búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati,
dobíti jíh po búči,
tí si [pa] búča,
tí si práva búča,
tó je [pa] búča,
tó so búče,
zvíta búča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigàn -ána m (ȁ á) 1. nav. slabš. Rom: ogrski cigani;
družina, skupina ciganov;
zasanjan cigan
● ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan;
še hujši cigan je, kot si ti;
potepa se, cigan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
CiganPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Rompripadnik etnične skupine
v množini Romi etnična skupina
IZGOVOR: [cigán] in [cigàn], rodilnik [cigána]
BESEDOTVORJE: Cigan, Ciganka, Ciganov, Cigankin, ciganski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigàn -ána m, člov. (ȁ á) slabš. |zvit, malovreden človek|cigánka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Cigàn -ána m, preb. i. (ȁ á) RomCigánka -e ž, preb. i. (ȃ) Rominjacigánski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigàn -ána
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
cigàn Frazemi s sestavino cigàn:
čŕn kot cigàn,
lagáti kot cigàn
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigȁn – glej ocigániti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Cigȁn – glej ocigániti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigán -a m cigan: Vszáki Czigán ſzamo ſzvojga konya hváli SIZ 1807, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Cigan [cigȁn]
samostalnik moškega spolaRom, Cigan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigan samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
cigan
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigan1 m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigan2 m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigan gl. cigajnar
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
cigan ► ˈcigaːn ciˈgaːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
CigankaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
USTREZNEJE: Rominja, Romkapripadnica etnične skupine
IZGOVOR: [cigánka], rodilnik [cigánke]
BESEDOTVORJE: Cigankin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ciganskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogUSTREZNEJE: romski
IZGOVOR: [cigánski]
ZVEZE: ciganski golaž
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
címbale -bal ž mn. (ȋ) 1. glasb. glasbilo iz dveh kovinskih skodelic, ki se držita v rokah in se udarjata druga ob drugo: igrati cimbale 2. nar. cimbal: ob cimbalah stoji cigan in udarja po strunah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čŕn Frazemi s sestavino čŕn:
bíti čŕn kot nóč,
bíti na čŕni lísti,
čŕn dán,
čŕn kot cigàn,
čŕn kot hudíč,
čŕn kot katrán,
čŕn kot nóč,
čŕn kot óglje,
čŕn kot zamórec,
čŕna celína,
čŕna dúša,
čŕna kúga,
čŕna lísta,
čŕna lúknja,
čŕna nehvaléžnost,
čŕna ôvca,
čŕna píka,
čŕna smŕt,
čŕne mísli,
čŕne srájce,
čŕne števílke,
čŕni dnévi,
čŕni fónd,
čŕni kontinènt,
čŕni mádež,
čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím,
čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím,
čŕni pétek,
čŕno zlató,
délati kot [čŕna] živína,
dobíti čŕni mádež,
dobíti čŕno píko,
doživéti čŕn dán,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iméti čŕni mádež,
iméti čŕno dúšo,
iméti čŕno píko,
iméti [svój] čŕn dán,
kàj ni takó čŕno, kot,
odpráviti čŕni mádež,
prislúžiti si čŕno píko,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
slíkati vrága bòlj čŕnega, kot je v resníci,
v čŕnih bárvah,
vdájati se čŕnim míslim,
vrág ni takó čŕn, kot,
zaslúžiti čŕno píko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Čustvena označenost imena »Cicigan«Na spletu sem zasledila, da imajo na Radiu Študent, od leta 2017 poimenovanje serije oddaj z naslovom Cicigan
DALJŠA VEČERNA ODDAJA, NAMENJENA POLEMIZIRANJU S PREDŠOLSKIMI, OSNOVNOŠOLSKIMI IN SREDNJEŠOLSKIMI SISTEMI, PRAKSAMI IN KONCEPTI TER OBRAVNAVI MARGINALIZIRANIH SKUPIN NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.
https://radiostudent.si/univerza/cicigan .
Zanima me mnenje, ali je poimenovanje CICIGAN pozitivno, nevtralno ali pejorativno.
- Ali je v besedi utrjevanje ali preseganje stereotipov?
- Ali je v besedi implicitna estetika zavajanja?
- Ali je mogoče "intentional fallacy"?
- Domnevam, da so avtorji oz. avtorice projekta CICIGAN želeli biti subverzivni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gospód Frazemi s sestavino gospód:
bíti sám svój gospód,
Gospód je poklícal kóga k sêbi,
postáti sám svój gospód,
spáti v Gospódu,
zaspáti v Gospódu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti kóst v gŕlu kóga,
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
globôko gŕlo,
imeti cmòk v gŕlu,
iméti súho gŕlo,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kričáti na vsè gŕlo,
namočíti si [súho] gŕlo,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
na vsè gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
ózko gŕlo,
pognáti po gŕlu,
poplákniti si [súho] gŕlo,
smejáti se na vsè gŕlo,
správiti kàj po gŕlu,
vôda têče kómu v gŕlo,
vpíti na vse gŕlo,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
zmočíti si [súho] gŕlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hòkospòkosivati -am nedov. čarati, govoriti hokuspokus: Zdáj Cigán zacsne hokoszpokoszivati KOJ 1845, 114
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom,
bógu za hŕbtom,
dobíti jíh po hŕbtu,
dobívati jíh po hŕbtu,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
kríti kómu hŕbet,
ležáti bógu za hŕbtom,
lônec na hŕbtu nosíti,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
obráčati kómu/čému hŕbet,
obrníti kómu/čému hŕbet,
pokazáti kómu hŕbet,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet,
živéti bógu za hŕbtom,
žóga je bilà za hŕbtom kóga,
žóga je končála za hŕbtom kóga,
žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kadíti se Frazemi s sestavino kadíti se:
da se je [kàr] kadílo,
da se kàr kadí,
lagáti se, da se kàr kadí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kȃviar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
krùh krúha m (ȕ ú) 1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh;
postregli so s kruhom in vinom;
star, suh kruh;
zadišalo je po svežem kruhu;
kruh s kiselkastim okusom;
drobtina kruha;
skorja, sredica kruha;
dober je kot kruh;
tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti // tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov // kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe 2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh 3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha;
upal je, da bo dobil kruh;
imeti, izgubiti (dober, slab) kruh;
dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom // s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha 4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh;
borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh
● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
♦ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lagáti Frazemi s sestavino lagáti:
debélo lagáti,
lagáti kot cigàn,
lagáti kot pès [têče]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spolaZanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko)
jajček (jajce)
drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ocigániti -ȃnim dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka,
bíti na psù,
glédati se kot pès in máčka,
kot pès,
kot pès na kóst,
kot pès v cérkvi,
kot psà,
kot stékel pès,
láčen kot pès,
lagáti kot pès [têče],
lén kot pès,
nagnáti kóga kot psà,
pásti na psà,
pès poméri kómu hláče,
pretêpsti kóga kot psà,
príti na psà,
sestrádan kot pès,
správiti kóga/kàj na psà,
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
ubíti kóga kot psà,
védeti, kám pès táco molí,
zébsti kot psà,
zvést kot pès,
živéti kot pès in máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Politična (ne)korektnost na portalu FranZelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.
Nekaj primerov:
jud, žid, črnec, cigan
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Pomen besede »gurbet«
Pomen besede gurbet
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pridrǘžiti -im dov. pridružiti: I nevolo k-nam pridrü'zi BRM 1823, 131 pridrǘžiti se -im se pridružiti se: Ti drügi ſze je pa niſcse nej ſzmeo knyim pridrü'ziti KŠ 1771, 354; i cſi gli ſzmo nej vrejdni k-nyim ſze pridrü'ſiti KM 1783, 125; cslovik i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 61; in ſze pridrü'si k-'seni ſzvojoj SIZ 1807, 20; Eden cigán sze Márki pridrü'si v-krcsmi KOJ 1845, 113; Tak sze pridrü'zi on k-tebi KAJ 1848, 55; Ono je, csi Bogá odvr'zemo i kvrági ſze pridrü'zimo KŠ 1771, 826; naj i on váſz pokrepi, Knyemi ſze pridrü'zte KŠ 1771, 818; naj ktebi ſze vlicsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227; nego naj ſze poſteno k-Goſzpodni pridrü'zite KŠ 1771, 504; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; ſze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; Vu Troadi ſze je Sz. Lukács k-nyemi pridrü'so KM 1796, 128; I niki pridrü'zili ſzo ſze k-Pavli KŠ 1771, 394 pridrǘživši -a -e ko je pridružil: Ladiszláv Kumaniánke szi pridrü'sivsi sz tem djányom je zgübo postenyé KOJ 1914, 105
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Rom gl.
Cigan
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sedéti Frazemi s sestavino sedéti:
sedéti kàkor kóklja [na jájcih],
sedéti kàkor malík,
sedéti [kàkor] na šivánkah,
sedéti [kàkor] na žerjávici,
sedéti kàkor štór,
sedéti kómu na glávi,
sedéti kómu na jétrih,
sedéti kot čúk na pálici,
sedéti kot kíp,
sedéti kot kùp nesréče,
sedéti kot lípov bóg,
sedéti [kot] na íglah,
sedéti [kot] na tŕnih,
sedéti [kot] na tŕnju,
sedéti kot pribít,
sedéti med dvéma stôloma,
sedéti na dvéh stôlih,
sedéti na lovoríkah,
sedéti na prestólu,
sedéti na sódu smodníka,
sedéti na zatóžni klópi,
sedéti po túrško,
sedéti pri korítu,
sedéti v lúknji,
sedéti za kríži,
sedéti za okróglo mízo,
sedéti za pečjó,
sedéti za rešêtkami,
žágati si vêjo, na katéri kdó sedí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é) 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali;
smejati se domislicam, šalam;
ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali;
smejati se sam pri sebi;
ekspr. smejati se do solz;
ekspr. iz srca se čemu smejati;
ekspr. smejal se je na vse grlo zelo;
ekspr. smejati se skozi solze;
smejati se od sreče, zadovoljstva;
ekspr. smejati se za prazen nič;
glasno, pritajeno, široko se smejati;
ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati;
močno, zelo se smejati;
rad se smeje;
veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati;
ekspr. kislo, sladko se smejati;
ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo;
smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo // ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi 2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce;
zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspehasmejé :
smeje je odšel iz sobe
smejé se :
smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče
smejáje se zastar.
smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata
smejóč se -a -e:
smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
širóuki tudi širôki tudi šö̀rki tudi šírki tudi šǜrki tudi šǜroki -a -o prid. 1. širok, ki ima med najbližjima koncema razmeroma veliko razsežnost: Ta ſirouka [pout], tou je KŠ 1754, 145; i ſirouka je ta czeſzta KŠ 1771, 22; Cigán sirki kroug naprávi KOJ 1845, 11; Széles; sürki -a -o KOJ 1833, 153; Ravnica je sürka AIN 1876, 12; Süroko cselo Pláto ji pise SŠ 1796, 94; Pelikan má dugi, šürki klün AI 1878, 27; bomo nazháj poglednoli na eto szledi sürko pôt AI 1875, kaz. br. 1; Prednje nogé so šürke AI 1878, 10; ka je bougse sürke kak vouszke nyive orati KOJ 1833, XV 2. širok, prostran: Tágos; prosztorni, sörki KOJ 1833, 174; Oh kako je jálen ete ſzvejt ſirouki SŠ 1796, 129; Posle je na ſirouki ſzvejt BKM 1789, 119; Ti ſzi môdro ſztvôrio Ete ſzvêt sirôki BRM 1823, 137; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; drcsejo Po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 261; idoucſi povſzem ſiroukom szvejti KŠ 1771, 3 (B2a); po siroukom ſzvejti ſzo oni razisli KM 1783, 53; Na etom ſirokom ſzvejti BKM 1789, 25; Po vſzoj ſirokoj zemli BKM 1789, 110; Teda ſzo pouſztala ſirouka mourja BKM 1789, 156; Oh vszega sürôkoga szvêta hranitel KAJ 1848, 251; Vr'zi konecz neznanoszti Po vszem sürôkom szvêti KAJ 1848, 164 šürkéši -a -e širši: sto bi za vase napredüvanye znanoszti vam potrêbno sürkêso pôt goriodpro AIP 1876, br. 6, 1 šǘrši -a -e širši: Szüknye [sürjava] je escse sürse KAJ 1870, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
úš -í ž (ȗ) 1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo;
dobiti, imeti uši;
obirati, odpravljati, uničevati uši;
denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko;
fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala;
pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Začetnica v frazemu »kaditi kot Turek«Če je možno pisanje Ahilova/ahilovapeta z veliko ali malo začetnico (in še več podobnih primerov), zakaj v pravopisu ne obstaja tudi dvojica pri frazemu kaditi kot Turek/turek? Mar ne gre pri frazemih za vsaj delno izgubo lastnoimenskosti in je s tem upravičena tudi raba male začetnice (mila jera, smejati se kot cigan ...)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zafǘčkati -am dov. zažvižgati: Za tem zafücska cigán med prszte KOJ 1845, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza,
bíti za med stáro želézo,
bíti za v stáro želézo,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti med stáro želézo,
íti v stáro želézo,
kováti želézo, doklèr je vróče,
med stáro želézo,
ne bíti iz želéza,
odíti med stáro želézo,
rómati med stáro želézo,
spremeníti kàj v stáro želézo,
stáro želézo,
v stáro želézo,
vèč želéz je v ôgnju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev,
bíti na kôncu z žívci,
bíti želéznih žívcev,
ígra z žívci [kóga],
igráti se z žívci kóga,
iméti dôbre žívce,
iméti jekléne žívce,
iméti želézne žívce,
íti na žívce kómu,
izgubíti žívce,
izgúbljati žívce,
jekléni žívci,
obdržáti mírne žívce,
ohrániti mírne žívce,
poigráti se z žívci kóga,
poigrávanje z žívci kóga,
poigrávati se z žívci kóga,
požréti kómu žívce,
príti kómu do žívca,
správiti kóga ob žívce,
správljati kóga ob žívce,
zadéti kóga v žívec,
želézni žívci,
žívci so izdájali kóga,
žívci so izdáli kóga,
žívci so odpovédali kómu,
žívci so popustíli kómu,
žívci so popúščali kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
dragó prodáti svôje življênje,
ígra z življênjem,
igránje z življênjem,
igráti na življênje in smŕt,
igráti se z življênjem,
igráti se z življênji,
kóckanje z življênjem,
kóckati z življênjem,
kóckati z življênji,
na prágu življênja,
na življênje in smŕt,
níhati med življênjem in smŕtjo,
plačáti kàj z življênjem,
poslávljati se od življênja,
poslovíti se od življênja,
postáviti življênje na kócko,
postávljati življênje na kócko,
prebíjati se skozi življênje,
spopádati se na življênje in smŕt,
užívati življênje z velíko žlíco,
v cvétu življênja,
viséti med življênjem in smŕtjo,
vzéti kómu življênje,
vzéti si življênje,
življênje iz dnéva v dán,
življênje iz kóvčka,
življênje iz rôk v ústa,
življênje kóga je na nítki,
življênje kóga visí na lásu,
življênje kóga visí na nítki,
življênje na korúzi,
življênje na lúni,
življênje na túj račún,
življênje na velíki nôgi,
življênje ob krúhu in vôdi,
življênje od dánes do jútri,
življênje v sénci smŕti,
življênje v slonokoščénem stôlpu,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.