Verrichtung, die Arbeit; brez posla biti, müßig sein; nimam nič posla tukaj, ich habe hier nichts zu thun; po kakem poslu si prišel? ni za ta posel, dazu taugt er nicht, C.; zimski p., die Winterarbeit, Št.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

posrẹ̑dstvọ, n. die Vermittelung, Cig.; brez posredstva, unvermittelt, Cig. (T.), DZ.; — das Medium: p. širjenja, das Fortpflanzungsmittel, Cig. (T.); — rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

postȃnək, -nka, m. 1) die Entstehung, der Ursprung, Mur., Cig. (T.); od postanka sveta, kajk.-Valj. (Rad); p. zemeljske površine, die Oberflächenbildung, Cig. (T.); — 2) die Weilzeit, die Pause, Cig., Valj. (Rad); brez postanka, ohne Unterlass, Cig., Krelj, DZ., ogr.-C.; prim. prestanek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

postavati [postávati postávam] nedovršni glagol

hoditi brez cilja, namena; postavati; postopati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

postopati [postọ́pati postọ́pam] nedovršni glagol

hoditi brez cilja, namena; postavati, postopati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pọ̑t 2., pọ̑ta, potȗ, m. der Schweiß; krvav pot potiti, Blut schwitzen; smrtni p., der Todesschweiß; pot me poliva, ich schwitze stark; brez potu ni medu, Npreg.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potrẹ̑ba 1., f. die Noth, das Bedürfnis; brez potrebe, ohne Noth, unnöthigerweise; po potrebi, je nach Bedarf; črez potrebo imeti, mehr als nöthig haben; za potrebo, zur Noth; za domačo potrebo, für den Hausbedarf; v potrebi biti, in Noth sein, Mangel leiden, Cig.; neogibna p., unumgängliches Bedürfnis, Cig.; — potreba je, es ist nöthig, es thut noth; = treba je; Kristusu bi ne bilo p. umreti, Trub.; krvava p. je, es thut sehr noth; ni učitelja nad potrebo, uči potreba iskat' hleba = Noth schärft den Witz, Cig.; potreba prebija železna vrata, Zv.; — die Nothdurft; k (svoji) potrebi iti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potrében tudi potréiben tudi potréjben -bna -o prid.
1. potreben, brez katerega ni mogoče opravljati določenega dela, dejavnosti: Szükséges, potrêben -a, -o AIN 1876, 34; plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Potrejben je i vleti [ogenj] BJ 1886, 8; da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; odeteu potrebno dáva TF 1715, 21; potreibno vreime TF 1715, 29; Teili i Düssi daie hráno vpotreibno vreime SM 1747, 87; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá vpotreibnom vreimeni SM 1747, 75; Ki vpotrejbnom vrejmeni dávas hráno KŠ 1754, 267; zdobrim delom naprej ſztáti, gde ſzo potrejbni KŠ 1771, 661; ſzeje vecs nikelko potreibni redov priverglo TF 1715, 9
2. brez katerega kaj ne more biti, obstajati: Táksi Pop je potrejben bio, Kije za náſz doſzta trpo BKM 1789, 65; námje potreibna verna ſzlüsba TF 1715, 7; Potrejbna je vöra vſzákom csloveki KMK 1780, 5; vám je potrejbno bilo naj prvle gúcsati rejcs Bo'zo KŠ 1771, 384; Ka je potrejbno vſzákomi csloveki KMK 1780, 5; tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; i na zadoblenyé potrejbne meni miloscse KM 1783, 4; Terplenye je pa vám potreibno SM 1747, 27; Ponizte ſze, naj váſz vpotrejbnom vrejmeni zviſzi KŠ 1771, 713; Zezávaj me vpotrejbnom vrejmeni BKM 1789, 244; Szvejt? Csi ga bole lübimo, liki je potrejbno KŠ 1754, 12
potréjbnejši -a -e potrebnejši: tak jo i mi za veliko i od vſzega za naj bole potrejbnejſo preſtimajmo KŠ 1771, 849
nájpotrébnejši tudi nájpotréjbnejši -a -e najpotrebnejši: Stere kotrige tejla ſze vidijo naj nemocsnejſe biti, naj potrebnejſe ſzo KŠ 1771, 515; Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol ino stolci BJ 1886, 7; ete mále ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8
potréibni tudi potréjbni -a -o sam. potrebni: naj dela, da má kaj ponuditi tomi potrejbnomi KŠ 1771, 582; Od toga ednoga potrejbnoga KŠ 1771, 201; Vſza ona koteraſzo potreibna TF 1715, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

potrpèti -ím dov.
1. potrpeti, prenesti: Brez nyefke szlaboszt lüdih je potrpejla KOJ 1845, 132
2. prenesti, dopustiti: Türni; potrpeti KOJ 1833, 178; Vendar potrpi i drüge cause kre szébe KOJ 1833, 139; ino szamo za volo mocsnejsega szpômenka sze naprej trpijo, dp. KOJ 1833, 124

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

povélja, f. = povelje, der Befehl, Dict., Mur.; brez moje povelje, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

povélje, n. der Befehl, die Weisung, die Ordre; povelje in glas arhangela, Schönl.; brez povelja, rok. iz 17. stol.-Let.; zlatopečatno p., die goldene Bulle, Cig.; plačilno p., das Zahlungsmandat, DZ.; — das Commando, Cig.; stotnik, v čigar povelju so hlapci bili, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

povrnílọ, n. = povračilo, Jan.; požirek mrzle vode ne bo brez povrnila, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

povrnjénje, n. 1) die Rückerstattung; brez vsega plačila in povrnjenja, Guts. (Res.); — 2) die Rückkehr, Cig.; — die Bekehrung, C.; povrnjenjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prázen -zna -o prid.
1. prazen, v katerem ni ničesar: i Zemla je bila püſztna, prázna SM 1747, 3; i nyidva mo'snya je prázna oſztánola KM 1790, 26; Geto ſzo temniczo prázno najsli KM 1796, 120; ino szvojo prázno zemlo z-Ruszmi oblüdovititi KOJ 1848, 10; pren. od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; od greiha prázen biti nemore SM 1747, 42; i odpoſzlali ſzo ga práznoga KŠ 1771, 139; Ár eta vu vami bodoucsa i obiljávajoucsa ne poſztávijo váſz prázne KŠ 1771, 717; Ne püſzti náſz brezi dára, Prázne od licza tvojega BKM 1789, 125
2. ki ne izhaja iz stvarnih dejstev: Niſcse váſz naj ne zapela ſzpráznimi ricsmi KŠ 1771, 583
3. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: Ne bojdmo po'zelávczi prázne dike KŠ 1754, 61; da ſze nevolno lüsztvo li ſzpráznov nyega vörov hváli KŠ 1754, 4b
4. prost, ki je brez obveznosti: Rad je steo v-práznih vöraj dobre knige KOJ 1845, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pražnje [prážnje] (pražno) samostalnik srednjega spola

tanka lanena vlakna
tanko platno

PRIMERJAJ: pražnji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pražnji [prážnji] (pražen) pridevnik

tanek, fin

PRIMERJAJ: pražnje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prebáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aushalten, ertragen, Cig., Jan., Št.; vse nadloge p., Hal.-C., jvzhŠt.; bom že prebavil tudi brez tega, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Guts., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prebíti 1., -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.-Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — (praes. prebȋjem, Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prebívati -am nedov.
1. prebivati, živeti: mogli szo nazáj domô odidti, da vti veliki brgáj nê szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; Viss! na vogrszkoj zemli prebivas KOJ 1833, XIII; vogrszki Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo KOJ 1833, X; Ár, ki prebivajo v-Jeru'zálemi KŠ 1771, 383; blá'seni, ki prebivajo vu tvojoj hi'ſi KM 1783, 220; Prebivajo i vu vodi sztvaré KAJ 1870, 10; i drüge peršône telikáj lehko pri hiži prebivajo BJ 1886, 10; Mo'zjé rávno tak, vküp prebivajte 'znyimi KŠ 1771, 708; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; mirovno, pokorno, i delavno bi prebivali KOJ 1833, VII; ino brez koncza vküp prebivala bodeta SIZ 1807, 12; Abrahámi, liki je prebivao vu Cháráni KŠ 1771, 358; Tak je Ádam tudi v-Paradi'somi prebivao KM 1796, 6; Priſao je na vſze ſztrájh, ki ſzo okoli nyegove hi'ze prebivali KŠ 1771, 166
2. biti, obstajati: i ſcsémo ſze bole vö zeſzeliti ztejla i prebivati pri Goſzpodni KŠ 1771, 536; brezi vogrszkoga banka na du'ze tudi nemremo prebivati AIP 1876, br. 5, 1; Ocsáki naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; merjém, vſzigdár prebivam KŠ 1754, 239; Vſzakdén ſzam na ſzrejdi med nyimi, Prebivam, i oſztánem BKM 1789, 19; ino nyegova vora kotera vu nyem prebiva TF 1715, 42; nyegova vöra, ktera vu nyem prebiva SM 1747, 41; I vnyem prebiva vſza punoſzt Bo'zánſzva telovno KŠ 1754, 150; Nouva nebéſza, vſteri pravicza prebiva KŠ 1771, 723; Tejlo pa v-zemli prebiva SŠ 1796, 168; Csi z-vnougimi vküpglásznikmi szamo eden glasznik prebiva v-rejcsi KOJ 1833, 7; Bôg, Ar prebiva v-blá'zenoj szvetloszti KAJ 1848, 8; Ah, prebivaj vſzigdár KŠ 1754, 247; Goſzpodne, poſztavi eſzi tvojega iména ſzpominanye i prebivaj znami KŠ 1771, 852; oh Boug, znami vszigdár ſzám prebivaj KM 1783, 260; Prebivaj znami BKM 1789, 154; 'Ze bi rad vtebi prebivao, Gdebi Jezusa obimao KŠ 1754, 272; Rejcs Kriſztuſova naj prebiva vu vami KŠ 1771, 609; Tvojga Dühá posli knám, Naj prebiva med nami BKM 1789, 122; ino v Goszpodnovoj hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; Ar ſzte vi czérkev 'zivoga Bogá, kaj bom vnyih prebivao KŠ 1771, 539; vu nyegovom Templomi bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Bôg nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; vu mojem orſzagi bodte prebivali, kiſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; I tá Rejcs je prebivala je med nami KŠ 1771, 265; Rejcs, Stera je vzacsétki bila, zBougom prebivala BKM 1789, 39; Reics, Teilo je prebivalo med nami SM 1747, 11
prebivajóuči tudi prebivajóči -a -e
1. živeč, prebivajoč: da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ okoli ſzuncsenoga záhoda prebivajoucſi ne nájde KŠ 1771, A5b; i v-Szamarii prebivajoucse lüſztvo je zácsalo vörvati KM 1796, 1123; Szpêvajte Goszpodni v Sioni prebivajôcsemi TA 1848, 7; o'zivi i vaſſa mrtva tejla po ſzvojem vu vami prebivajoucsem Dühi KŠ 1754, 138; Od ti vnyem prebivajoucsi KŠ 1771, 804; Vu Lagojoj veſzi prebivajoucsi pávri KM 1790, 70; Szlovenje med Mürov i Rábov prebivajoucsi KOJ 1845, 71; ſteri je ſzvedouſztvo meo od vſzej tam prebivajoucsi 'Zidovov KŠ 1771, 411; Jaj pa prebivajoucsim na zemli i na mourji KŠ 1771, 788; je vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajôcse sztvaré KAJ 1870, 10
2. bivajoč: Med hválmi Izraela prebivajoucsi, Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki, vise szuncsevnoga tráka Prebivajôcs, ravna szvoja dela KAJ 1870, 7; Bili ſzmo pa vu tiſztom meſzti prebivajoucsi nikeliko dni KŠ 1771, 392
prebivávši -a -e prebivajoč: Ki csini, da ta neporodna vu hi'zi prebivavsa, posztáne veszéla mati otrokov TA 1848, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

predȗšək, -ška, m. der Absatz beim Trinken: brez preduška izpiti, in einem Zuge austrinken, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

préjti préjdem tudi préidti tudi prédti -ídem dov.
1. miniti, preiti: Ka ſzvejt má, more hitro prejti KŠ 1754, 264; Le'zi je pa nébi i zemli prejti KŠ 1771, 226; Csi bi brez Bôga mogli z-szvêta idti, I v-grobi preidti KAJ 1848, 7; Vu rú'zni grejhi ne prejdem KŠ 1754, 255; Záto bogme jaſz ne prejdem BKM 1789, 92; ali ti hudi pout preide SM 1747, 92; ali ſzpoznanye, na nikoj prejde KŠ 1771, 517; Prejde hitro cslovik tvoj den kak ſzencza SŠ 1796, 10; gda merjé, i prêde imé nyegovo TA 1848, 34; i lehko sze zgodi, ka tam prêde AIP 1876, br. 6, 6; i nigdár ne prejdo KŠ 1754, 144; Ar néba i zemla prejdo KŠ 1771, 145; ſe bi preiſo vu mojoi nevoli SM 1747, 31; kabi eſcse edna piknyicza 'znyé prejsla KŠ 1771, A7b; Ár je ta prva néba prejsla KŠ 1771, 804; Ta dávnya bloudnoſzt je prejsla BKM 1789, 5; oni szo szpokapali ino prêsli pred tebom TA 1848, 7; I gda bi prejsla Szobotta KŠ 1771, 154; Gda bi pa poredno vrejmena prejslo KŠ 1771, 424
2. propasti: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; Dönok je escse nej prejsao orszácski Jezik KOJ 1833, X; Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; tak morejo prêdti nepobo'zni pred Bôgom TA 1848, 52; nacsi prêdem pod vdárczom rok tvoji TA 1848, 32; ar ſze je za náſz roudo, Da mi ne prejdemo BKM 1789, 28; csi ſze ne povrnéte, vſzi tak prejdete KŠ 1771, 215; Ár nescse, ka bi ſto prejsao BKM 1789, 23; je tou doubo Gejza II., ka je Borits prejsao KOJ 1848, 29
3. iti mimo: Gda bi pa prejsla prvo ſztrá'zo, i drügo KŠ 1771, 379; prejk idoucsi po ſzrejdi nyih, i tak je prejſao KŠ 1771, 296; csi ſcés, naj prejde ete pehár od méne KŠ 1771, 247
4. prehiteti: ki 'zivoucsi oſztánemo, ne prejdemo one, kiſzo záſzpali KŠ 1771, 620
5. preiti iz enega stanja v drugo: viſesnyega popa, ki je i nebéſza prejſao KŠ 1771, 677
6. prestopiti, ne izpolniti: Tvojo zapovid ſzem prejso BKM 1789, 220
preidóči tudi prejdóuči tudi preidóuči -a -e
1. minljiv: za volo dike licza nyegovoga, ſtera je prejdoucsa bila KŠ 1771, 533; kako je zláto, steroie preidoucſe SM 1747, 29; ſzmrt, Prejdoucsoj dobrouti kak gledalo te ſzvejt SŠ 1796, 77; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; Márnoſzt je hitro prejdoucse bogáſztvo iſzkati KM 1783, 216; Vmojoj prejdoucsi, Dobroj ſzrecsi BKM 1789, 2017; ſzte nej ſzpreidocsen ſzrebrom odkupleni KŠ 1754, 119; Dnévi prejdoucs, mladi ſze mejſzecz BKM 1789, 432; po odpüscsanyi preidoucſi grejhov KŠ 1754, 136
2. prejšnji: Na preidoucſo nouto BKM 1789, 148
3. ko je prišel: i doli je poſzadi i preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213
preidóči -a -e sam. minljivi: Toga ſzveita, ta preidocsa ſzo boleſznoſzt SM 1747, 91; geto ſze vſzáki li za ta preidoucsa trüdi KŠ 1754, 5a; Vſza ſzo na zemli eta prejdoucsa BKM 1789, 283; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Daraufliegen durchwetzen, Z.; — 2) liegend zubringen: p. dan za dnevom, Cig.; eine gewisse Zeit hindurch liegen: goli poletje preleže v hosti, da se do dobrega posuše, Ravn. (Abc.); — p. bolezen = ozdraveti ob samem ležanju brez kacega zdravnika in brez leka, v Brkinih-Erj. (Torb.); — 3) p. se, zu lange liegen, Cig.; sich wund liegen, sich blutig aufliegen, Cig., Jan.; — preležan, vom Liegen wund, wund gelegen, Cig., Jan.; durch langes Liegen verdorben, verlegen, abgelegen; preležano blago, sukno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

premeniti [premenīti premením] dovršni glagol

spremeniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

premȋslək, -sləka, (-səłka), m. 1) die Überlegung, die Erwägung; premislek je boljši nego dan hoda, Jurč.; s premislekom, mit Vorbedacht, Jan.; z dobrim premislekom, wohlweislich, Jan. (H.); brez premisleka, unüberlegt, Cig.; v p. vzeti, in Erwägung ziehen, DZ.; na p. dati komu kaj, jemandes Erwägung etwas anheimstellen, Cig.; v premislekih biti = premišljevati, Jurč.; — 2) die Sinnesänderung, Cig., Jan., Valj. (Rad); vsak dan ima deset premislekov, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

premožénje, n. 1) das Vermögen; brez premoženja, vermögenslos; vse svoje p. zapraviti, sein ganzes Vermögen verthun; — 2) der Sieg, C.; kjer nẹ́ boja, tudi nẹ́ obenega premoženja in obladanja, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prenę̑h, m. der Unterlass, das Aufhören, die Unterbrechung, Cig., Zora; brez preneha, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prenę̑hanje, n. das Aufhören, die Nachlassung; brez prenehanja, ohne Aufhören.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prenevẹ́danje, n. das Anstandnehmen: brez prenevedanja, ohne Anstand, Cig.; ranjenci ne nagajajo ranarju z nikakvim javkanjem niti prenevedanjem, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preplávati, -plȃvam, vb. pf. 1) durchschwimmen, überschwimmen; p. reko; — 2) eine gewisse Zeitlang schwimmen; celo uro brez prenehljaja p.; — 3) p. koga, jemandem im Schwimmen zuvorkommen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

près predl. z rod. brez: Neiga na ſzveiti preſz tébe, kibi pomogel mene SM 1747, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preslẹ̑dək, -dka, m. die Unterbrechung der Spur, Z.; übhpt. die Unterbrechung im Raume, der Zwischenraum, die Lücke, V.-Cig., Jan., Rib.-M., nk.; p. med vrstama, Zv.; obgrajo na kratek p. prekiniti, Levst. (Cest.); rana s presledkom, eine überbrückte Wunde, Ljub.; — die Unterbrechung in der Zeit, Cig., Jan., C., nk.; igre so se vršile s kratkimi presledki, LjZv.; brez presledka, LjZv.; poljščini dati tri leta presledka, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prestȃnək, -nka, m. das Absetzen, die Unterbrechung, die Pause, Mur., Cig., Jan.; njega srd prestanka nema, Dalm.; brez prestanka, ohne Unterlass, Meg., Cig., Levst. (Pril.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pretèčti -tečém dov. preteči, miniti: Hiti! ár dén pretecsé KAJ 1848, 156; Csi leto pretecsé, vsze sze znôvics zacsne KAJ 1870, 160; Pretecséjo brez’ racsúna Dnévi, ino mejszeczi KM 1783, 297; i komaj je pretekla edna mála vöra KAJ 1870, 143; Kak je tejh 9 lejt preteklo, szo KOJ 1848, 8; Keliko lejt je preteklo od zacsétka ſzvejta KM 1796, 11
pretekóči -a -e pretekel, minul: Ti szi v-dnévi pretekôcsi Povszéd bio KAJ 1848, 73; Naime zdâ, gda szkoncsávamo To pretekôcse leto KAJ 1848, 402
pretèčeni -a -o pretekel, minul: Za edno pretecseno letto bi mogli ti prvi deszét domou nazáj pridti KOJ 1833, XVI; Gorizapiszan zalo'z sze more za pretecsene 15 dnih goripiszanya odati AIP 1876, br. 4, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pretr̀g, -tŕga, m. 1) der Durchriss, der Riss (z. B. an einem Kleide), Cig., Jan.; — der Durchbruch, C.; — die Diakope (stil.), Cig. (T.); — 2) die Unterbrechung: brez pretrga, ununterbrochen, Cig. (T.), DZ.; — v enem pretrgu, in einem Ruck, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pretȓga, f. 1) eig. die Durchreißung: na pretrge, aus allen Kräften, mit Überanstrengung der Kräfte: na p. delati, Cig.; na p. jesti, žreti, Mik.; na vse p. mahati, LjZv.; na vse pretrge se truditi, Slovan; — 2) die Unterbrechung, C., DZ.; brez pretrge, DZ., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

preudȃrək, -rka, m. die Erwägung, die Überlegung; s preudarkom; brez preudarka; — die Veranschlagung, der Voranschlag, Cig., Jan., Cig. (T.); p. troškov, Cig. (T.), DZ.; p. o troških, troškovni p., Levst. (Cest.); — v p. jemati, in Anschlag bringen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prez predl. z rod. brez: ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ poſt, almoshna, molitvu, Boshij pot, inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi; ena hisha pres dauri, inu vken, en noſh, kateri ne reyshe; en faush denar, kateri nezh nevela ǀ vij nihdar presdobizhka obenimu nejste Kaj poſsodili ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ Preſſ vſiga shtivejna gvishnu ſo zhuda, inu mirakalni ǀ serze je zhistu, inu pre vſe gnuſobe tiga greha Različica prez se prevladujoče uporablja v prvih treh knjigah, v zadnjih dveh pa raba peša v prid → brez, kar je domnevno nastalo po križanju prez in bez.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prèzi predl. z rod. brez: sze niscse nemore niti zvelicsati prezi vöre KOJ 1845, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prhȃvka, f. 1) die Loderasche, der Glutstaub, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), BlKr.; — 2) der Staubregen, C.; — 3) pŕhavka, neka hruška: prhka je in brez nobenega soka, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prȋčkati se, -am se, vb. impf. 1) das Richterspiel spielen, den "Stock schlagen", jvzhŠt.; tudi: pričkati (brez: se), C.; — 2) zanken, disputieren, einen Wortwechsel haben, streiten; = tožariti se, processieren, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prigọ̑vor, m. 1) die Zurede, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Einrede, die Einwendung, der Vorwurf, Cig., Jan., BlKr.; — brez prigovora evangeliju, Krelj; — der Tadel, der Fehler, Meg.; brez prigovora, ohne Tadel, Meg., C., Dalm.; ta reč nima prigovora (ist tadellos), Z.; — 3) = pregovor, das Sprichwort, Mur., Šol., Vrt., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prijẹmáča, f. 1) die Handhabe, der Griff, C.; — prijemače, das Geländer, C.; brvi so brez prijemač, SlN.; — 2) eine Art Schaff mit Handhaben, der Kübel, C.; — 3) die Klammer, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prijéti prímem dov.
1. prijeti, narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: Gda jo je vö potégno, mogao jo je Ferencz prijéti KM 1790, 38; ka ga [ježa] ne morejo brez ranjenja prijéti AI 1878, 10; I prime rokou te deklicske KŠ 1771, 117; ſteroga küsnem, té je, primte ga KŠ 1771, 90; I prijo je rokou toga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Oni ſzo ga pa prijali i zdrli KŠ 1771, 139; pren. Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1
2. prejeti, postati deležen česa: da bi mogli naſſ vſzakdenésnyi kruh prieti TF 1715, 28; Kakda ga pa moremo priéti KŠ 1754, 168; Vnougim dás ſzvoj krüh tam priéti BKM 1789, 360; Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Csi ſzi vecs ti prijao dobra KM 1783, 289; Komaj je Stevan III. koróno na szvojo glávo prijao KOJ 1848, 29; Csi ſzmo kaj prevecs kſzebi, Nevrejdno prijali BKM 1789, 359; pren. doklen deſch na nyou prime SM 1747, 28; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Primi ſzpouvid mojo KMK 1780, 105; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; Toga krála primte Pomoucs BKM 1789, 12; naj prime vſzákſi, ka je po tejli csinio KŠ 1771, 537; ſtera ſzem 'znyegovi obioni rouk prijao KŠ 1754, 180; náz kſzebi gori priau vu nebeſzko kraleſztvo TF 1715, 30; Kaj je iſztina opominanye rad prijao KŠ 1771, 543
3. sprejeti, narediti, da kdo kam pride: neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; I kikoli ne primejo váſz KŠ 1771, 118; eto Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primte náſz KŠ 1771, 540; liki angyela Bo'zega ſzte me prijali KŠ 1771, 565; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Ár ſzo po tom niſteri neznajoucs angyele prijali na ſztán KŠ 1771, 696; nego szo Vogri národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; ino me kſzebi primi SM 1747, 69; Primi me gori tvojga KŠ 1754, 246; pren. Angele, ki nyegovo Düſso primeio SM 1747, 64; ár ne primejo tvojega ſzvedouſztva od méne KŠ 1771, 412; Tecsáſz oni ne pojdo, Dokecs Dühá ne prim’o BKM 1789, 110; vu tvoje Nebeszko Králesztvo primi KM 1783, 66; Mili Zvelicsiteo! Primi mojo düso KOJ 1845, 127; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848, 1; zapovej tvojim Sz. Angyelom, naj jo primejo KŠ 1754, 244; Záto te jaſz neſcsem 'ze od ſzébe vrcsi, Da ſzem te kſzebi prijao BKM 1789, 337; ali Boug je nyidva ſzprejcsanya gori prijao KM 1796, 7; gda bi ſze povrno Jezus, gori ga je prijalo to lüſztvo KŠ 1771, 195
4. dojeti, razumeti: Ki more prijéti, naj prime KŠ 1771, 62; ki nyegove reicsi neſcheio priéti SM 1747, 80
5. spočeti: Primi vu utrobe, Ti ſzina Bo'zega BKM 1789, 17; vu grejhi je prijéla mené KM 1783, 167; Dejva vutrobi priéla BKM 1789, 26
prijéti se prímem se
1. lotiti se: ki sze prime jezika vcsiti KOJ 1833, 114; nego sze li primi vcsiti kak nájprvo KOJ 1833, XVII–XVIII
2. prijeti se, zapomniti si: Veszeli me, gda koli sze vasega szrczá prime, ka z-mojega szrczá pride KOJ 1845, 89; Prijéla ſze je pa nyih ta rejcs Sz. Petra KM 1796, 118
3. zboleti: Med sztou lüdih jih nej pét bilou, sterih sze nebi prijéla KOJ 1845, 117
4. biti spočet: Vu cſiſztoucsi ſze on prije BKM 1789, 3
prijéči -a -e ko je prijel: I priſztoupivſi gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105
prijémši -a -e ko je sprejel: ka ráj dolizahválijo, kak bi szvojga národa, prijémsi tákso pogodbo, na lagojo pot posztavili AIP 1876, br. 5, 2
príjavši tudi príavši -a -e
1. ko je sprejel: To lüſztvo I prijavſi je kſzebi gúcsao nyim je KŠ 1771, 197
2. ko je prijel: za rokô jo prijavsi KAJ 1870, 71; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348
3. ko je ujel: I delavci prijavſi ſzluge nyegove, niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70
prijéti -a -o spočet: Vu hüdoubi ſzam jasz prijét’ KM 1783, 166

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prikrȃta, f. die Verkürzung: p. besede, Cig.; — die Schmälerung, Cig., DZ.; brez prikrate za —, unbeschadet —, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

priložénje, n. die Zulage: brez priloženja dobrih del, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

primę̑ra, f. 1) die Vergleichung, der Vergleich, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); v primeri, im Vergleich, Cig., nk.; — das Verhältnis, die Proportion, Mur., Cig., Jan.; po primeri, im Verhältnis, Cig.; brez primere, unverhältnismäßig, Cig.; — 2) der Zufall, der Fall, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

primẹ̑s, f. die Beimischung, Cig., Jan., C., Nov., DZ.; narodi brez primesi tuje krvi, Slovan; die Legierung, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

priprȃva, f. 1) die Vorbereitung, die Vorkehrung, die Zurichtung; brez priprave, unvorbereitet, Cig.; — die Zubereitung, Mur., Cig., Jan.; príprava, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Vorrichtung, der Apparat, das Zeug, die Utensilien; gonilna p., das Treibwerk, Cig.; kurilna p., der Heizapparat, Jan.; vojaška p., das Feldgeräth, Cig.; kresilna p., das Feuerzeug, Cig.; optične priprave, optische Apparate, Cig. (T.); (príprava, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

prizanę̑sək, -ska, m. die Nachsicht, Jan.; brez prizaneska, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

próusti -a -o prid.
1. prost, ki opravlja svoje delo brez pripomočkov: záto gda bode okou tvoje prouſzto KŠ 1771, 209; Močavniki so prostomi okej nevidlive stvári AI 1878, 40
2. ki ni povezan, zraščen: Te prednji i 5 krátki prstov so prosti AI 1878, 7
3. preprost, navaden: Csi ſzam pa prouſzti vu rejcsi KŠ 1771, 547; prôszti gucs, steri szamo z-vodbene i z-vojvoszke-rêcsi sztoji AIN 1876, 73; Te prosti pirušlek AI 1878, 7; Krſzt je nej prouſzta voda KŠ 1754, 185; nyegova prouszta zvünejsina oplemenitena KOJ 1845, 5; da je prouszto lüsztvo szkoro zvéksega kersztsanszko posztanolo KOJ 1914, 99; i nyagovo prôszto 'zivlenye sze tak na hitroma razglászilo AIP 1876, br. 2, 2; Csi jo kakti prouſzto cslovecſo rejcs poſzlüsamo KŠ 1754, 25; ki bode Zákona krv za prouſzto dr'zao KŠ 1771, 689; Nej je ſzám krüh ino Prouſzto eti vino BKM 1789, 236; Gdate neve pesz na proszto recs, kama ga vért poszlati scsé KAJ 1870, 139; Rokokrilci so po prostom iméni imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; Goſzpodár ſzvojo drüſiniczo ſzprouſztim tálom more navcsiti TF 1715, 20; jemáli ſzo jeſztvino zveſzéljom i ſzprouſztim ſzrczom KŠ 1771, 347; ka ſzta nevcsena csloveka i prouſzta KŠ 1771, 35; notri bi pa sli prouſzti, ali neverni KŠ 1771, 519; Veliki, zmo'zni, i proszti, Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Tak proszti lüdjé, kak ti visisi TA 1848; I csinio je Boug mocsi nej prouſzte KŠ 1771, 401; ár vsze ednáko lübis moudre, i prouszte KM 1783, 18; Ovo le'zi Poviti v-prouſzti pleniczaj BKM 1789, 22
4. slaboumen: Együgyü; prouszti -a -o, szlabe pámeti KOJ 1833, 154

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razlòg, -lǫ́ga, m. der Grund, Cig., Jan., nk.; rázlog, Valj. (Rad); z razlogom, brez razloga, mit, ohne Grund, LjZv.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.-Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.-Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razusesti dov. razjahati: ena kmetushka shena je na enem osli jesdla, ter nei reuſedla del. ed. ž, de ſi lih S. Rus. T. ſo nesli (V, 371) Zapis kakor pri Alasii rauſeſt ‛ſmontare’ kaže na disimilatoričen izpad predponskega -z-, prim. pri → razveseliti zapise reveſselim, reveſſelite, reveſselila. Pleteršnik navaja razsẹ́sti ‛vom Pferde steigen’ brez predpone u-.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

razuzdan -a prid. brez uzde: Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani im. mn. m dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell (I/1, 135)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rečénje, n. 1) der Ausspruch, Mur.; — 2) die Erlaubnis: brez rečenja čijega kaj dati, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rezi predl. z rod. brez: kai ſze Boga ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; gdaje pod sztrêhov hrámba kak vu nasem kráji na prtolêtje rez’ krme (prázna) bila AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ròb -a m suženj, ujetnik: Rab, vouznik, rob KOJ 1833, 169; dönok ſzam rob Jeru'zálema dáni vu Rimlánczov roké KŠ 1771, 428; Meli szo pa teda zvézanoga roba ednoga znamenitoga KŠ 1771, 93; Poſzlüſali ſzo pa nyidva i ti zvézani robje KŠ 1771, 393; Pozdravte rojáke moje i zmenomvrét robe KŠ 1771, 484; pren. Zla rob bi sze pa válao brez’ sztráhote V-blati grêhote KAJ 1848, 7; Steri bi ga Vcsino hüdi dühôv roba KAJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rodìti -ím dov. in nedov.
1. roditi: Szülni; roditi KOJ 1833, 174; 'Zena, gda rodi KŠ 1771, 321; Bogá devicza ka rodi BKM 1789, 3; naj z-boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; naj te mláde deczo rodijo KŠ 1771, 641; Kaj ona Szina bo rodila BRM 1823, 4; Kaj bode rodila Jezusa BRM 1823, 10; ſzpunili ſzo ſze dnévi, vſteri bi ona rodila KŠ 1771, 167; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; Decsicza moja, ſtere pá zboleznoſztyov rodim KŠ 1771, 565
2. dajati plodove: ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4
rodìti se -ím se roditi se: bole sze je nigdár nêroditi KAJ 1848, 7; Ár kak ſze na ſzvejt rodimo SŠ 1796, 118; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Na ſzvejt ſzem ſze roudo BKM 1789, 207; Ti ſzi ſze rodo brez’ grejha BKM 1789, 104; Na ſzvejt ſzi ſze od tvoje Materé roudo SŠ 1796, 81; Vſziromaſtvi rodil ſze je zdejve BKM 1789, 72; Vu Betlehemi ſze edno dejtecze, Na ſzvejt rodilo BKM 1789, 34; pren. Rodi ſze nám zvelicsanye BKM 1789, 1
rodéči -a -e
1. rodeč: I noſzecsa bodoucsa kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
2. rodoviten: Rodina (rodécsa zemla) nyiv je jáko rázlocsne dôbi KAJ 1870, 119
ròdjeni -a -o
1. rojen: kai je te iſzti te pervi rodjeni SM 1747, 30; Szin Boug je rodjen od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; Boug Rodjeni KM 1783, 10; Ah, kak bi jasz rad bil, da bi nebio rodjen BKM 1789, 444; Kriſztus grejsnikom rodjeni BKM 1789, 3; eden drügi od ſziromaski roditelov rodjeni pojbics KM 1790, 56; ár szo oni 'seleznoga Vármegyéva rodjeni KOJ 1833, IIII; eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3; Rodjen je Luther Mártin KOJ 1845, 53; kako ednoga rodjenoga ſziná od Otzá SM 1747, 11; Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom jedinom rodjenom SM 1747, 44; Mi ſzmo vu grejhi rodjeni BKM 1789, 338
2. izviren: za pervoga ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sám -a -o zaim.
1. sam, izraža, da je kdo brez povezave ali ni skupaj z drugimi: Jeli ſzám ſztvoje moucſi tou doprneſzti nemores KŠ 1754, 123; ki je nám dáo té ſztüdenecz, i ſzám je 'znyega pio KŠ 1771, 275; je doſztakrát popejvo, ka je ſzám nej razmo BKM 1789, 2b; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; i bolezni naſſe je ſzám noſzo KŠ 1754, 107; Gde ſzám goſzpodüje Ocsa SŠ 1796, 6; i ete nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; Da bi mené zapelao, Na steroj pôti ſzam blôdi BRM 1823, 9; On jamo kopa, ali szam szpádne vu jamo TA 1848, 6; Pojbics szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; nego liki ſzámo mazalo váſz od vſzega vcsi KŠ 1771, 729; Nei náz je Kriſtus zvelicſau, nego ze ſzame ſzvoje miloſche TF 1715, 33; Meni ſzamomi na pout je odhájati SŠ 1796, 174; kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; nejje praj dobro, naj cslovik ſzám bode, i naſzami 'sivé SIZ 1807, 7; Gda bi pa ſzami bili, pitali ſzo ga KŠ 1771, 112; steri szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; one stvári, štere svoje mláde sami docecávajo AI 1878, 5
2. poudarja pomen besede, na katero se veže: Szám Boug je ſzvoim ſzvétim perſztom napiſzao TF 1715, 12; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 4; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz nas nebeszki ABC 1725, A7a; ár je nyé ſzám nas Goſzpon Jezus naſztavo KŠ 1754, 200; Szám pa Boug i Ocsa nas ravnaj pout naſo KŠ 1771, 619; i jaſz ſzam ſzám cslovik KŠ 1771, 373; Szám eden je Boug KMK 1780, 8; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Cſi gli je pa i on ſzám rob bio KM 1796, 70; Szvéto Trojſztvo eden ſzám Boug SŠ 1796, 165; i doli ſzám prihájas knám BKM 1789, 2; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; Pokedob je szám Taksony voják bio KOJ 1848, 9; Bog szam ga odvr'ze KAJ 1848, 4; nei drugacs kako od ſzamoga Bogá prieti TF 1715, 36; geto je ono, od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; liki dabi tou li ſzamoga Kántora delo bilou BKM 1789, 6; Ali dobra 'sena od ſzamoga Bogá SIZ 1807, 2; jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Bogá tvojega moli i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1771, 11; Jeli je té grejh li ſzamomi prvomi csloveki skoudo KMK 1780, 11; Szamomi Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Tebé ſzamoga, oh Otsa nebeſzki! doſztája KŠ 1754, 225; tebé jedinoga, i ſzamoga lübiti KM 1783, 4; ino ſze leprai vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; ino bi ſze vicſili vu ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; kak tebé z-ednim ſzamim grejhom ra'saliti KM 1790, 109; Szami znaſſe moucſi nemoremo KM 1790, 158; Csi ſze pa i mi ſzami, ki iſcsemo, nájdemo KŠ 1771, 560
3. z os. zaim. poudarja osebo, na katero se nanaša: nedelai teda nikai, ani ti ſzám ani ſzin tvoj TF 1715, 14; on ſzám nye vſze vküo ſztere SM 1747, 79; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; poſtrájfaj ga med tebov i med nyim ſzamim KŠ 1754, 195
4. v zvezi s se poudarja odnos do osebka: Vörjem kai jaſz ſzám od ſzébe vörvati nemorem TF 1715, 23; ka Bo'ze králeſztvo ſzamou od ſzébe pride KŠ 1754, 159; Bougi na diko, ſzám ſzebi pak na Duſno zvelivſanye TF 1715, 9; Dúznoſzti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; Lübi kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; ſzám ſzebé ABC 1725, A5b; ſzám ſzebé SM 1747, 47; Lübi bli'znyega tvojega pa, kako ſzám ſzebé KŠ 1754, 69; i bli'znyega tvojega, liki ſzamoga ſzebé KŠ 1771, 204; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII; Lübézen szamoga szebé KAJ 1848, VII; Dú'znoszti proti szamomi szebi KAJ 1848, VII; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Govorejnye vu szebi szamom pomiszleno je ono KOJ 1833, VIII; tak szta szamima szebi na dobro KAJ 1870, 105; Dai nam lübiti, kako ſzami ſzebé SM 1747, 55; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Mi ſzami od ſzébe znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Farizeuske ſzo záto erkli ſzami ſzebi KŠ 1771, 308; niti ſzmo ſzi zdrávja ſzámi ſzebi nej mogli dati KM 1790
5. izraža omejenost na navedeno: kaj nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

samǫ́tež, adv. selbstziehend (ohne Zugvieh); s. peljati voz; konje odprežejo in svojega očeta samotež na dom peljajo, Slom.; — ohne fremde Beihilfe, allein, V.-Cig., Jan., Met.; gospodar s. (brez hlapca) kaj stori, C.; — einzählig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

se1 sébe tudi sebé povr. os. zaim. za vse osebe in števila
1. se, izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja: a) Vekivecsno ſzmrt ſzmo ſzi doubili SŠ 1796, 37; I trplejnye Szebi pripisuje i oſzvojáva KŠ 1754, 138; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta tühoga i ſzebi laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; brez skode vſzei lüdi krüha ſzi dobivai SM 1747, 89; dabi ſzebé vu Vöri pokreipiti mogli SM 1747, (1); Na tejlo gledoucs cslovik ſzebé vmori KŠ 1754, 36; naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 125; gde Sz. Paveo ſzebé grejsnoga vadlüje KŠ 1771, 442; Du'sna ſzta ſzebé na vekivecsni 'zitek priprávlati SIZ 1807, 10; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII b) nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; Radbie .. Od ſzebe grehe ti poloſiti SM 1747, 82; Kakda ſzami od ſzébe vkrádnemo KŠ 1754, 50; vzeme ſzedem drügi dühov hüſi od ſzébe KŠ 1771, 41; Nebeſzki zálog kſzebi priemlemo TF 1715, 40; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; Cslovik .. akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; On pa je erkao tomi ſzebi erkoucsemi KŠ 1771, 41; Králeſztvo, ſtero je prouti ſzebi razdeljeno KŠ 1771, 39; ſzo vſze tri Persóne k-ſzebi priglihne KM 1783, 14; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; i kris ſzvoih vſzák dén na ſzébe vzeme SM 1747, 29; nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; Oblejczte na ſzé vſze ro'zjé Bo'ze KŠ 1771, 586; lübiti Bogá ſzamo za ſzébe KMK 1780, 33; csi pred ſzé denes, pa poglednes ete BKM 1789, 4b; naj bi etak delo na ſze vzéo BRM 1823, IV; Tak pred ſzé poſztavte te ſzvejt KM 1790, 84; kotero dvouje dugovánje vu ſzebi zderſáva TF 1715, 35; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; i vu ſzebi iſztina, ka ſzo nej KŠ 1754, 81; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; i jaſz, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; i drügo ka je mogôcsno bilo, szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3; dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti med ſzebom SIZ 1807, 10; Vszáki more, ka tu potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8
2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka: a) ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd KŠ 1754, 75; Tvojega pak blisnyega kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; Steri mené ſcsé nazledüvati, naj ſzám ſzebé zataji SM 1747, 29; ér je tou vcsino ednouk ſzamoga ſzebé ofrüvavſi KŠ 1754, 103; ſteri me je polübo i ſzám ſzebé je dáu za mé KŠ 1754, 138; Truber, Bo'ze rejcsi, kak ſze ſzám zové, ſzluga KŠ 1771, A6a; Záto cslovik naj ſzám ſzebé ſzkuſzi KŠ 1771, 513; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848; Bog je zmiro te ſzveit ſzám ſzebom SM 1747, 16; Tá nyim dá ſzám ſzebé BKM 1789, 11 b) da ſze cslovik ſzám odſzébe priprávlati nemore KŠ 1754, 124; Dú'znoszti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; ár je on ſzám na ſzébe gledoucs ſzvéti KŠ 1754, 91; Ako glihje Bosje ſzvéto imé ſzamo poſzebi ſzvéto TF 1715, 26; je on Otsé volo ſzám po ſzebi nazvescsávao KŠ 1754, 102; Ino tak ſzam vſzebi, Delnike náſz vcſini BKM 1789, 18
3. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: Ocsa nás, ſzveiteſze imé tvoje TF 1715, 25; neboidi náz ſzrám katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; rano ſze hocsem jasz ktebi pripraviti ABC 1725, A7b; Zakai ſze zové Cslovik po ſzvojem Bosji keip SM 1747, 4; naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; csi ſze gli nigdár nepoſtüje ocsé ſzvojega KŠ 1771, 50; geto sze orszácski Ocsevje szkrbijo, da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; i csrêda jezusova sze po szpêvanyi naprêpriprávla KAJ 1848, III; tak vmárja, da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti KAJ 1870, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

se2 morfem
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo: terſze nyim vnouſa, za vcſenyé otrouk dati TF 1715, 4; Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi moucsi ABC 1725, A6a; Szpomenisze da ſzoboto poszveitis ABC 1725, A4a; da vſzáki v-nyem vörvajoucſi ſze ne ſzkvari KŠ 1754, 121; ali ſze kednomi pridrü'zi, i toga drugoga zavr'ze KŠ 1771, 19; ka ſze bojite KŠ 1771, 26; ſzmiluj ſze nad nama KŠ 1771, 30; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Budo, ki sze je tecsasz vu nyegove pravice zaleto KOJ 1848, 4
2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: kako ſze ſzinouv Boſi doſztája TF 1715, 27; blá'zenſztvo, ſtero ſze dá vſzejm KŠ 1754, 141; Da bi ſze ſzpunilo, ka je povejdano KŠ 1771, 26; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája KŠ 1771, A3b; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; da sze nebi znalo, gde je Atila-pokopan KOJ 1848, 5
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: da ſze vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, I
4. za izražanje trpnega načina: Koteri, ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni TF 1715, A6a; Vnougi ſze zmed oni gori obidijo KŠ 1771, 139; Teda Jezus odneſeni od Dühá da bi ſze ſzküsávao od vrága KŠ 1771, 10; ne obrni ſze od nyega KŠ 1771, 17; V-eti Knigaj ſze ti Krſzcsanſzke nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, II; orszácski Jezik, nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati, i ponávlati KOJ 1833, X; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; podsztavo sze v-táksoj formi velikásom prêgposle AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sirota [sirọ̑ta] samostalnik ženskega spola

sirota, tj. otrok brez staršev

PRIMERJAJ: sirotec, sirotica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sirotec [sirọ̑tǝc] samostalnik moškega spola

deček brez staršev

PRIMERJAJ: sirota, sirotica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sirotica [sirọ̑tica] ali [sirotíca] samostalnik ženskega spola

deklica brez staršev

PRIMERJAJ: sirota, sirotec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skazlívost tudi skažlívost -i ž hinavščina: ſtera ſzo brezi ſzrczá vcsinyena, liki ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 436; i brezi ſzkazlivoſzti ſzvéti 'zitek KŠ 1754, 192; Dönok ali ſzkazlivoſzti KŠ 1771, 592; ibrezi ska'slivoſzti tou'si KMK 1780, 75; Brez ſzkazlivoszti BKM 1789, 8b; Da ti brez szkazlivoszti Áldüjemo KAJ 1848, 128; ka je Paveo prouti Farizeuskoj ſzkazlivoſzti KŠ 1771, 743; Goszpodne, sztrêbi vö vszo szkazlivoszt TA 1848, 9; Kakda ſzkazlivoſztyom KŠ 1754, 20; znoutra ſzte pa puni ſzkazlivoſztyom KŠ 1771, 77; Tá dejte záto i vſzo jálnoſzt, i ſzkazlivoſztyom KŠ 1771, 77; Tá dejte záto i vſzo jálnoſzt, i ſzkazlivoſzti KŠ 1771, 705

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skȓb, -ȋ, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! (iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

skȗtnik 2., m. 1) der Quarkkorb, Cig.; — 2) = nedozorel leščnik brez jedra, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) der gemeine Afterquendel (peplis portula), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

slàbost -i ž slabost: Ár ma velka ſzlaboſzt tou dela vu meni BKM 1789, 165; Moja ſzlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; Csi ſzmo pa kaj znaſſe ſzlaboſzti vcsinili KŠ 1754, 18; 'Zoltárszka peszem od szlaboszti ti nevolni TA 1848, 71; je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; Naj Krhkoucso, i ſzlaboſzt naſſo pomore KMK 1780, 82; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; Vſzlaboſzti i teskoucsi ſze bátrivim KŠ 1754, 269; Brez’ tvoje nikaj zmo'znoſzti, Nega vcslovecsoj ſzlaboſzti BKM 1789, 118; Kak hitro premine czvejt nyegve zmo'snoſzti, Kak poſzouda zemlé, ſtera je v-ſzlaboſzti SŠ 1796, 87; Ti mi vu mojoj ſzlaboſti Môcs, i volo pridávaj BRM 1823, 7; Düjh navküp pomága ſzlaboſzti naſſe KŠ 1754, 182; 'zena, ſtera je ſzlaboſzti dühá mejla KŠ 1771, 216; dobro zanjoucsi ſzvoje ſzlaboſzti KMK 1780, 77; ſteri bi nemogao potrplejnye meti znaſſimi ſzlaboſztami KŠ 1754, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

slẹ̑d 1., slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sléjpi -a -o prid. slep: i bos ſzlejpi KŠ 1771, 381; Elimáſſa csalejra je ſzlejpoga vcsino KM 1796, 126; ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; pren. On [rázum] je ſzlejpi v dühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; Brez’ tébe Kak ſzem ſzlejpi BKM 1789, 128; cslovek, zvün soule bom szlejpi KOJ 1845, 141; Szlejpa ſzoudba KŠ 1771, 21; gde je do eti máo moja ſzlejpa pamet bila KM 1783, 149; Vu Bo'soj miloſztivnoſzti ſzlejpo vüpanye KMK 1780, 91
nájslepéjši -a -e najbolj slep: Ja ſzem pa te náj ſzlepejsi V-tom, ka mi je na dobro BRM 1823, 339
sléjpi -a -o sam. slepi: Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Dvá ſzlejpa, eden vragometen KŠ 1771, 27; ino kaibi ſzleipi pogléd vzéli SM 1747, 11; Szlejpi preglédávajo KŠ 1771, 35; Maria ſzlejpih ſzvetloſzt KM 1783, 81; predgati ſzlejpim preglédanye KŠ 1771, 176; ſcse ſzlejpim pogléd dati BKM 1789, 18; majoucsi ſzebom ſzlejpe KŠ 1771, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.-Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.-Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

smìlost -i ž usmiljenje: [Smrt] davi brez szmiloszti KOJ 1845, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

smȋsəł, -sla, m. = zmisel, der Sinn, C., nk.; brez smisla, sinnlos, nk.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

smọ̑k 1., m. 1) die Zukost, Habd.-Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.-C.; pos. = repa in zelje, Nov.-C., Kr.-M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.-C.; — dicke Brühe, vzhŠt.-C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.-Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sọ̑ł, solȋ, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.-C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče-Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

spotȋka, f. das Anstoßen: govoril je glasno, brez spotike, Str.; — der Anstoß, der Anstand, der Haken, Cig. (T.); brez spotike, ohne anzustoßen, ohne Anstoß, C.; — das Ärgernis, der Scandal, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.-C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.-C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stálen -lna -o prid.
1. stalen, ki traja brez prekinitve, prekinitev: Sztálen Áldov KM 1783, 57; Sztálen trôst prôti nepriátelom TA 1848, 48; ali radoſzt na veke bode ſztálna KŠ 1771, 830; Sztálna csiſztoucsa KMK 1780, 98; Sztálno tve govorjeinye SM 1747, 71; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Opomina je na ſztálno radoſzt KŠ 1771, 598; i na ſztálni návuk Sz. Matere Czérkvi KM 1796, 115; Dáj nám Sztálen dober mir BKM 1789, 37; oblübim ſztálno pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 165; i vu dike ſztálnom ládanyi KMK 1780, 17
2. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa: i nindri ſztálnoga meſzta nemamo KŠ 1771, 497
3. trden, neomajen: dai meni, da ſztálni i pokoren oſztánem SM 1747, 49; Dáj, da ti bom v-diki tvojega iména ſztálen BKM 1789, 314; v-vöri boj ſztálen SŠ 1796, 69; Boj sztálen i v-szvetsztvu potüj KAJ 1848, 5; Goſzpodnova rejcs, i vſze nyegovo delo je ſztálno KŠ 1754, 88; i düh sztálen ponôvi vu meni TA 1848, 41; opominao je vſze, ka bi ſztálnim Szrczom oſztali pri Goſzpodni KŠ 1771, 377; da mi vkri'zi ſztalni oſztánemo KŠ 1754, 128; naj vu molitvaj ſztálni bodoucſi, vüpajo KŠ 1754, 221; Vu Evangyeliomi ſztálni obſztojmo KŠ 1771, 673; i nej ſzamo vu Vöri ſztálni KM 1783, 11; ki szo vszigdár sztálni pápinci osztali KOJ 1845, 80
stálnejši -a -e stalnejši: Kriſztuſov Zákon je ſztálnejsi KŠ 1771, 683; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stràhota -e ž strahota, strah: Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Okoul’ náſz je vſzigdár bojazen, Sztrahota SŠ 1796, 24; naj od ſztrahote protivnika ſze oszlobodimo KM 1783, 127; Od ſztrahote obari me BKM 1789, 389; Zla rob bi sze pa válao brez’ sztráhote V-blati grêhote KAJ 1848, 7; i düsa nyihova od sztrahôte czaga TA 1848, 90; Szrczé moje presztraseno, Dejva szeszkousz vu sztrahoto BKM 1789, 14; je po vszem Országi tákso sztráhoto i trepetanye napravo KOJ 1848, 90; ali nyega radoszt sze je kcsaszi na sztráhoto premenila KAJ 1870, 82; neſztoimo vjedinani, neg vprotivnika ſztrahoti SM 1747, 85; Ne ſztojimo vpokojnoſzti Neg’ protivnika ſztrahoti BKM 1789, 339; i nede niscse v-sztrahoti, csi v-boji protivnik edno meszto vzeme AI 1875, br. 1, 1; zbojaznoſztyov i ſztrahotov tebi verno ſzlü'zim KŠ 1754, 233; ſztrahotov i ſztrepetanyem ſzvoje zvelicsanye oprávlajte KŠ 1771, 595

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

strpẹ́ti, -ím, vb. pf. ertragen, aushalten; ne more s. brez njega, Cig.; s. kaj, C.; Nič se teže ne strpi, Nego vrsta lepih dni, Zv.; ni mogel strpeti, da bi ne rekel, er konnte sich nicht enthalten, es zu sagen, Cig.; s. se, sich enthalten, Mur., C.; nisem se mogel dalje strpeti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

stvár -i ž
1. žival, živo bitje: Metülec je tüdi lêpa sztvár KAJ 1870, 10; állat (sztvár) AIN 1876, 10; Pes, Poznana hižna stvár AI 1878, 7; Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé od nejme, i nerázumne sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; tê lidjé malosze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; Bougo, ſteri vſzákoi ſztvári nyé ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6b; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; Ti nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino na hránis vszáko sivoucso ſztvár ABC 1725, A6a; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso ſztvár [kacso] KŠ 1771, 427; Ki dr'zi vſzáko ſztvár, On bode i vász hráno BKM 1789, 10; Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; Pa csi bi v-etom lôgi edno za divjo sztvár trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; [mačko] májo jo za domáčo stvár AI 1878, 8; Vu kom ſzo bilé vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; naj bi tak velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Delavne sztvaré KAJ 1870, 105; na trsztovoj korenyê máli sztvari stojo AI 1875, kaz. br. 3; Za csloveka szo divji sztvári nevarni AIN 1876, 32; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo TF 1715, 47; Vszeh Sztvári Ocsi na tébe glédaio ABC 1725, A6a; dabi mogli tebé Bogá naſsega ober vſzei ſztvári lübiti SM 1747, 55; ſzo ſztáli okoli ſtiri ſztvár KŠ 1771, 779; tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848, 25; Doszta sztvári pojê drüge sztvaré szvojga szpôla KAJ 1870, 10; vučitel si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ali i drugim sztvaram doszta neprilike dela KAJ 1870, 111; kaj je Boug zvirine ino ſkodlive ſztvári nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i druge ſztvári KM 1796, 4; i nebi najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Što bi mogo poznati vse stvári, štera so po vsej držélaj AI 1878, 4; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
2. stvar, kar je ustvarjeno: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár od lübéznoſzti Bo'ze ne odloucsi KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna za Angyelmi KMK 1780, 10; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo dobi BJ 1886, 7; kaibiſze Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Nazemli pa vſzáke ſztvári KŠ 1754, 265; nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; ali nadigávanye k-káksoj ſztvári KŠ 1754, 59; káksi rázlocsek je 2.) med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Ka ſze lejko na bolvane obrné? .. vſze ſztvorjene i naprávlene, ſztvári KŠ 1754, 10; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; Jeli je ſzvojega Goſzpodna Bogá od vſzej ſztvári naj bole lübo KŠ 1754, 209; Naj ſze vſzáko koleno naklekne ti nebeſzkih i zemelſzkih ſztvári KŠ 1771, 594; Zmo'zni ſztvoritel vſzej ſztvári BKM 1789, 3; Boga, ki je teliko nebeſzke, i zemelſzke ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; I táksa vüpazen vcsini csloveka veſzéloga pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

svȃr, m. der Verweis, der Tadel, Meg., Jan., Cig. (T.); brez svara pustiti, ungestraft lassen, Trub.; ne zavrzi gospodnjega svara! Dalm.; bila bi sto svarov vredna, Skal.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče-Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; (zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šə̀v, švà, m. die Naht; suknja je bila brez šva, Trub., Dalm., Schönl.; (redkeje: šèv, šéva, Valj. [Rad]; po ševu, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šiba -e ž šiba, tj. 1. daljša upogljiva veja brez stranskih vej: on kakor shiba im. ed. ſe je treſsal od straha ǀ V'tem kir ſim govuril od shibe rod. ed. inu palze ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'shibe rod. ed. kazhe ǀ ta Kazha nej vezh shibi daj. ed. podobna ǀ takrat popade shibo tož. ed. ga sazhne sheshkat ǀ k'sadnimu s'suojo shibo or. ed. taistiga sholnerja po glavi vudari ǀ te bodezhe shibe im. mn. ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy or. mn. otepſti 2. nadloga: shiba im. ed. te kuge vſe krishim gajsla ǀ Vudari tudi po misi nashiga shivota s'shibo or. ed. te bolesni ǀ shibe tož. mn. teh ſtrajfing v'rokah dershi ǀ Vener mej temy tremy shibami or. mn. ta ner hushi je kuga sakaj leta vſe glih mory

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

škòda -e ž
1. škoda: Ka escse eſzi ſzliſi .. vſzáksa skoda KŠ 1754, 61; brez skode vſzei lüdi kruha ſzi dobivai SM 1747, 89; Csi nyemi nyegov kvár i skodo pomoremo kraj odvrnouti KŠ 1754, 51; tá ſzam za Kriſztuſa volo za skodo dr'zao KŠ 1771, 597; vidim, kaj zskodom i naſega 'zitka bode eto plavanye KŠ 1771, 424
2. v povedno-prislovni rabi izraža obžalovanje: Skoda, ka goric-vértovje escse nê szo vküpsztôpili AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

škoda -e ž škoda: ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval: bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo: kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

štéjnje -a tudi štenjé -á s branje: neſznájsni Knig ſtejnye KMK 1780, 44; stenyé knig csloveka csednoga vcsini KOJ 1833, XV; na tom bojdte, da edno dejte ne neháte brez ſtenyá BKM 1789, 6b; ki ſzo rázlocsno ſtejnye vküpe prináſali KŠ 1771, A3a; je namejno Vogrine pobisztriti na stenyé knig KOJ 1848, 31; boj gyedrni vu ſtejnyi KŠ 1771, 639; Na kój more merkati v-stenyê AIN 1876, 8; ſz. piſzma ſtejnyem KŠ 1754, 47; Pod ſtejnyom Epiſtole KM 1783, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.-Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl (gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. (LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.-Kres; — 3) der Rausch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče-Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe (ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tatiček [tatȋčǝk] samostalnik moškega spola

šahovska figura

PRIMERJAJ: tatišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tožník, m. der Kläger; brez tožnika ni sodnika, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

trȗd, m. die Mühe; die Bemühung; brez truda, mühelos.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ubọ̑gati, -am, vb. impf. (pf.) = slušati: u. koga, jemandem folgen, gehorchen; kdor ne uboga, je brez Boga; kdor ne uboga, tepe ga nadloga; — to delo me uboga (geht mir gut vonstatten), vzhŠt.; — iz "bovgati" t. j. bołgati, (Goriš.-Cv.); in to iz nem. folgen; prim. bogati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ȗpati, -am, vb. impf. 1) hoffen, erwarten; u. zdravja, Met.-Mik.; — seine Hoffnung auf jemanden setzen, vertrauen; u. na Boga, v Boga; — 2) trauen: u. komu, čemu; — u. si, sich trauen, sich getrauen; (nav. u. se); on si (se) ni upal besedice izpregovoriti; (tudi brez "si"): ne upam iti po noči, C.; — 3) u. komu kaj, jemandem etwas creditieren; — 4) u. se v kom = u. v koga, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

urásti, urástem, vb. pf. 1) entwachsen, Z., Št.-C.; urastel sem hlačam, t. j. toliko sem vzrastel, da so mi hlače uže prekratke, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) u. se = brez zadržka odrasti: uraščen les, bestandenes Holz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

uràz, -ráza, m. die Verwundung, C.; — der Schaden, C.; brez uraza, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

utȓžək, -žka, m. der Abzug (am Lohne, Gehalte), Cig., Jan.; brez utržka plačati, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.-Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vagret [vāgret

] samostalnik moškega spola

pretirano pogumen človek, ki brez večje potrebe tvega svoje življenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana (GBrda)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vẹ̀d, vẹ́da, m. = ved, f., Mur.; z ženinim vedom, Ravn.; brez mojega veda, Svet. (Rok.); daj mi ved! gib mir Nachricht! Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vẹ̑d, -ȋ, f. das Wissen, Cig., Jan., M.; brez moje vedi, Cig.; brez njihove vedi, Navr. (Let.); brez vedi in privolitve, Levst. (Pril.); na ved, vorsätzlich, Krelj-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vẹ́dẹnje 2., n. das Wissen; brez mojega vedenja; na vedenje dati, zu wissen geben, anzeigen, C.; v. dobiti, eine Verständigung bekommen, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vẹ̑dez, m. das Wissen, Mur., Cig., Jan.; z mojim vedezom, mit meinem Wissen, V.-Cig.; brez mojega vedeza, V.-Cig., C.; z vedezom svoje žene, Jap. (Sv. p.); brez vedeza, ohne Vorwissen, Pohl. (Km.); z vedezom, wissentlich, V.-Cig.; brez vedeza kaj storiti, unwissend etwas thun, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vedró prisl., v povedni rabi vedro, brez dežja: Vedrô de KAJ 1870, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.-Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vès vsá vsé nedol. zaim.
1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15
2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vídẹnje, n. 1) das Sehen; po videnju, na videnje poznati, vom Sehen aus kennen, vzhŠt.-C.; brez videnja kupiti kaj, etwas kaufen, ohne es zu sehen, vzhŠt.-C.; — na videnje, zum Schein, C.; — 2) die Vision, die Erscheinung, C.; prikazen ali videnje, Krelj, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vȋnar 2., -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.-Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.-Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vmesek [vmẹ̑sǝk] samostalnik moškega spola

posredovanje

PRIMERJAJ: brez vmeska, z vmeskom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vodíłən, -łna, adj. leitend, Leitungs-, nk.; vodȋłnọ načelo, das leitende Prinzip, DZ.; brez krepke, vodilne roke, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vònjba -e ž smrad: Büdösség; vonyüja, vonyba KOJ 1833, 153; Tam bode ſztrasna vonyba KM 1783, 209; Grejh kak vonybo odürjávas BKM 1789, 128; v-vonybi brez’ koncza ſze ſzkuziti KM 1783, 286

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vračílọ 1., n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vȓst, -ȋ, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.-Mik., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

vzpenjati [vzpẹ̑njati vzpẹ̑njam] (spenjati) nedovršni glagol

raztegovati se, dvigovati se

PRIMERJAJ: vzpeti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zabrlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. z. se kam = brez potrebe kje obtičati, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zabstonj [zabstọ́nj] (zastonj) prislov

zaman
brez plačila, zastonj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zabȗnəc, -nca, m. weißer Weiberrock, Cig., BlKr.; zabunec, suknjo brez rokavov, segajočo do kolen, nosijo Poljanke po zimi, SlN.; — prim. srb. zubun, madž. zubony, tur. zebun, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zadȋranje, n. 1) das Einreißen; — 2) das Anschreien; brez zadiranja komu kaj povedati, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zádrska, f. das Losbrechen eines Sturmes, (fig.) eines Zankes: vreme že od jutra išče zadrske, pa nemara bo vendar previselo, BlKr.-M.; znala sem, da ne bo danes brez zadrske, ker je nasajen (namr. mož), BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zadȓžək, -žka, m. das Hindernis, der Anstand, die Schwierigkeit; zadržke kakor hribe preskakovati, Jap.-C.; brez zadržka, anstandslos, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zahȃjanje, n. 1) das Untergehen; solnčno z., Meg.; — 2) das Fehlgehen, das Irren: brez zahajanja (ohne zu irren) izmoliti, kajk.-Valj. (Rad); — 3) das Besuchen: z. v krčme, das Besuchen der Wirtshäuser; — 4) der Umgang, die Behandlung: z. s kom, vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zakaj nikar [zakaj nikȃr

] členkovna zveza

zares, brez šale

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zamę̑ra, f. 1) der bedungene Drescherlohn in natura (meist jeder 10. bis 12. Metzen des gedroschenen Getreides): mlatičevska z., Fr.-C.; (prim. mertik); — 2) der Verlust am Maße, das Einmaß, das Untermaß, Cig.; — 3) die Verübelung, die Verargung, der Verdruss, die Ungnade; glej, da ne bo zamere! brez zamere! entschuldige! nichts für ungut! v zamero priti, in Ungnade fallen; s kom si v zameri biti, auf gespanntem Fuße mit jemandem sein, Cig., C.; zamere, za zamero prositi, um Verzeihung bitten; — tudi zámera, ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zamẹ́tati 2., -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. I. ad zavreči; 1) verwerfen, wegwerfen, verschmähen; brez potrebe denarje z., Jsvkr.; živina klajo zameta, Cig.; kam sam sebe zamečeš, neumni človek! Kast.; celo posli so ga zametali, Jurč.; ablehnen, abweisen, Cig., Jan.; tožbo z., Jan.; — 2) z. se = samo ob sebi nastajati, Erj. (Torb.); tvori se zamečejo, Blutschwäre bilden sich, Blc.-C., Notr.-Z.; sadje se zameče, die Fruchtknospen bilden sich, Z., C.; — II. ad 2. zamesti; verschneien; sneg zameta pote, gazi, Cig., C.; — stark schneien, stöbern: jelo je zelo z., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zamísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) in der Idee entwerfen, concipieren, Cig. (T.), Zora; z. misel, einen Gedanken fassen, Cig. (T.), nk.; z. naučno knjigo, Navr. (Spom.); pove, kaj je zamislil, er theilte seinen Plan mit, LjZv.; kar je zamislila, storila je vselej brez oklevanja, LjZv.; zamislila je uteči, LjZv.; — sich vorstellen: z. dejanje samo na sebi, Levst. (Zb. sp.); — 2) z. se, in Gedanken versinken, sich in Gedanken vertiefen, sich vergessen; kam si se zopet zamislil? zamišljen, in Gedanken vertieft oder verloren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zamŕzanje, n. der Widerwille: brez zamrzanja, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zamȗda, f. 1) die Verabsäumung, das Versäumnis; z. dobrih del; die Verspätung, der Verzug; nič ne bo zamude; brez zamude; — 2) der Säumer, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zanesljivo [zanesljívo] prislov

zanesljivo, zagotovo, brez dvoma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zapòr 2., -póra, m. 1) das Versperren, die Sperre: dati kaj pod z., über etwas die Sperre verhängen, DZ.; brez zapora, ohne Sperre, Svet. (Rok.); — "ta mlin melje na zapor", rekše, nema toliko vode, da bi vedno mlel, nego treba, da mlinar vodo zapira in zbira, Rihenberk-Erj. (Torb.); — telesni z., die Verstopfung, die Hartleibigkeit, Cig., Jan.; — die Clausur, Cig., Jan.; delo pod zaporom, die Clausurarbeit, Cig.; — die Haft, der Arrest, Cig., Jan., Mik., Lašče-Levst. (M.), nk.; oster, hud z., strenger Arrest, Cig.; hišni z., der Hausarrest, Jan.; brezoblastni z., unbefugte Einschränkung der persönlichen Freiheit, DZ.; v z. dejati, verhaften, Cig., Jan.; — 2) das Gesperre, Jan.; die Schleuse, Mur., Cig. (T.); die kleine Schleuse bei der Mühle, Mik. (Et.); — der Verschluss: postavec ima trden zapor, Levst. (Nauk); — der Riegel, Cig., Mik., ogr.-Valj. (Rad); — der Sperrbaum, der Schlagbaum, Cig.; — 3) die Formschraube der Schriftsetzer, Pot.-Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zapọ̑vẹd, f. das Gebot, der Befehl; desetero božjih zapovedi, die zehn Gebote Gottes; brez zapovedi, ungeheißen, Cig.; — tudi: zapǫ̑vẹd, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zaslǫ̑mba, f. etwas Vorgestelltes: der Schirm, očesna z., der Augenschirm, Cig.; die Deckung (einer Festung), Cig.; der Schutz, Cig., Jan.; postavna z., Jan.; ostati brez zaslombe, brez brambe, Jap. (Prid.); glava in zaslomba vsega mesta, Jurč.; — die Stütze, Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zaslȗžək, -žka, m. 1) der Broterwerb; brez zaslužka; iti po zaslužku, sein Brot suchen; — 2) das Verdiente, der Verdienst; ves z. zapraviti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zasǫ̑bnik, m. = zasebnik, der Privatmann, Jan., C., Levst. (Nauk); danes je bil zasobnik, brez javne službe, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zavę́zanost, f. die Verpflichtung, das Obligo: brez moje zavezanosti, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zavítje, n. die Verdrehung: stori, da tvoje govorjenje bo ravno, čisto, brez vse šale in zavitja (zavitjà) Kast.-Valj. (Rad); die List, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zbòntanje -a s zmeda, zmešnjava: Kelko jezér zvêzd be'zi Brez zbontanya v-zráki KAJ 1848, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič (SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. (LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.-Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zgnìti zgníjem dov. zgniti: Brez nyega eden ne znijé BKM 1789, 410; Gli tak naſe tejlo v-zemli hitro zgnijé SŠ 1796, 25
zgnijóuči -a -e gnijoč: Csi glih je tou tejlo zgnijoucse SŠ 1796, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.-C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zjẹ́zditi 2., -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) reitend enteilen, dahinreiten: zjezdijo po vasi, kakor bi jih veter nesel, Pjk. (Črt.); — 2) z. se, gegeneinander reiten: Spet se v drugo zjezdita, Npes.-K.; (tudi brez "se": Bota v prvo zjezdila, Npes.-K.); — (nam. vzj-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

značȃj, m. der Charakter, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; to znani njegov z., to mu daje z., das charakterisiert ihn, Cig. (T.); brez značaja, charakterlos, trdnega značaja, charakterfest, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zòbon -a m zabunec, do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo brez rokavov: Kokodácse na zoboni KAJ 1870, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zròk -a m vzrok: Drügi zrok nahájaſze vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; zrok toga je KŠ 1754, 183; Zrok, zakaj je zapovid dána KŠ 1771, 456; té je zrok ſzmrti KMK 1780, 11; Ali pa kakſté zrok komi na tou biti KM 1783, 276; Kriſztus, ſteroga ſzte vi ſzmrti zrok BKM 1789, 122; Eden drügi zrok pa je páli to SIZ 1807, 7; I etoj velikoj nevôli je sin zrok bil BJ 1886, 9; kteri hidou csinio brezi zroka SM 1747, 93; csi botre zovémo za etoga zroka volo KŠ 1754, 188; da za volo grejha zroka ne dámo KŠ 1771, 839; moremo za drügoga zroka Bogá lübiti KMK 1780, 33; moka, Stero je trpo brez zroka BKM 1789, 63; türen sze je nej mogo zvrsiti ztoga zroka KOJ 1833, IX; steri szo rávno za toga zroka volo pred nyé polo'zeni KAJ 1848, IV; Za toga zroka mogocsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Eto ſzo tiſzti zrokovje SIZ 1807, 25; Stera sze za tej naprej zracsúnani zſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; ſtero je za veliki zrokov volo naſztavo SIZ 1807, 7; pred náſz dávajo one zroke SIZ 1807, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zvesto prisl. 1. zvesto: oblubi de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ njega ſyn svestù mu je shlushil ǀ kaku ſò ony lepu Bogu shlushili, ſveiſtu njegove Svete sapuvidi dershali ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz bil shlushil ǀ more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ Shluſhite ſvejstu G: Bogu ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi 2. vestno: Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash ǀ Leta andtverhar je imel fliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ Sveiſtu ſo plazhuali deſſetino ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit 3. verno, brez odstopanj: pride ter mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat, kar bò on reKal ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish ǀ ſvejſtù sapuvidi, ali Regulo S. Claræ dershe ǀ to sapuvid Boshjo ty bogabojezhi ludje svèstu ſo dershali ǀ kateri ſte ſvèſtu moje sapuvidi dershali 4. vztrajno: tiga svestu, inu pres vſiga konza je proſsila sa suojo vbogo slahto primer.> she vſelej ſvesteshi bi mogal G. Bogu shlushiti ǀ njemu h'shlushbi ſo suoje zartane Neveste sapustili, de bi njemu suesteſhi shlushili Pomeni so v nekaterih primerih težko razločljivi, ker so bili v miselnosti 17. stoletja združeni v en pojem.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.-Kl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.