dati dov., F
205,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo
dati;
anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe
dati;
depositor, kateri s'rók
dá;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho
dati;
do, dare, dati;
elocare, preſſeliti, na fit
dati, v'ſhtant
dati;
explicator, -ris, kateri iṡlaga,
dá ṡaſtopit;
faxit deus, de bi Búg
dal;
indicare, povédati, na ṡnanîe
dati, pokaṡati;
introdare, notar
dati, ſe podati, ſe vdati;
obescare, naṡhpiṡ
[h]ati, jeiſti
dati;
obÿcere spem, vupanîe
dati;
perhibere testimonium, prizhati, prizho
dati;
piacularis, -re, kar
ſe da k'odpuṡzhanîu;
praebere auxilium, pomúzh
dati;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj
dati;
rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor
dati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt
dati, reṡgledovati;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho
dati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ
dati, zvinkati;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai
dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès
dati;
usura beſsalis, kadar
ſe da 8. od 100;
usura ex triente, kadar
ſe da 4. od 100;
usura semiſsis, kadar
ſe da 6. sa 100;
usura unciaria, kadar
ſe da 12. od 100;
utinam deus daret, ah de bi Búg
dal;
uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy
da;
vexator, kateri myrú ne
da, poſſa, inu kumrá;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè
dati;
prim. daj, dan, dano
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dati se dov., F
7,
dare se, ſe podati,
ſe v'rokè
dati, ſe podajati;
dedere se, ſe podati,
ſe zhes
dati;
emancipio me tibi, jeſt
ſe tebi zhes
dam;
equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri
ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili;
factitare se haeredem, ſe s'eniga erba vun
dati;
fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga
ſe vunkai
dati;
tradere se, ſe v'roke
dati, ſe vdati, ſe ṡdati, ſe podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dati si dov., conserere, tudi ẛmeſhati,
ſi rokè
dati, ali v'roke ſezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
oznaniti dov., F
22,
adsignificare, na ẛnanîe dati, povedati, ſhe vezhkrat povédati,
osnániti;
annuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati;
clarigare, ſovraṡhniku ſe ozhitnu odpovédati, zhiſtu odpovédati: ali voiṡkò
oṡnaniti;
condicere, oblubiti, odlozhi,
oṡnaniti;
denuntiare, oṡnaniti, na ṡnanîe dati;
enuntiare, vun
oṡnaniti, na ẛnanîe dati, reṡglaſſiti, iṡrezhi;
evangelizare, oṡnaniti;
indicere, oṡnaniti;
intimare, oṡnaniti, na ṡnanîe dati, puſtiti veiditi;
jus dicere, ſodbó
oṡnaniti;
legem promulgare, poſtavo
oṡnaniti, vun klizati;
luctifer, -a, -um, kateri ṡhaloſt perneſſe, ali
oṡnani;
nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu ſelſtvú, ali kai noviga parneſſe, ali
oṡnani;
nuntiare, ſpovédati, narozhiti, ſporozhiti,
oṡnaniti, na ṡnanîe dati;
obnuntiare, ṡhleht blagú parneſti, ali
oṡnaniti;
percrebescere, delez
[!] reṡglaſſiti, povſód
oṡnaniti;
pervulgare, reṡglaſſiti, povſód
oṡnaniti, inu vunkai klizati;
praenuntiare, poprei
oṡnaniti, ali na ṡnanîe dati;
promulgare, reṡglaſſiti,
oṡnaniti;
pronuntiare, iṡrezhi, pred drugimi ozhitnu povédati, ali
oṡnaniti;
publicare, vun klizati,
oṡnaniti, ozhitovati, gmain ſturiti;
superincindere, ſhe vezh, ali daile
oṡnaniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
sporočiti dov., F
3,
nuntiare, ſpovédati, narozhiti,
ſporozhiti, oṡnaniti, na ṡnanîe dati;
renuntiare, iṡrozhiti, gori dati, odpovédati, naṡai mu naṡnanîe dati,
ſporozhiti, ali ſpovédati;
significare, puſtiti veiditi, narozhiti,
ſporozhiti, ſpoveidati, naṡnanîe dati, pomeiniti, porozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
spovedati dov., F
3,
nuntiare, ſpovédati, narozhiti, ſporozhiti, oṡnaniti, na ṡnanîe dati;
renuntiare, iṡrozhiti, gori dati, odpovédati, naṡai mu naṡnanîe dati, ſporozhiti, ali
ſpovédati;
significare, puſtiti veiditi, narozhiti, ſporozhiti,
ſpoveidati, naṡnanîe dati, pomeiniti, porozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
izročiti dov., F
7,
abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti,
isrozhiti, ẛkriti;
comittere, dati ẛahraniti, ali ẛavupati,
iṡrozhiti;
conferre, podiliti,
iṡrozhiti, perneſti;
ejurare, perſegati, odpovédati,
iṡrozhiti, odvrézhi;
renuntiare, iṡrozhiti, gori dati, odpovédati;
resignare officium, ṡluṡhbó
iṡrozhiti, gori ṡdati;
tradere, iṡdati,
iṡrozhiti, zhès dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ptuj prid., F
9,
abalienâre, odvsèti, odlozhiti, odvlézhi, odvrézhi, prózh dati,
v'ptuje rokè dati;
alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti, oddati, dergam dati;
lautia, -orum, dary inu ſhenknege, katere ſo Rimlani
ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
peregrè, v'ptuji deṡheli;
peregrinator, vandrar
v'ptuje deṡhele, berázh, rumar;
peregrinitas, vandranîe, ali v'eni
ptuji deṡheli prebivanîe;
postliminio redire, ṡupèt naṡai na ſvoi dum priti, is
ptuje rokè ṡupèt v'roke tega praviga goſpuda priti;
relegare, v'ptuje deṡhele perſoditi;
vinum exterum, vel peregrinum, unanîe, ali
ptuje vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
last ž, F
10,
asciscere, perſvoiti ſebi, ſe polaſtiti,
v'laſt vṡèti, gori vṡèti;
dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen,
v'laſt dán;
dicare, darovati,
v'laſt dati;
dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe,
v'laſt dajanîe;
dicatus, -a, -um, darován,
v'laſt dan;
emancipatus, -a, -um, ẛa
laſt dan;
mancipare, predati,
v'láſt dati, perlaſtiti;
mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe;
mancipio dare, predati, inu
v'laſt zheṡ dati;
vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti,
v'láſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
naložiti dov., F
26,
aggravare, pertiskati, obloshiti, teshavo
naloshiti, prevezh
naloshiti;
catamidiare, ſhpot
naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti;
construere, zimprati, nakladati, v'kúp ṡloṡhiti,
naloṡhiti, ṡkleniti;
degravare, teṡhavo
naloṡhiti, ali odloṡhiti;
impendere diligentiam, flis
naloṡhiti;
jactare pectore curas, ſebi ṡkerb
naloṡhiti, skerbeti;
multo, multare, vel mulctare, ṡhtraffati, pokuro
naloṡhiti;
onerare, naloṡhiti, nakladati, teṡhavo dati;
onus, butora, tovor, teṡhava, opravilu, povela, kar
ſe enimu
naloṡhy;
onus imponere, enu opravilu, ali teṡhku déllu
naloṡhiti, dati;
praegravare, prevezh
naloṡhiti, prevezh teṡhave dati;
renavo, renavare, vſó nîegovo mujo
naloṡhiti;
superimponere, naloṡhiti, verhu poſtaviti, obloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razglasiti dov., F
15,
decantare, viſſoku hvaliti,
reṡglaſſiti, veliko hvalo dati;
devulgare, reṡglaſſiti, glaṡ reẛneſti, reṡnaſhati;
diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti, ovaditi, reṡnaſhati;
dilaudare, viſſoku hvaliti, inu s'hvalo
reṡglaſſiti;
effutire, ṡbleſti,
reṡglaſſiti;
ennuntiare, vun oṡnaniti, na ẛnanîe dati,
reṡglaſſiti, iṡrezhi;
evulgare, reṡglaſſiti, na ṡnanîe dati;
manifestarius, -rÿ, kateri eno reizh
reṡglaſſi;
percelebrare, povſod
reṡglaſſiti, inu reṡneſti;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez
[!] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati;
proclamare, reṡglaſſiti, oklizati;
promulgare, reṡglaſſiti, oṡnaniti;
vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino
reṡglaſſiti;
vulgator, kateri ozhituje, ali kai
reṡglaſſi, ṡlaſti kai ṡkrivniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
slovo s, F
9,
abiens, kateri prózh grè, kateri
ſlavu vẛame;
ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe, drugam poſtavlenîe;
dimittere concilium, ẛbraliṡzhe naroṡen puſtiti,
ſlavú dati;
dimittere uxorem, famulum, ṡheni ali hlapzi
ſlavú dati, odgnati;
exilium, banda, danu
ſlavú is deṡhele;
militem exauthorare, ṡholnerju
ſlavú dati;
miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe sholnerjam
ſlavú dá;
repudiare uxorem, ṡheni
ſlavú dati, jo prózh odgnati, odpahniti;
valefaciens, dicens male, ſlavú vṡèti. 2.Cor:2.v.13
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
cvinkati nedov., F
5,
aſsonare, perſhtimati, v'kupai
zvinkati, buzhati, brenzhati;
consonare, v'kupai
zvinkati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu
zvinka, ali ygrá;
personare, ṡgoniti,
zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati,
zvinkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dobiti dov., F
27,
aquirere, ṡadobiti,
dobiti;
aſsequi, doſſezhi,
dobiti, ṡadobiti;
callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule
dobiti;
caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe
dobiti, ſe rezliti;
cauponari, oſhteriti, kai
dobiti, na predajo iméti;
eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai
dobiti;
expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali
doby;
expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo
dobiti, iſtirati;
extuberare, ṡhule
dobiti, otezhi;
fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai
dobiti;
germinare, mladize
dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti;
impetrare, ſproſſiti,
dobiti;
indipisci, ṡadobiti,
dobiti;
indipisci pugnam, boi
dobiti;
litem vincere, pravdo
dobiti;
lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti;
meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti;
obtinere, obderṡhati, ṡadobiti,
dobiti, proſſiti;
occallere, vel occallescere, ṡhule
dobiti;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati,
dobiti;
pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti
doby;
potiri, vṡhivati,
dobiti, dotezhi, poſéſti;
praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti;
quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil
doby tega contrabanda;
recuperare, naṡai
dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti;
recuperator, -oris, kateri naṡai
doby;
rehabere, naṡai imeti, naṡai
dobiti;
prim. dobit, dobljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
fit m, F
3,
elocare, preſſeliti, na
fit dati, v'ſhtant dati;
elocatio, fit, zinṡh;
locator, kateri na zhish
[!], ali na
fit daje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
izdati dov., F
2,
prodere, iṡdati, ovaditi, ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
na predl., F
1246, I. s tožilnikom
ablocare, poſſoditi,
na puſſodo dati;
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu
na jeſſen;
agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt
na ſmertno vro;
bipartire, na dvuje deliti;
choreuma, -tis, ena péſſim
na plès, pleſna péſſim;
commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti,
na ẛnanie dati;
connubere, ſe oṡheniti,
na ẛakon ſtopiti;
deorsum, doli, v'dúl,
na v'dúl;
devolutum est ad me, je
na me padlu;
emere bona fide, na vupanîe, ali
na dobro vero kupiti;
fusè, na dolgu;
levam tenere, na levu ſe derṡhati;
masculescere, moṡhko naturo
na ſe vṡèti; II. z mestnikom
absconditè, na ẛkrivnim;
abstractè, na ſamoti, odvleizhnu;
acupedius, hitir
na nogah h'teikanîu;
in, na;
in agro, na puli;
loco alterius, na meiſti eniga druṡiga;
objacere, na pooti biti,
na pooti leṡhati;
peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama
na vſim ſveiti;
secretó, na ṡkrivnim;
vices, vice, na meiſti;
prim. nase
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F
6,
capitelum, glaviza
na ſtebru;
intenſ
ive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.;
mancipio dare, na prodajo poſtavlati;
mancipium, na predajo poſtavlen;
patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant.
[74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat
na gavgah visy;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odgnati1 dov., F
9,
abígere, prózh
odgnati;
arcere, odrivati,
odgnáti, odgainîati, nikár notar puſtiti;
aspellere, odpoditi, odſuniti,
odgnati;
depellere, odpoditi, odagnati,
odgnati;
dimittere uxorem, famulum, ṡheni ali hlapzi ſlavú dati,
odgnáti;
repellere, odpahniti,
odgnati, naṡai ṡapoditi;
repudiare uxorem, ṡheni ſlavú dati, jo prozh
odgnati, odpahniti;
spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati,
odgnati, ferrahtati;
transigere, opraviti,
odgnati, zhes pregnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odločiti dov., F
28,
abalienâre, odvṡèti,
odlozhiti, odvlézhi, odvrézhi, prózh dati, v'ptuje rokè dati;
abgregare, -abrego, -as, odlozhiti;
abiúngere, separare, odlozhiti;
deligere, iṡvoliti, iṡbrati,
odlozhiti;
Deus ita decrevit, Búg je takú
odlozhil;
disterminare, meinike reſtaviti,
odlozhiti;
separare, odlozhiti, lozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odvreči dov., F
9,
abalienâre, odvsèti, odlozhiti, odvlézhi,
odvrézhi, prózh dati, v'ptuje rokè dati;
abdicare, ṡveſti,
odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi;
abdicare filium, ſyna
odvrézhi, oderbati;
ejerare judicem, eniga rihtarja
odvrezhi;
ejicere, vun vrézhi, vun pahniti, odpahniti,
odvrézhi;
ejurare, perſegati, odpovédati, iṡrozhiti,
odvrézhi;
reformari, ſe ponoviti,
odvreizhi, ſluṡhbó preminiti, ſe popraviti;
rejicere, odvreizhi, ṡavrézhi, ṡamétati, odpahniti;
respuere, ferrahtati, popluvati,
odvreizhi, gori ne vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
opominiti dov., F
12,
adhortari, opominiti, ſveitovati, pregovarjati;
admonere, opominiti, opunniti;
commonefacere, puſtiti veiditi,
opominiti, na ẛnanîe dati;
commonere, opominiti, ſpominiti;
interpellare, eniga ṡa kai proſſiti, ali pegerovati, ogovoriti,
opominiti;
interpellare debitorem, dolṡhnika
opominiti h'plazhilu;
monitor, opominavez, kateri
opominje;
praemonere, poprei
opominiti, kakor ſe ṡgody;
prehensare, vel prensare, eniga zukati, pozukniti,
opominiti;
reflagitare, ṡupèt naṡai pegerovati, ṡupèt
opominiti;
suggerere, podaviti, notar dati, naprei neſti, poſhipetati,
opominiti;
suscitare, ṡbuditi, obuditi,
opominiti, inu pergnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pajdaš m, F
9,
copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik
paidásh ṡadobiti;
depraedatus, porublen, obrupan,
paidaẛh;
exuviae, rup, pléin,
paidásh, ſléherne ṡvirine koṡhe;
lucrum, -cri, dobizhek, obréſt,
paidáṡh;
manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup,
paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti;
paro, paronis, ena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa
paidáṡh;
praeda, -ae, lou, rúp, plein,
paidáṡh;
spolium, -lÿ, paidáṡh, rúp, plein
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš1 m, collega, -ae, pajdash Hyp.420
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš2 m, F
2,
particeps vitÿ
, pajdash vſeti, imeti Hyp.426;
participatio, pajdash
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pravica1 ž, F
23,
aequitas, raván,
praviza, tudi brumnoſt;
compulsoriale, pergnanîe
s'pravizo;
depositum, -ti, tú kar je danu pred
pravizo v'roke;
emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó
pravizo;
judicium, et justitia, prou inu
praviza;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene;
jus gentium, vſih narodou gmain praviza;
jus naturale, tá po naturi prauda, ali
praviza;
jus personarum, praviza katera perſono anṡedene;
jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene;
justè, pravizhnu, po
pravizi;
justificare, eniga pravizhniga ſturiti,
h'pravizi pomagati;
justificus, -a, -um, kateri
pravizo déla, ali nuza;
justitia, praviza, pravda;
justó magnus, zhes
pravizo velik;
municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke
pravize deléṡhen, kakòr en domazhi;
municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni
pravizi, raven purgaria;
plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe
praviza;
praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega
pravizi;
praeter aequum, zheṡ
pravizo;
rigor justitiae, oſtrúſt te
pravize;
quiritatio, klizhanîe na purgarṡko
pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh;
sectari justitiam, ſe te
pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
predati dov., F
11,
auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti;
auctionarius, kateri timu
predá, kir vezh oblubi;
divendere, reſpredati, ſem ter tám
predati, ṡveſti, ali predajati;
manceps, -cipis, tudi kateri kai
predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati;
mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti;
mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati;
receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai
predá;
vendere, predajati,
predati;
vendibilis, -le, kar ſe lahku
predá;
venundare, predati, prodajati;
vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali
predati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
premaganje1 s, F
6,
niceteria, -orum, te hvale, inu te ſhenkenge teh ṡlatih ketin, ṡa volo
premaganîa, inu na voiṡki junaṡhkiga ṡaderṡhanîa;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa
premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti;
palmaris, et hoc re, kei kai naryeniga h'ſpominu eniga
premaganîa;
palmarius, -a, -um, prou vréden
premaganîe odneſti;
triumphus, -phi, veſſelje ṡa obladanîe, eniga
premaganîa veſſela proceſſia;
victoria, -ae, obladanîe,
premaganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
preseliti dov., F
2,
elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati;
transferre, preneſti, prózh pelati, preloṡhiti, preſtaviti,
preſeliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razsvetiti dov., F
9,
dilucere, reſveititi;
dilucidare, reſveititi, prou dati viditi, ali ſpoṡnati;
elucere, elucescere, reſveititi;
illuminare, reſveititi;
inclarescere, reſveititi;
irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati, reſyati;
promicare, reſveititi;
relucere, mozhnú ſe ſveititi,
reſveititi;
resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
svitloba ž, F
21,
claritas, claritudo, ſvitloba, zhiſtoſt, ſvitluſt, reſvizhenîe;
flagrantia oculorum, ṡvitloba, ali laṡkatanîe teh ozhy;
illustrans, kar
ſvitlobo daje;
interlucere, v'meis ſveititi, eno
ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati;
irradicare, reſveititi,
ſvitlobo dati, reſyati;
jubar, jubaris, juternîa ṡvéṡda, ali daniza, inu tá s'vezherna ṡvéṡda:
ſvitloba, ſvitlúſt;
luminare, -ris, ſvitloba, lúzh;
lux, lúzh,
ſvitloba, ṡhivenîe;
nitor, -oris, ſvitloba, laṡkatanîe;
radius, -dÿ, ſvitloba, ſyanîe;
resplendere, reſveititi, mozhnu ſyati, pruti
ſvitlobo dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
udinjati dov., F
4,
conducere, vdinîati, najeti, najemati, perpelati, vdinôvati;
convenire, v'kúp priti, ſe iſniti,
vdinîati, ſe ṡglihati;
locare, vdiniati, na zhinṡh dati;
oblocare, v'zhinṡh dati,
vdiniati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vdati se dov., F
4,
exponere se periculo, v'nevarnoſt
ſe vdati, poſtaviti;
introdare, notar dati, ſe podati,
ſe vdati;
sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli
ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti;
tradere se, ſe v'roke dati,
ſe vdati, ſe ṡdati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zastopiti dov., F
16,
acrisia, nedleshnoſt, de eden ne
ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi;
amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe,
ſe na vezh pooti
ẛaſtopi;
comprehendere, popaſti ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati,
ẛaſtopiti, vuzhiti;
ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati
ṡaſtopiti;
explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá
ṡaſtopit;
hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy prov ne
ṡaſtopiti;
inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati
ṡaſtopiti;
intellegitur, ſe
ṡaſtopi;
intelligens, kateri
ṡaſtopi;
intelligere, ṡaſtopiti;
ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu
ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſeda;
pandere, odpreiti, dat
ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti;
percallere, dobru ṡnati, dobru
ṡaſtopiti;
percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti,
ṡaſtopiti, ſposnati;
perputare, dat eno reizh dobru
ṡaſtopiti, ali reṡodéti;
sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zgoniti nedov., F
10,
adagia sunt: Po tozhi
ẛgony;
circunsonare, okuli ſhuméti,
ṡgoniti, zvinklati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti,
sgoniti, peiti, ali ygrati;
personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati, ſhumlati;
pulsare, ṡgoniti, klukati, terkati, lupati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati;
tinnire, ṡgoniti, buzhati;
tintinare, ṡgoniti;
y in fine verò dictionis corripitur: ut sgony, pulsat; aliàs sgoni, pulsa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
znanje1 s, F
24,
annuntiare, oẛnaniti, na
ẛnanîe dati;
enuntiator, enuntiatrix, kateri kai na
ṡnanîe da;
evulgare, reṡglaſſiti, na
ṡnanîe dati;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na
ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na
ṡnanîe da;
succlamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati na
ṡnanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
činž m, F
23,
anatocismus, zhinsh od
zhinṡha, velik gréh;
census, zhinṡh, dazia;
colonarium, zhinṡh od nyve;
dare in elocationem, na
zhinṡh dati;
elocatio, fit,
z[h]inṡh;
incensus â censu, pres
zhinṡha;
intereſse, obreiſt,
zhinṡh, uher;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou;
locare, vdiniati, na
zhinṡh dati;
locatarius, -rÿ, kateri na
zhinṡh vṡame, ali ima;
locatio, na
zhenṡh dajanîe;
locator, kateri na
zhi[n]sh, ali na fit daje;
meritorius, -a, -um, tudi na
zhinṡh dán;
oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati;
pensitare, tudi
zhinṡ[h] plazhovati;
reditus, -us, perhodik,
zhinṡh, naṡai prihod;
supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt
zhinṡha perneſſil;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali
zhinṡhu podverṡhen, kateri more
zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati;
tributum, -ti, ṡhtivra,
zhinṡh, davki, daz;
trientarium foenus, ta
zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú;
vectigal, zol,
zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk;
prim. cinž
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nesti1 nedov., F
18,
asportare, odneſti, prózh
neſti;
canephora, ena ẛhena, katera na glavi eno pletenizo
neſſe;
cistellatrix, dékla, katera korbo ẛa Goſpodinîo
neſſe;
cothurnatus, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale v'piſſanîu naprei
neſſe;
dierre, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam
neſti;
ferre, neſti, ṡaneſti, noſſiti;
ferre exequias, marlizhe
neſti pokopati;
funerare, h'pogrèbu
neſti, pokopavati;
introferre, notar noſſiti,
neſti;
pomere, naprei dati, vſe zhiſtu povédati, naprei
neſti, vunkai svleizhi;
portare, noſſiti,
neſti, pernaſhati;
praeferre, naprei
neſti;
praeportare, naprei
neſti;
praeripere, prevṡèti s'ſylo, tukai odtergati, in tia
neſti;
progerere, vunkai
neſti, ali naprei perneſti;
suggerere, podaviti, notar dati, naprei
neſti;
transportare, preneſti, zhes na uno ſtran
neſti;
prim. nesen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
potrošiti dov., F
2,
impendere, tratiti, vun dati, perloṡhiti,
potroſhiti;
sumptus facere, doſti
potroſhiti, vunkai dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
štant1 m, F
2,
elocare, preſſeliti, na fit dati,
v'ſhtant dati;
manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole, ali deſſetine
v'ſhtant ima, en primſhizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
žlafrnica ž, F
4,
alapa, ẛhlafferniza, na lize vdarjenîe;
colaphus, ẛhlafferniza;
depalmare, enimu ẛa uhu, ali eno
ẛhlaffernizo dati;
impingere alapam, ṡa uhu vdariti,
ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ara ž, F
2,
arrha, -ae, arrhabo, -onis, en ſtanovitni danár, dán ẛa
Aro;
ſubarrare, arro dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
bojovati se nedov., F
10,
agonitari, ſe bojovati;
batuere, biti,
ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati,
bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati, byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti,
bojovati, boi derṡhati;
conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi,
ſe bojovati;
decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati,
boyovati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali
bojovati;
pugnax, -cis, kateri
ſe rad
bojuje;
velitari, ſe s'enim
bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
bolestrati nedov., F
2,
blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi,
boleſtrati, bobozhati;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
bolestrovati nedov., inquietare, boleſtrati,
boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
cvinkanje s, F
2,
multisonus, -a, -um, mnogitere ẛhtime, glaſſú, ali
zvinkanîa, inu ſhumeinîa;
personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas
s'zvinkanîam dati, ſhumlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
cvrkniti dov., impingere alapam, ṡa uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe
zverkniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
čisto2 prisl., F
6,
clarigare, ſovraṡhniku ſe ozhitnu odpovédati,
zhiſtu odpovedati: ali voiṡkò oṡnaniti;
complanare, eno reizh
zhiſtu reṡloṡhiti, ali ṡglihati;
merè, zhiſtu, cilú;
promere, naprei dati, vſe
zhiſtu povédati, naprei neſti, vunkai ṡvleizhi;
totaliter, cilú
zhiſtu, od núg do glave; cilú
zhiſtu, totaliter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dajati nedov., F
55,
adindere, notar
dajati;
aromatizare, leip dúh od ſebe
dajati;
benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin
dajati;
corrumpere donis, mitta
dajati, ṡamititi;
cyathiſsare, natakati, pyti
dajati;
datare, dajati, ob enim dati;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more
dajati;
horrisonus, -a, -um, kar
daje enu groṡovitu ſhumenîe;
illustrans, kar ſvitlobo
daje;
inspirare, nadahniti, notar
dajati, notar pihati;
intervomere, v'meis bluvati, zhes
dajati;
largiri, obilnu dati,
dajati;
munificare, dary, ali ſhenkinge
dajati;
nauseam facere, gnuſobo
dajati;
olere, diſhati, dúh
dajati;
operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem
daje;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka
dajejo;
prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai
daje, inu ṡapraula;
roborare, múzh
dajati;
vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes
dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
darovati nedov. in dov., F
7,
dare, dajati,
darovati;
dicare, darovati, v'laſt dati;
donare, ſhenkati,
darovati, dodiliti;
elargiri, darovati, reſhenkati;
munerare, vel munerari, darovati, ſhenkovati;
offerre, ponujati, ponuditi, perneſti,
darovati, perkaṡati;
remunerare, vel remunerari, darovati, poverniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
deležen prid., F
15,
compos, deléṡhen;
communicare, podiliti,
deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati;
communio, -is, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu;
dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute
deléṡhna;
effici particeps, en deil s'nym iméti,
deléṡhan biti;
municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize
deléṡhen, kakòr en domazhi;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek;
particeps, -pis, deleiṡhen;
parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe;
participare, deléṡhen biti, podilenu iméti;
participatio, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
particips, participes, deleiṡhni;
voti compos, oblubo doſezhi, oblube
deleṡhen;
Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi
k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa
[poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dodati dov., superdare, doloṡhiti, verhu dati,
dodati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dostati dov., F
3,
persistere, do konza oblaſti ſtanovitin ſtati, vſeṡkuṡi v'enim obſtati,
doſtati;
perstare, obſtati, ali
doſtati;
praesto, -are, vezh velati,
doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dosti prisl., F
112,
complures, nyh
doſti ṡkupai, nyh
doſti;
copia, -ae, obilnoſt,
doſti, vſiga ṡadoſti;
equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai;
dapsilis, veliku,
doſti, inu obilnu;
demagis, doſti vezh;
facere multa verba, doſti govoriti;
loquacitas, jeṡizhnoſt,
doſti inu nenuznu govorjenîe;
magis vellem, jeſt bi hotel
doſti raiſhi;
multifacere, ſylnu hvaliti, ṡa
doſti derṡhati;
multipeda, -ae, kar
doſti núg ima;
multipotens, mogozh, kateri
doſti premore;
multo minus, doſti manîe;
multopere, ſylnu
doſti;
multus, -a, -um, doſti, veliku;
perpeti, pertarpéti, ali
doſti tarpeti, prebiti;
perplurimum, cilú ſylnu
doſti;
quantitas, -tis, doſti ali malu;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dota ž, F
3,
dotare, doto, ali juternîo dati, omiſliti;
dotatus, -a, -um, katerimu je
dota, ali juternîa dana;
indotatus, -a, -um, nedoraván, pres juternîe ali
dote
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
duhoven prid., F
21,
abbas, -tis, Apat,
duhouni ozha;
acolytus, pervi
duhovni ṡhègin;
alegoria, duhovna ṡaſtopnoſt;
canonicus, v'duhovni verſti, ordungi;
canonista, v'duhovnih pravdah vuzhen;
concilium, ṡbraliṡzhe
duhovnu, veliku Cerkovnu ṡbraliszhe;
consistorium, en
duhovni ſvit, ali pravda;
jus Canonicum, duhouna pravda;
lex canonica, Cerquèna, ali
Duhovna poſtava;
ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti;
ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe;
ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri
duhovne ṡhègne daje;
ordo sacer, duhovni, ali maſhni ſtán;
patriarchae, ſtari ozhaki, firṡhti teh
Duhovnih ozhetou;
religio, -onis, vera,
duhovni ſtán, Boṡhya ſluṡhba, inu lubéṡan;
religiosus, -a, -um, Bogabojezhi,
duhovni, brumin, verin, dobre véſti;
ritus, -us, visha, navada, ali ſhega
duhovna, obizhai;
sacrilegium, -gÿ, Cerquena tatvina, lotria
s'duhovno ṡheno, ali zhlovékom;
spiritualis, -le, duhouṡki,
duhovni;
status religiosus, duhovṡki ſtan, ali
duhovni;
theosebes, Bogarodni,
duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
firšt m, F
27,
beelzebub, firṡht teh hudizhou;
confiscare, enimu na nîega blagu ſezhi, inu enimu
firſhtu zheṡ dati;
ducatus, -us, ẛavood, eniga
firſhta deṡhela;
exarchus, en vaivoda, ali
firṡht ſheſtiga déila;
monarcha, -ae, en
firṡht zhes vſe goſpude;
patriarchae, ſtari ozhaki,
firṡhti teh Duhovnih ozhetou;
princeps, -pis, en
firṡht, ali firṡhtinîa;
satrapa, -ae, en goſpúd deṡhelṡki, en
firṡht
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
frišt m, laxamentum concedere, friṡht dati ṡa plazhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
furm m, F
7,
biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga
furma, ali podobe;
conformare, en
furm, ali ſhtalt dati, ſe ṡglihati;
idea, furm, pild, pergliha;
modus, -di, visha,
furm, manèra per peitju, ali per drugi rizhi;
praescriptio, en naprei piſſani
furm, ali viṡha, ena povela;
proplastice, -ces, tá kúnṡht
furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni;
rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlò mèriti, v'tem
furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
glihati se nedov., F
5,
aberrant inter se, ſe ne
glihajo v'mej ſabo,
ſe ne
glihajo v'kupai;
concordare, ſe ṡglihati,
ſe v'kúp raimati,
glihati, pogoditi, ṡmyriti, ṡloṡhiti;
discrepare, ſe ne
glihati, praviga glaſſú ne dati;
harmoniacus, -a, -um, kar
ſe lipú h'ſhtimi
gliha;
prim. neglihati se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
gmerati nedov., F
11,
alescere, gmèrati, raſti;
amplifico, -are, reſproſtraniti,
gmèrati, veliku inu proſtranu ſturiti;
auctare, vezh zeiniti,
gmèrati, vezhovati;
augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti;
augmentare, gmèrati;
augustus, -a, -um, vrédin zhaſty, kateri kraileſtvu
gmèra;
crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati,
gmèrate, ṡgoditi;
exaugere, gmèrati, nagmèrati;
inflamere, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti,
gmèrati, draṡhiti, oṡhgati;
multiplicare, gmèrati, mnoṡhiti;
quadruplicare, ṡhtirikrat vezh dati, ali ſturiti,
gmèrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
greti nedov., F
3,
calefacere, ṡakuriti, ſegréti,
gréti, resvrozhiti;
focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti;
fovere aliquem, eniga k'ſebi partiṡkati,
greiti, objemati, rediti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
hvaliti nedov., F
13,
alleluja, hvalite Bogá, ali ohrani mene Bug;
celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
decantare, viſſoku
hvaliti, reṡglaſſiti, veliko hvalo dati;
dilaudare, viſſoku
hvaliti, inu s'hvalo reṡglaſſiti;
jactare rem aliquam, eno reizh mozhnu
hvaliti;
laudare, hvaliti;
laudativus, -a, -um, kar je k'hvali ſturjenu, ali kar
hvali;
laudator, hvaliviz, kateri
hvali, inu dobru od eniga govory;
laudatrix, ena ṡhena hvaleozha, katera
hvali;
laude afficere, hvaliti;
magnificare, velizhati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
magnipendere, ſylnu viſſoku ṡhtimati inu
hvaliti;
multifacere, ſylnu
hvaliti, ṡa doſti darṡhati;
probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati,
hvaliti;
prim. hvaleoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
imenovati dov. in nedov., F
18,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja,
imenovati, klizati;
axare, imenovati;
buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga
imenujejo buzolai;
denominare, jemenovati;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke
imenujejo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga
imenujejo ṡlatiga kamena detela;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo
imenovali mitra;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga
imenujo olander;
nominare, imenovati;
nuncupare, imenovati;
onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni
imenujejo Calcedonius;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga
imenujejo s: Antona ogîn;
testamentum nuncupare, imenovati teſtament;
tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga
imenujejo dragacanth;
transnominare, drugazhi
imenovati, imè preminiti;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali
imenovati;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati,
imenovati, enu imè dati;
zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas
imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
izložiti dov., F
4,
declarare, iṡloṡhiti, iṡkaṡati, ṡaſtopnu navuzhiti, ozhitovati;
ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ṡaſtopiti;
exponere, iṡloṡhiti, vun poſtaviti, odpahniti;
monstrare, pokaṡati, kaṡati,
iṡloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
izreči dov., F
9,
effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more
iṡrezhi, ṡgovoren;
effare, iṡrezhi, odgovoriti;
eloqui, ṡgovoriti,
iṡrezhi, odpovédati;
enuntiare, vun oṡnaniti, na ṡnanîe dati, reṡglaſſiti,
iṡrezhi;
exprimere, iṡtlazhiti, oṡhméti, sgovoriti,
iṡrezhi;
liberum pronunciare, ſlobodniga povédati,
iṡrezhi;
proloqui, iṡrezhi kar eden v'ſerzi ima, inu govori;
pronuntiare, iṡrezhi, pred drugim ozhitnu povédati, ali oṡnaniti;
pronuntiator sententiae, kateri eno obſojeno reizh
iṡrezhe, ali naprei perneſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
jutrnja ž, F
5,
dotalis, et le, kar
k'juternî ſliſhi;
dotare, doto, ali
juternîo dati, omiſliti;
dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali
juternîa dana;
doti dicere, juternîo oblubiti;
indotatus, -a, -um, nedoraván, pres
juternîe ali dote;
prim. jutrinja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
klicati nedov., F
22,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati,
klizati;
calare, klizati;
clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati,
klizati;
coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti,
klizati, ſpelati;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi
klizati po nékadanî ſtari ſhegi;
evocans, kateri vunkai vabi, ali
klizhe;
evocare, ṡvabiti, vun
klizati;
evocare ad arma, vun na oroṡhye
klizati;
inclamare, na eniga krizhati, na vus glas
klizati;
invocare, na pumozh
klizati, proſſiti;
legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun
klizati;
pappare, ſvojga ozheta
klizati;
pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai
klizati;
praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai
klizhe, inu oṡnanuje;
praedicare, pridigovati, vun
klizati, oṡnanovati;
provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga
klizati, vun vabiti;
provocator, -oris, kateri vunkai
klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik;
publicare, vun
klizati, oṡnaniti, ozhitovati;
revocare, eniga odverniti, naṡai
klizati;
testificari deum, Bogá na prizho
klizati, ali klèti;
vocare, klizati, poklizati, vabiti;
vocitare, vſeṡkuṡi
klizati, imenovati, enu imè dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
kupec1 m, F
16,
emax, -cis, en kramar,
kupez, ṡhelán kupa;
emporetica charta, papyr, na kateri ty
kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo;
emptor, kupez;
frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni
kupez;
inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem
kupzom tú blagú prepelati;
institor, -ris, en kramar, ali
kupez;
institorius, -a, -um, kar enimu
kupzu ſliſhi;
manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega
kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi;
mercans, -tis, kupez;
mercator, -ris, kramar,
kupiz;
negotiator, kupiz;
nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei
kupzmy, inu predajavzmi;
redhibere, kai kupleniga timu
kupzu supèt naṡai dati;
sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá;
venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en
kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
kupljeno sam., redhibere, kai
kupleniga timu kupzu ṡupèt naṡai dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
lastan prid., F
26,
adagia sunt: s'nîegovo
laſtno mrésho ga je vjèl;
adrogatio, gori vẛetje ẛa ſyna eniga, kateri ie ſvoj ſam
laſtán goſpúd;
autenticus, -a, -um, prou
laſtán, potardèn;
autographum, laſtne rokè piſmu;
autographus, laſtne rokè piſſár;
chirographum, laſtne rokè piſmu;
far, -ris, jariza pſheniza,
laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize;
ignorat suum proprium nomen, on neṡná ſvoiga
laſtniga imèna;
jus privatum, eniga
laſtna prauda;
mancipium, ſuṡhen,
vel ſhuṡhên, s'ṡhivotam
laſtni, laſtna ſluṡhba;
monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja;
municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio
laſtno rihto, inu poſtavo;
nomen proprium, laſtnu imè;
nostraptè culpa, is naſhe
laſtne pregréhe;
peculiaris, -re, laſtán, poſſeben;
pecunia privata, laſtni danarji;
perduellis, -lis, en poglavitni ſovraṡhnik ſvoiga
laſtniga goſpuda;
praedium, -dÿ, priſtava, en
laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino;
propria mea culpa, moi
laſtán gréh;
proprius, -a, -um, laſtán;
regulus, -li, krailizh, firṡht ene
laſtne deṡhele;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'
laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti;
synderesis, klanîe
laſtne veiſti;
territorium, -rÿ, rihta,
laſtan grunt;
tuam ipsius animam, tvojo
laſtno duſho
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
lavtati nedov., sonare, ṡgoniti,
lautati, glaṡ dati, zvinkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
luč ž, F
18,
corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe
luzh noſſi;
efficienter, is popolnama mozhy,
lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza;
elucubrare, kei kai per
luzhi délati;
epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli
luzhi leita;
flammigerare, ſveititi
s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha
luzh;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi
v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucerna, leſherba, liṡherna,
lúzh, ſveitilu, lampa;
luciferus, -ri, kateri ſveiti,
lúzh noſſi, ali pernaſha;
lucubrare, po nozhi per
luzhi délati, na ſvitlu dati;
lucubratio, po nozhi per
luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per
luzhi ſturjenu;
lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt;
luminare, -ris, ſvitloba,
lúzh;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per
luzhi ne vidi;
lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe;
lychnichus, -chi, ſveizha,
luzh, lampa;
mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe
luzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
mir m, F
23,
caduceator, en ſel, kateri ẛa
myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik;
caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio
myr ſturiti;
caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo
mirú noſſi;
conciliare pacem, myr ſturiti;
conticinium, molzhanîe, nozhni
myr perviga ſná;
dextras accipere, myr ſturiti. 1.Mach:13;
firmator pacis, kateri ſtanovitnu
myr poterdi;
infida pax, neobſtojezhi
myr, ne ṡavupliu
myr;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati,
myrú ne dati, ṡabavlati;
inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma
myrú;
pacator, -oris, myrnik, kateri
myr déla;
pacem inire, ſe pomyriti,
myr ſturiti;
pacifer, -a, -um, kar
myr parneſſe;
pacifica, offri ṡa
myr;
pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nékaterimi
myr déla, ali ſtury;
pacificatorius legatus, en ſel, kateri
myr yṡzhe, inu pegeruje;
pax, -cis, myr;
pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran
myr;
sectari pacem, myr lubiti;
tranquilitas, tihoſt, tihota,
myr, mehkota, cilú tihu;
vexare, kumrati, fopati, britkúſt sadéti, ſpodélati, poſſati,
myru nedati;
vexator, kateri
myrú ne da, poſſa, inu kumrá;
prim. z'mirom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nagajati nedov., F
5,
expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati,
nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati;
insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, ṡaṡhkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti,
nagajati;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati.
nagajati;
molestare, nagajati [poznejši pripis neznane roke];
tribulare, ſovraṡhiti,
nagajati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: nagajati nedov., inquietare, nagajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nakladati (na kladati) nedov., F
11,
acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati,
nakladati, grabiti;
adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp ſtaviti,
na kladati;
astruere, gori zimprati,
nakladati, polig ẛydati;
construere, zimprati,
nakladati, v'kúp ṡloṡhiti, naloṡhiti, ṡkleniti;
corbitare, v'trébuh metati,
nakladati;
gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti;
ingravescere, zhe dle, li vekſho teṡhavo
nakladati;
interstruere, zimprati, inu doſty rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga
nakladati, ṡlagati, inu skladati;
onerans, kateri teṡhavo
naklada;
onerare, naloṡhiti,
nakladati, teṡhavo dati;
succollare, na garli noſſiti, na ſe
nakladati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
namestiti dov., F
3,
resarcire damna, ṡhkode
nameiſtiti, ṡa ṡhkode ṡadoſti ſturiti;
restituere, poverniti,
nameiſtiti, plazhati, naṡai dati;
succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe
nameſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
napajati nedov., F
4,
adaquare, napoyti,
napajati, dati vodè pyti, s'vodó ẛmozhiti, s'vodó ẛméſhati;
aquari equos, koinîe napojiti,
napajati;
aquator, ta kateri
napaja ṡhivino;
linter, -tris, en zhun, ali ladyza, koritu ṡa ṡhivino
napajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
napeljati dov., F
8,
consvadere, pregovoriti, lipú
napelati, ſveitovati;
dare ansam, urṡhoh dati,
napelati;
derivare, pelati,
napelati, vodo drugam obrazhati;
inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize,
napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti;
irrigare, pomozhiti, ṡalyvati, reṡmakati, polyvati, ṡemlé faihtati, vodó
napelati;
librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda
napelati;
maritare alborem, vinsko terto na en dreu
napelati;
superinducere, verhu perpelati, ali
napelati, navlazhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
napojiti dov., F
3,
adaquare, napoyti, napajati, dati vodè pyti, s'vodó ẛmozhiti, s'vodó ẛméſhati;
aquari equos, koinîe
napojiti, napajati;
potare, pyti,
napoiti, pyanzhovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
narazen prisl., F
19, I.
decurſsare, naroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti;
dejungere, naroṡen djati, reṡkleniti;
dijungere, disjungere, odlozhiti, reṡkleniti,
naroṡen poſtaviti;
dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati,
naroṡen reſtezhi;
discedere ab invicem, naroṡen poiti;
discernere, reṡlozhiti,
naroṡen djati, reṡdiliti;
disjungere, reṡkleniti,
naroṡen djati;
disparare, reſparati, reſpariti,
naroṡen djati;
diſsultare, reṡpozhiti ſe,
naroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti, ſterkatati;
distruncare, naroṡen reſſékati, prerobiti;
divaricares, odpreiti,
naroṡen djati,
v:g: en zirkil, ene kleiṡzhe;
divulsus, -a, -um, naroṡen reſtergan;
hiulcare, reṡklati,
naroṡen djati;
intercidere, â caedo, naroṡen reṡreṡati, ali reſékati, reṡdiliti. Psl:28;
magna distantia, delezh
naroṡen;
secludere, naroṡin, ali vunkai djati, vun ṡapréti, ṡa ſabo ṡapréti;
valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami
naroṡen hodi;
varicare, ṡpréd s'nogami
naroṡen hoditi; II.
dimittere concilium, ẛbraliṡzhe
naroṡen puſtiti, ſlavú dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
naročiti dov., F
3,
commendare, ẛapovédati, ẛavkaṡati, perporozhiti,
narozhiti;
nuntiare, ſpovédati,
narozhiti, ſporozhiti, oṡnaniti, na ṡnanîe dati;
significare, puſtiti veiditi,
narozhiti, ſporozhiti, ſpoveidati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
našpižati dov., F
2,
inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize, napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti;
obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ne (n') člen., F
408,
alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu
na neſſe;
asymbolus, -li, kateri
n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha;
barba impena, ne pozheſſana brada;
blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali
nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi;
carere, neimeti;
discredere, neverjeti;
falsiparens, ne pravi ozha;
idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh
ne ṡna;
ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh
neṡná;
ignorare, neṡnati, nevméti;
illachrybilis, nevſmilen, kateri
ne mara ṡa jokanîe;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri
nemore govoriti;
nolle, nehotéti;
nolo, n'hozhem;
non audere, neſmeiti;
non curare, nemarati, neroditi;
popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh
natekne;
renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de
n'hozhe, ſe upirati;
renuit, je odpovédal,
n'hozhe;
reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu
n'hozhe délati;
sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi
n'hozhe goréti. Exod:25.v.5;
sine, pres,
ne;
prim. hoteti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
neahtati nedov., diſsimulare, pregledati,
neahtati, perṡeneſti, perkriti, potuho dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nerazlagljiv prid., F
2,
inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati ṡaſtopiti;
inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu,
nereṡglagliu[!], kateri ſe ne more iṡlagati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
noter prisl., F
172, I.
adindere, notar dajati,
notar poloshiti,
notar djati;
conserva, notar nariene roṡhe, ali ṡeliṡzha;
emblema, -tis, enu ẛriṡlanu, zhednu
notar vdelanu déllu;
immeare, notar pelati,
notar plavati;
impluere, notar deṡhiti;
inculcatus, -a, -um, notar vtlazhen;
inducere, vpelati,
notar pelati, napotiti, natakniti;
ingredi, notar priti, ſtopiti;
intró, introrsum, introrsus, notar;
introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati;
introire, notar poiti,
notar ſtopiti;
introvocare, notar poklizati;
perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo
notar ṡlomiti, ali priti;
sequestrari, noter potegniti;
solotenus, notar do tal; II.
introductio, noter vpelanîe, vpelovanîe;
occupare, notar vṡèti, ṡavjeti, obdati, ṡalezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
obhajati4 nedov., communicare, podiliti, deléṡhnu ſturiti,
obhajati, na ẛnanîe dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
obilno prisl., F
21,
abundans, kir ima vſiga
obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
abundantius, tem vezh
obilnu;
abúndare, obilnu iméti, polhen biti;
abundè, obilnu;
affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti,
obilnu iméti, pertezhi;
copiosè, obilnu;
dapsilis, veliku, doſti, inu
obilnu;
dare abundè, obilnu dati;
exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga
obilnu biti;
exuperare, premozhi, vézh velati,
obilnu biti, ali iméti;
largè, obilnu;
largifluus, -a, -um, kateri
obilnu tezhe, ali na ſhiroku;
largiri, obilnu dati, dajati;
largiter, cilú
obilnu;
lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu,
obilnu;
opulenter, ſylnu
obilnu, inu bogatu;
profluenter, ſylnu
obilnu;
refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom;
sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri
obilnu, ali doſti vunkai daje;
supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati,
obilnu mladyz iméti
- obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
obraz m, F
13,
aequitatem vidit vultus eius, nîegov
obras je vidil tó pravizhnoſt;
fingere vultum alicuius, eniga
obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati;
frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán
obraṡ;
mentagra, -ae, luſhai na
obraṡu, tudi kolein trepetanîe;
orarium, ena ruta ṡa
obraṡ ali uſta ṡakrivati;
physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is
obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is
obraṡa tó zhloveṡko naturo;
sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na
obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti, opravlati, ṡaṡhmagati;
sugillatio, opravlanîe, plavka pod ozhmy, plavu okú na
obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe;
vari, -orum, plehi na
obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize;
versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi
obraṡ preminuje;
visus torvus, gard pogled, ſtraſhán pogled, ali
obras;
vultus, -us, obraṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
obveseliti dov., F
2,
exhilarare, ṡveſſeliti, reṡveſſeliti,
obveſſeliti;
recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti, k'veiku perpraviti, vék dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odpahniti dov., F
14,
abdicare, nikár vezh ẛa ſvoiga otroka derẛhati,
odpahniti;
abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti;
averuncare, terte obréẛovati: tudi
odpahniti, odgnati;
ejicere, vun vrézhi, vun pahniti,
odpahniti, odvrézhi;
exponere, iṡloṡhiti, vun poſtaviti,
odpahniti;
obmoliri, odpahniti;
obstrudere, odpahniti, ṡapréti;
obtrudere, odpahniti;
percellere, doli paſti, udriti, na tlá vrézhi,
odpahniti;
rejicere, odvreizhi, ṡavrézhi, ṡametati,
odpahniti: v:g: ṡdihanîe teh revnih neṡaverṡheṡh, inu te proſhnîe teh ṡhaloſtnih ne
odpahneṡh;
repellere, odpahniti, odgnati, naṡai ṡapoditi;
repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati,
odpahniti;
repudiare uxorem, ṡheni ſlavú dati, jo prózh odgnati,
odpahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odpisati dov., rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odpreti dov., F
14,
adaperire, odpréti, odkriti, reẛodéti;
aperio, -ire, odkriti,
odpréti, iẛlagati, vganiti;
discapedinare, odpreiti;
discludere, odpreiti, odkleniti, reṡlozhiti;
divaricare, odpreiti, naroṡen djati;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti,
odpréti, rezhi;
innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló
odpréti;
pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti;
pange, odpri;
patefacere, reṡodeti,
odpréti, povédati;
recludere, odpréti, odkleniti;
relinire, kai ṡamaſheniga
odpréti, odkriti;
renidere, tudi uſta k'ſmeihu
odpréti;
reserare, odpreiti, odkleniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odvozlan del., inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne
odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati ṡaſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ogreti dov., F
3,
focillare, gréti,
ogréti, múzh dati, oṡhivéti;
obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti;
refovere, ṡupèt
ogréti, v'gorku ṡaviti, ṡupèt k'mozhi perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
omisliti dov., F
3,
dotare, doto ali juternîo dati,
omiſliti;
procurare, preṡkarbéti, perpraviti,
omiſliti;
providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati,
omiſliti, ſe podſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ovaditi dov., F
5,
accusare, ẛatoshiti,
ovaditi;
diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti,
ovaditi, reṡnaſhati;
prodere, iṡdati,
ovaditi, ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga
ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reddere odiusum, ovaditi, omraṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
oživeti dov., F
4,
focillare, gréti, ogréti, múzh dati,
oṡhivéti;
reviviscere, oṡhivéti, ṡhiu poſtati;
vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti,
oṡhivéti;
viviscere, oṡhivéti, ṡhivenîe ṡadobiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pasti2 nedov., F
10,
aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè
paſſe;
compascere, v'kupai
paſti ṡhivino;
impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi
paſti, inu objeſti;
jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri
paſſe, inu vkleiple;
pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti;
pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar
ſe ſem ter tám
paſſe;
pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti;
paſti, pascere;
tauriferi campi, pula ṡa junze
paſti, ali rediti;
upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè
paſſe;
prim. paseoč, pasti se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
paša ž, F
16,
chenoboscium, ena guſja ſhtala, ali
paſha;
compascuus, -a, -um, paſha vſim gmain;
dispescere, reṡdrushiti, pelati od
paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti;
neſsotrophium, -phÿ, razhja ṡhtala, ali
paſha;
pabulari, paſti, pokladati, na
paſho gnati, na futeraṡhe poiti;
pabularis, -re, kar je ṡhivini h'kermi, ali
paſhi;
pabulum, kerma,
paſha;
pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka
paſha;
pascere, paſti,
paſho dati, ṡhiviti;
pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa
paſho, proſtor ṡa
paſho;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini
h'paſhi, ali h'kermi;
pastio, -onis, â pasco, paſha, karma;
pastus, -us, paſha, karma;
scriptura, zol, kateri ſe jemle od
paſhe, inu ṡhivine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
plačanje s, F
2,
acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel;
laxamentum concedere, friṡht dati ṡa
plazhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
plačati dov., F
16,
annumerare, perſhtéti, doſhtéti,
plazhati;
capite luere, s'glavo
plazhati;
foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia
plazhati;
in aſsem satisfacere, vſezhihernu
plazhati;
luo, -ere, tarpéti,
plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti;
nomina diſsolvere, dolgè
plazhati;
persolvere, plazhati, vſe do konza
plazhati, cilú vſe
plazhati;
plenè solvit, je popolnama
plazhal;
restituere, poverniti, nameiſtiti,
plazhati, naṡai dati;
sarcire damna, ṡa ṡhkode poverniti, ali
plazhati;
solvendo eſse, iméti s'zhym
plazhati;
ſolvere, plazhati, odvèṡati;
unde reddam, s'zhim
bóm plazhal? verṡ
uram facere, en maihin dolg
plazhati, inu en vekſhi ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
podajati se nedov., dare se, ſe podati, ſe v'rokè dati,
ſe podajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
podati se dov., F
23,
antiquarius, eden kateri
ſe na ſtare rizhy
podá;
conferre se alió, ſe drugam
podati;
dare se itineri, raiṡhati, na zéſto
ſe podati;
dedere se, ſe podati, ſe zhes dati;
fugitare, hitru béṡhati,
ſe v'bég
podati;
iminenti avaritia eſse, cilú na lakomnoſt
ſe podati;
inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno voiṡkó
podati;
obÿcere ſe periculo, ſe v'nevarnoſt
podati;
prostituere, ſe kurbarÿ
podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
podaviti dov., F
3,
enecare, podaviti;
suffocare, ṡadaviti, daviti, ṡaduſhiti,
podaviti;
suggerere, podaviti, notar dati, naprei neſti, poſhipetati, opominiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
podeliti dov., F
4,
communicare, podiliti, deléṡhnu ſturiti, obhajati, na ẛnanîe dati;
conferre, podiliti, iṡrozhiti, perneſti;
impertire, vel impertiri, vdéliti,
podiliti, ali
podéliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
podvzdigniti dov., sublevare, podvṡdigniti, prevṡdigniti, pomúzh, inu troṡht dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pokazati dov., F
9,
commonstrare, pokaṡati, podvuzhiti;
demonstrare, iṡkaṡati,
pokaṡati;
demonstrator, iṡkaṡavez, ta kateri
pokaṡhe, ali iskashe;
indicare, povédati, na snanîe dati,
pokasati;
manifestare, ſe iṡkaṡati, oglaſſiti, ozhitovati,
pokaṡati;
monstrare, pokaṡati, kaṡati, iṡlozhiti;
ostendere, pokaṡati, iṡkaṡati, ṡviṡhati, kaṡati;
praemonstrare, poprei ṡkaṡati, ali
pokaṡati, ali podvuzhiti;
repraesentare, iṡkaṡati, naprei poſtaviti, v'prizho
pokaṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
poročiti dov., F
5,
astituere, eno reizh prou
porozhiti, inu na ſvoje meiſtu poſtaviti;
delegare, ẛaſhaffati,
porozhiti, ſle poſlati;
mandare, ṡavkaṡati, ṡavkaṡovati, poſlati,
porozhiti;
ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti,
porozhiti, narediti, reṡdeliti, ṡaſhaffati;
significare, puſtiti veiditi, narozhiti, ſporozhiti, ſpoveidati, naṡnanîe dati, pomeiniti,
porozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
posoditi dov., F
8,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati;
acomodare, poſsoditi;
commoditare, poſſoditi;
commodotarius, katerimu
ſe poſſodi, ali na puſſodo da;
dare mutuò, poſſoditi;
locitare, ṡa danarje vunkai
poſſoditi;
mutuare, vel mutuo dare, poſſoditi;
operiri, zhakati, kadar
ſe kai enimu
poſſodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
postava1 ž, F
57,
canon, -nis, ordunga,
poſtava;
ex lex, nepokornoſt, pres
poſtave;
irrogare leges, poſtave poſtaviti, naloṡhiti, dati;
legalis, -le, po
poſtavi, kar
h'poſtavi ſliſhi;
legislator, kateri
poſtavo gori poſtavla;
legisperitus, dohtar
v'poſtavi, v'poſtavah vuzhen;
lex, poſtava;
lex divina, Boṡhya
poſtava;
obrogare legem, eno
poſtavo ṡuper ti drugi gori poſtaviti, eno drugo
poſtavo ſturiti, eno
poſtavo doli poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pošepetati dov., suggerere, podaviti, notar dati, naprei neſti,
poſhipetati, opominiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
povedati dov., F
30,
aſserere, ẛa reis
povédati, poterditi;
dic, rezi,
povi;
dicam, porezhem, bóm djal, ali
povédal;
dicere, rezhi,
povédati, praviti;
indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati;
patefacere, resodéti, odpréti,
povédati;
praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai
povei, ali na ṡnanîe da;
referri, naṡai parneſti, poverniti,
povédati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
povrniti dov., F
18,
compensare, poverniti, nadomeſtiti, vrazhovati;
dare viciſsitudinem, poverniti;
hostire, ṡuparſtati, ṡupèt
poverniti, poverniti;
pensare, prevdariti,
poverniti, doloṡhiti;
reciprocare, ṡupèt naṡai
poverniti;
reddere, poverniti, naṡai dati, vrazhati, verniti, ſpuṡzati, naṡai
poverniti;
rependere, poverniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
predajavec m, F
7,
nundinator, -oris, kupez, inu
predajavez, kateri ſemnîuje;
pomarius, -rÿ, kateri ſad predaja, ſadú
predajaviz;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu
predejavzmi;
remancipere, timu
predajauzi ṡupèt na prudai dati;
venalitius, -a, -um, kei kai na prudai prepelaviz, en kupez, ali
predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy;
vendax, -cis, en velik
predajaviz, kateri luṡht ima h'kupzhji;
venditor, predajaviz, prodaviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pregledati2 dov., F
7,
conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perṡeneſti, perkriti, potuho dati;
ignoscere, odpuſtiti, ṡaneſti, perṡaneſti,
pregledati;
indulgens, kateri ṡanaſha,
pregleda, ſe ſhona;
indulgere, odpuſtiti,
pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati;
nonadvertere, pregledati, ne ṡamerkati;
ut denuo videas, de ṡupèt
pregledaṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
preimek m, F
4,
agnomen, preimek, pridévik;
cognomen, preimek, pridévik;
imponere alicui vocabulum, en
prejmek enimu dati, naloṡhiti;
pronomen, tú parvu imè, inu nikár
preimik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
premeniti dov., F
18,
altero, -are, preminiti, enu ẛa drugu dati, drugu biti;
cambiare, preminiti, meinati;
commuatare, preminiti, ſpreminiti, meinîati, ẛmeinîati;
demutare, preméniti;
emutare, preminiti;
immutare, preminiti, meinîati;
mutare, ſpreminiti,
preminiti;
mutare mentem, drugu miſliti,
preminiti;
permutare, preminiti, premeinîati, odminiti, ṡminiti;
reformare, ponoviti,
preminiti, ali v'eno drugo ṡhtalt poſtaviti, ali ſturiti;
reformari, ſe ponoviti, odvreizhi, ſluṡhbó
preminiti, ſe popraviti;
remutare, ṡupèt
preminiti, ṡupèt menîati;
saxificus, -a, -um, kateri kai v'kamen oberne, ali
preminy;
stylum vertere, tù piſſanîe
preminiti, inu popraviti;
summutare, preminiti, odminiti;
transnominare, drugazhe imenovati, imè
preminiti;
variare, preminiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prepovedati dov., F
13,
abarcere, prepovédati, brániti, odbraniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati,
prepovedati;
denarrare, povédati,
prepovédati, na ẛnanîe dati, po redu povédati;
inhibere, prepovédati, braniti, ṡabraniti;
interdicere, prepovédati;
praecipere, pred enim drugim prejeti, ali vṡèti, ṡapovédati,
prepovédati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati,
prepoveidati, preid ṡnati;
praevetare, poprei
prepovédati;
prohibendus, -a, -um, katerimu ſe ima braniti, kateru ſe ima
prepoveidati;
prohibere, prepoveidati, braniti, ṡabraniti;
proscribere, eno reizh
prepovédati, pregnati;
relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo
prepovédati;
vetare, ṡabraniti,
prepovédati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prešteti dov., F
7,
dinumerare, preſhtéti, ſeſhtéti, ſhtéti;
dinumerare milites, ẛholnerje
preſhtéti, muſhtrati;
innumerabilis, -le, pres zhiſla, kar ſe ne more
preṡhtéti, nepreṡhtiven;
percensere, preṡhteiti, preraitati;
pernumerare, preṡhtéti, vṡhtéti;
ratiocinari, ṡraitati,
preṡhtéti;
renumerare, ṡupèt
preṡhteiti, ali vunkai vṡhteiti, ali odṡhtéti, inu dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
preveč prisl., F
33,
affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe
prevezh;
citra modum, prevezh, viſhe, pres vſe mère;
infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe
prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26;
justó laetior, prevezh veſſel;
nimis, prevezh, ṡlu, ṡalu;
nimis acidus, prevezh kiſſel;
pernimium, cilú
prevezh;
plus aequo, prevezh;
praegravare, prevezh naloṡhiti,
prevezh teṡhave dati;
praenimis, cilú
prevezh, enu dobru
prevezh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prevzdigniti dov., F
2,
curâ aliquem liberare, eniga
prevṡdigniti, od ṡkerbi réſhiti;
sublevare, povṡdigniti,
prevṡdigniti, pomúzh, inu troṡht dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pridati dov., F
2,
addere, perkladati,
perdati, vezh dati, perloẛhiti;
attribuere, perdati, zhesdati, perlaſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prikladati nedov., F
4,
addere, perkladati, perdati, vezh dati, perloẛhiti;
adjungere, perloshiti,
perkladati;
appono, -ere, perloẛhiti, naprei polagati, pokladati, perpraulati,
perkladati, prikladati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prilastiti dov., F
10,
addicere, perſoditi, timu
perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati;
appropriare, perlaſtiti, laſtnu ſturiti;
appropriare, perlaſtiti, v:g: perlaſtnu;
attribuere, perdati, zhesdati,
perlaſtiti;
dedicare, perkaṡati, offrati, ṡhègnati,
perlaſtiti;
desacrare, perṡhègnati,
perlaſtiti;
inaugurare, ṡhegnati,
perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati;
mancipare, predati, v'láſt dati,
perlaſtiti;
usucapere, ſebi eno reizh
perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe;
vendicare, ſebi
perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti, v'láſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
priložiti dov., F
19,
addere, perkladati, perdati, vezh dati,
perloẛhiti;
adhaerere corde, ſerzè k'enimu
perloshiti;
adhibere, nuzati, perſtaviti,
perloshiti, leſſem, ali tia derṡhati;
adjungere, perloshiti, perkladati;
affodere, perkopati, perdergniti, s'kopanîam kai
perloṡhiti;
allego, -ere, perloṡhiti, eniga v'tovariſhtvu vẛèti;
applico, -are, perloṡhiti, pertiſniti, perlipiti, perſloniti, perpelati, perdruṡhiti, pervẛèti, k'nuzu oberniti;
appono, -ere, perloṡhiti, naprei polagati, pokladati;
augere, gmèrati,
perloṡhiti, obogatiti;
coaddere, v'kupai
perloṡhiti;
collator, kateri zhes dá,
perloṡhy, dá, ẛrozhy, permozhnyk;
enavare, mujo inu déllu na eno reizh oberniti, mujo inu fliṡ
perloṡhiti;
impendere, tratiti, vun dati,
perloṡhiti, potroſhiti;
impendere laborem, mujo, ali flis
perloṡhiti, flis naloṡhiti;
ingravare, preobloṡhiti,
perloṡhiti, teṡhavo naloṡhiti;
irrogare, perloṡhiti, naloṡhiti, gori poſtaviti;
subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti,
perloṡhiti;
superdicere, ſhevezh k'govorjenîu
perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu;
tenere cum aliquo, k'enimu
perloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prirajtati dov., F
3,
arrogare sibi, ſam ſebi
perrajtati, ali dati, ſebi gori vẛèti, perſvojiti;
imputare, perraitati;
imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu
perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prisvojiti dov., F
2,
arrogare sibi, ſam ſebi perrajtati, ali dati, ſebi gori vẛèti,
perſvojti;
asciscere, perſvoiti ſebi, ſe polaſtiti, v'láſt vẛèti, gori vẛèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
priti dov., F
164,
auxiliary, kir na pumozh
prideo;
benè veneris, dobru
perſhel, Búg te primi;
commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi
je perſhlu;
erravit, an potius insanavit? ali je falil, ali
je ob pamet
perſhel?
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſ
[h]nim zhaſſi ali vri
pridejo;
inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga
priti;
integrascere, ut integrascit hoc malum, letá neſrèzha ṡupèt
pride, ſe ponavla;
intro, intrare, notar poiti, notar
priti;
lÿmphari, ob pamet
priti;
neophytus, -a, -um, kateri v'novizh k'veri
pride;
obsolescere, is navade
priti, oſtareiti, preiti;
opem ferre, pomúzh dati, ali h'pomúzhi
priti;
praematura mors, preṡgudna ſmert, ta ſmert
je ſhe pred zhaſſam
perſhla;
privatus, -a, -um, obrupan, kateri
je ob kai
perſhel;
recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi
priti;
usuvenit, ſe pergody,
je perſhlu v'eno navado;
venire in manus, v'pèſt
priti;
videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi
pride naprei;
prim. prideoč, pridoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pritrditi dov., F
7,
affirmare, poterditi, ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati,
perterditi, pohualiti;
annuo, -ere, pervoliti, pomigati,
perterditi;
approbare, pervoliti,
perterditi, pohvaliti;
communire, popraviti,
perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati;
nuere, s'glavó
perterditi;
offirmare, perterditi;
parasitare, vel parasitari, vſe
pertarditi, vſih rizhéh ſe prou dati, inu pervoliti, ali ſhmaruzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
privoliti dov., F
11,
amplector, -cti, objeti, gori vṡèti,
pervoliti;
annuo, -ere, pervoliti, pomigati, perterditi;
approbare, pervoliti, perterditi, pohvaliti;
aſsentire, pervoliti;
astipulari, pervoliti, enake mainunge biti;
consciscere, kai veideozhiga ſturiti,
pervoliti;
consentire, pervoliti;
edititius judex, en rihtar iṡvolen od ene partie, inu nei potréba de
bi ta druga h'timu
pervolila;
innuere, magniti, s'glavó
pervoliti, pomagniti;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi,
pervoliti;
parasitare, vel parasitari, vſe pertarditi, vſih rizhéh ſe prou dati, inu
pervoliti, ali ſhmaruzati;
prim. neprivoliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prodaj m, F
13,
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na
prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
licitator, tudi kateri ṡa eno reizh na
prudai vezh, inu vezh oblubuje;
mangonizare, ſtare ṡaleṡháne rizhy ponoviti, inu na
prudai perpraviti;
merces, lon: tudi blagú na
prudai;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na
prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od
[!] tergih na
prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih;
sub Corona vendere, ozhitnu na
prudai poſtaviti;
venalis, -le, na
prudai, na predajo;
venalitius, -a, -um, kei kai na
prudai perpelaviz;
venditare, vun na
prudai iṡlagati, na
prudai iméti, predajati;
venditatio, na
prudai blagá iṡkaṡanîe;
vestis promercialis, en gvant na
prudai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pustiti dov., F
47,
desine â peccatis, puſti od gréhou;
edicere, puſtiti veiditi, eno ẛavkaṡanoſt vun poſlati;
edo, -is, edere, puſtiti vun poiti, na dán dati;
esto, bodi ſi takú, jeſt
puſtym taku biti, bodi;
linquere, ṡapuſtiti,
puſtiti;
praegredi alios, te druge preyti, od ṡad
puſtiti;
praetermittere, mimú
puſtiti, od tega
puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom
puſtiti, inu nyz
[!] ne rezhi;
resolutare, ṡupèt dobru ṡdati,
puſtiti poṡdraviti;
sino, sinere, puſtiti, dopuſtiti;
usuram lucis dare, eniga
puſtiti ṡhiveti;
prim. puščen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razdajati nedov., dilargiri, ſem ter tia dati,
reṡdajati, reſhenkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razgledovati nedov., F
2,
respectare, ṡhtimati, zhaſt dati,
reṡgledovati;
speculari, reṡmiſhlovati,
reṡgledovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razsijati dov., irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati,
reſyati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razšenkati dov., F
2,
dilargiri, ſem ter tia dati, reṡdajati,
reſhenkati;
elargiri, darovati,
reſhenkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razveseliti dov., F
5,
exhilarare, ṡveſſeliti,
reṡveſſeliti, obveſſeliti;
laetificare, reṡveſſeliti;
pergaudere, ſe ſylnu veſſeliti, mozhnu
reṡveſſeli;
recreare, obveſſeliti,
reṡveſſeliti, k'veiku perpraviti, vék dati;
reficere, okarpati, oṡhiviti, k'veiku perpraviti,
reṡveſſeliti, popraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
razžaliti dov., F
11,
contemerare, reṡhaliti, raniti, oſramotiti, v'ſhpot perpraviti, vmadeṡhiti, vmaṡati;
contristare, reṡhaliti;
degraſsari, opléniti, opuliti,
reṡhaliti, reṡbyti, na pooti obrupati;
exacerbare, reṡdraṡhiti, reſſerditi,
reṡhaliti;
exasperare, reṡdraṡhiti,
reṡhaliti;
infestare, reṡhaliti, ṡabavlati;
infestus, -a, -um, ſovraṡh, ṡhkodliu, ṡupern, kateri muje ne ſhpara eniga
reṡhaliti: tudi ſe imenuje
infestus tajſti, katerimu ſe ṡhkoda, ali martra ṡadeiva;
infligere, dati, vrézhi,
reṡhaliti, naloṡhiti;
insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, saṡkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti, nagajati;
offendere, reṡhaliti, ſpotakniti, ṡaderviſhati, ſe ṡamiriti;
suboffendere, enu malu
reṡhaliti, ali reſarditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
reči dov., F
20,
ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!],
je rekel;
aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo
rezhi;
benedicere, ẛhègnovati, dobru
rezhi;
dic, rezi, povi;
dicere, rezhi, povédati, praviti;
dicto obediens, pokoren kar
ſe rezhe;
dictu nihil facilius, lahku je
rezhi;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti,
rezhi;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt
rezhi;
jubere, ṡavkaṡati, veleiti,
rezhi, vkaṡovati;
liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu
rezhe kar hozhe;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more
rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka;
praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali
rezhi;
praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz
[!] ne
rezhi;
sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar
ſe mu
rezhe, pokorin;
subjungere, ſhe h'timu kai
rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
seči dov., F
8,
ambio, -ire, tudi obdati, okuli
ſezhi;
conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke
ſezhi, ſe bojovati;
defigere manus, v'roke
ſezhi;
fidem dare, ṡa gviſhnu oblubiti, v'roke
ſèzhi;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko
ſezhi, pervoliti;
promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje
ſeṡhe;
stipulatâ manu, kir eden enimu v'roke
ſeṡhe;
supergredi, verhu, ali oṡgorai hoditi, predelezh
ſèzhi, zhes preſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
skaditi se dov., F
2,
evaporare, ṡviſhiti ſe,
ſe ṡkaditi;
exhalare, ſe ṡkaditi, ſe is ſopariti, en puh dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
skladati nedov., F
5,
compositor, tá kateri v'kúp
ṡklada puſhtobe v'drukarÿ;
contribuere, v'kup
ṡkladati;
contribuere, v'kup
ṡkladati, ṡklad dati
[str. 54b ];
interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu
ṡkladati;
struo, struere, na en kúp
ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
služiti1 nedov., F
17,
ancillari, ſluṡhiti, poſlovati;
comministrare, ſlushiti, ſtrézhi, dati;
deservire, ſluṡhiti, eno ſluṡhbó ſturiti, vardévati, pohlevnu
ſluṡhiti;
emereri, ṡaſluṡhiti, plazho inu lón
ſluṡhiti;
famulari, ſluṡhiti;
idolatra, malikavez, kateri malikom
ſluṡhi;
ministrare, ſluṡhiti, ſtrezhi, opravlati;
sevire, ſluṡhiti, ſtreizhi, poſlovati,
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
spuščati nedov., F
2,
admiſsionalis, vratár, kateri ludy notar ali vunkai ṡkuṡi vrata
ſpuszha;
reddere, poverniti, naṡai dati, vrazhati, verniti,
ſpusz[h]ati, naṡai poverniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
srečen prid., F
15,
arridet ei fortuna, je
ſrèzhen;
beatus, ṡvelizhan,
ſrèzhin;
faelix succeſsus, ſrèzhnu ṡgodenîe;
faustus, -a, -um, ſrèzhen;
felix, vel foelix, ſrèzhen;
filius fortunae, en
ſrèzhen ſyn;
foelix, ſrèzhen, ṡvelizhan;
forter, -a, -um, ſrèzhin;
fortunare, ſrèzhnu ſturiti;
prosper, -ra, -rum, ſrèzhin;
secundae res, ſrèzhne rizhy;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati;
secundus, ſrèzhnu, ali
ſrézhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
stopiti dov., F
21,
ascendere, gori poiti, viſhe
ſtopiti;
circunsistere, okuli eniga
ſtopiti, obſtopiti;
connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon
ſtopiti;
excendere, doli
ſtopiti, doli poiti, hoditi;
praemercari, prekupiti, v'kup
ſtopiti, poprei kupiti;
secedere de via, is pota
ſtopiti, proſtor dati, na ſtran
ſtopiti;
transgredi, preſtopiti, v'prég
ſtopiti, prekorazhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
svetiti nedov., F
8,
explendescere, vun
ſveititi, ſyati, laṡkatati;
flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo;
interlucere, v'meis
ſveititi, eno ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati;
lanterna, -ae, literna ṡa
ſveititi;
lucere, ſveititi, ſe ſveititi;
luciferus, -ri, kateri
ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha;
perlucere, poſveititi, ṡkuṡi
ſveititi, ali ſe laṡkatati;
praelucere, naprei
ſveititi, mozhnu ſyati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
šmarocati nedov., parasitare, vel parasitari, vſe pertarditi, vſih rizhéh ſe prou dati, inu pervoliti, ali
ſhmaruzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
štalt ž, F
30,
conformare, en furm, ali
ſhtalt dati, ſe ẛglihati;
eximiae formae, lépe
ſhtalti;
figura, podoba, pild,
ṡhtált;
forma, -ae, podoba,
ſhtalt;
monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne
ṡhtalti;
multiformis, -me, mnogitere
ṡhtalti, ali podobe;
species, -ei, ṡhtált, ſorta, podoba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
šteti nedov., F
7,
computare, ſhteti, preraitati, raitengo délati, ẛraitati;
dinumerare, preſhtéti, ſeſhtéti,
ſhtéti;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei
ſhtèti, odpréti, rezhi;
numerabilis, -le, ṡhteozhi, kateru
ſe lahku
ṡhteje;
numerare, ṡhtéti;
quinarius, -a, -um, peták, petiza, kar pèt velá, ali
ſe ṡhteye;
transnumerare, ſe preṡhteiti, daile
ṡhteiti;
prim. na šteti, nešteveoč, šteoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
štimati1 nedov., F
7,
computare, tudi okleiſtiti, okopati, otreibiti,
ẛhtimati;
existimare, ſhtimati, ſhazati, takú derṡhati;
existimator, -ris, tá kir
ſhtimá, ali ſhazuje;
floccifacere, malu
ſhtimati, ali malu ſe ahtati ene rizhy;
magnipendere, ſylnu viſſoku
ṡhtimati inu hvaliti;
posthabere, ne
ṡhtimati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
štirikrat prisl., F
4,
quadruplicare, ṡhtirikrat vezh dati, ali ſturiti, gmèrati;
quadruplus, -a, -um, ṡhtirikrat toliku;
quater, ṡhtirikrat, zhetertyzh;
teſseredecas, ṡhtirikrat deſſet
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
šumljati nedov., personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati,
ſhumlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
težak2 prid., F
26,
anhelitus, dihanĵe,
teṡhka ſapa, dúh;
arduus, viſſok, inu
teṡhák, ſterm, ſhténgaſt poot;
coma, enu
teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore;
duram famem depellere, to
teṡhko lakoto pregnati, ſe naſſititi;
enixus, -us, tú
teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe;
equus succusarius, koyn
teṡhke hoje;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden;
gloſsema, -tis, ena
teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma;
graveolens, kateri gardú ſmardy,
teṡhkiga duhá;
gravitas, ſmardezha uſta,
teṡhak dúh v'uſtih;
inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neisreṡloṡhen, nereṡvèṡan:
inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni
teṡhki, jezavi jeṡik;
intolerabilis, -le, intolerandus, -a, -um, ſylnu
teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu;
molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu,
teṡhak, ṡabavin;
obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe,
teṡhák k'ṡaſtopnoſti, neṡaſtopen, neṡnán, mrazhen;
odor gravis, en
teṡhák ſmardèzh dúh;
onus imponere, enu opravilu, ali
teṡhku déllu naloṡhiti, dati;
operosè, s'teṡhkim déllom;
operositas, teṡhku déllu;
orthopnoea, vel ortropaea, boléṡan
teṡhkiga dihanîa;
perarduus, ſylnu ſtermán, cilú viſſok,
teṡhák;
peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan,
teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè;
phantasia, -ae, teṡhke miſli;
plumbeus homo, en
teṡhák zhlovik, en tempil;
scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga
teṡhkiga ṡhmaha;
scrupulus, -li, ena ṡmota,
teṡhka miſil, pohuiſhanîe;
urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
- težiši , F2, aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; gravescit valetudo, bolésan li teṡhiſha perhaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
tja prisl., F
39, I.
dilargiri, ſem ter
tia dati, reṡdajati, reſhenkati;
fluxus, et refluxus maris, tèk tega morjá
tiá inu ſem;
istuc, tiá, letia, tiakai;
pervolgare, tiá inu naṡai tezhi;
renare, ṡupèt
tiá plavati;
ultrò citroque, ſem ter
tiá; II.
actum est, tú je
tiá, ẛavmán je, nei vupanîa, je
tije;
amitto, -ere, tiá pelati, ẛgubiti;
prim. ke, letja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
tratiti nedov., impendere, tratiti, vun dati, perloṡhiti, potroſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
trošt1 m, F
9,
consolatio, troſht, troſhtanîe, reṡveſſelenîe;
desolare, puſtu ſturiti, opuſtiti,
troṡht odvṡèti. Isa:11;
levatio, -onis, lahkúſt,
troſht;
orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres
troṡhta;
solamen, -nis, solatium, -tÿ, tróṡht, troṡhtanîe, luṡhtnu veſſelje;
solatium, troṡht, krateh zha7;
spes, vupanîe,
tróṡht;
spem facere, troṡht dati;
sublevare, podvṡdigniti, prevṡdigniti, pomúzh, inu
troṡht dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ubežati dov., F
6,
aufugere, vbeſhati, vtezhi, odbéẛhati, ujiti, pobegniti;
corripere, poſvariti, pokaſhtigati, podvuzhiti,
vbéṡhati, pokrégati;
donare fugam alicui, enimu zhaṡ dati ṡa
vbéṡhati;
effugere, odbéṡhati,
vbéṡhati, vtezhi;
evadere, vtezhi,
vbéṡhati, v'vyti, ratati, poſtati;
evitabilis, -le, tú, katerimu ſe more vganiti,
vbéṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
udariti1 dov., F
15,
aggredi, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom
vdariti;
cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali
vdari;
feriens, tá kir
vdari;
ferire, vdariti, raniti;
ico, -is, icere, ẛadéti,
vdariti;
impingere, ſe ṡadeiti,
vdariti, v'ṡhkodo priti, ſpotikovati, ſpotakniti;
impingere alapam, ṡa uhu
vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti;
irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar
vdariti;
percutere, vdariti, tepſti, tolzhi, mahniti;
percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali
vdari;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai
vdariti;
repercutere, ṡupèt naṡai
vdariti, vezhkrat
vdariti;
reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai
vdariti;
verberare, tepſti, gaishlati, byti,
vdariti, mlatiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
uho s, F
24,
asiones, te velike ſove
s'uſheſſi;
auricapium, tú kar
vſheſsa trébi;
auris, uhú;
aurium vitia, tadli ali boléẛan teh
uſhès;
auscultare, poſluſhati, na
uhu vleizhi;
continere aures, ṡatiṡkati
vſheſſa;
flaccidae aures, uſheſſa doli obéſhena;
impingere alapam, ṡa
uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu
v'uṡheſſa trobiti;
parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa
uſheſmi, oteklúſt pod
uſheſmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
uhr m, F
5,
danista, -ae, en uhernik, kateri na
uher poſojuje;
foenerari, na
uhar vṡèti, ali dati;
foeneratitius, -a, -um, tú na
uhar vṡètu, ali tú danu;
foeneratò, s'uhram;
interesse, obreiſt, zhinṡh,
uher
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
umreti dov., F
33,
decedere de vita, vmréti;
denasci, vmréti;
dolore est enectus, je od ṡhaloſti
vmerl;
expirare, vmreiti, dúh gori dati;
fungi vita, vmréti;
immori studÿs, nad ſhtuderanîam
vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati;
intestatus, -a, -um, tá kateri
je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma;
mori, vmréti;
morticinus, -a, -um, kateri od ſam ſebe
vmerje;
reddere animam, vmréti;
statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat
vmréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
upirati se nedov., F
7,
recusare, odpovédati, nehotéti,
ſe upirati, odpovedati;
renitere, ſe vpirati;
reniti, ſe braniti, ṡuparſtati,
ſe vpirati;
renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe,
ſe upirati;
repugnare, ſe vpirati, ṡuparſtaviti, ṡupar biti;
resistere, ṡupar ſtati,
ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti;
vereri, ſe bati,
ſe vpirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ustreči dov., praesto, -are, vezh velati, doſtati, doperneſti, dati, nuzati,
vſtrézhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vedeti nedov., F
24,
adelus, -li, neẛnan, ẛa kateriga
ſe nei veidilu, neveidezhi;
commonefacere, puſtiti
veiditi, opominiti, na ẛnanîe dati;
conscius sum mihi huius rei, jeſt
veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh;
constat de hac re, ta reizh
ſe vei;
constat omnibus, vſi
vedó, ẛnajo;
edicere, puſtiti
veiditi, eno ẛavkaṡnoſt vun poſlati;
gnarus sum loci eius, jest dobru
veim ẛa tajstu meiſtu;
praescita, -orum, te rizhy, katere
ſo ſe poprei ṡnale, ali
veidile;
scire, veiditi, ṡnati, vmeiti;
prim. vedeč, vedeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
veljati nedov., F
24,
aequipolleo, lyh tolikain
velam;
antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi
velati, premozhi;
nihil valere, nyzh
velati;
pervilis, -le, cilú ṡhleht, kar nyzh ne
velá;
praeponderare, prevagati, vezh vagati, vezh
velati;
praesto, -are, vezh
velati, doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi;
stater, -ris, ena ſorta danarjeu,
velá puloſmi reipar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vpiti nedov., F
14,
acclamare, krizhati,
vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti;
acclamitare, vezhkrat
vpiti, inu glaſnú krizhati;
clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati;
conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati;
declamitare, vſe ṡkuṡi
vpiti, ali krizhati;
elatrare, lajati, glaſnu
vpiti;
obterere, na vus glas
vpiti. Jer:2;
occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali
vpiti;
perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali
vpiti;
quiritare, vel quiritari, na pumozh
upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati;
suclamare, vel acclamare, s'temi drugimi
vpiti ṡa dati kai na ṡnanîe;
vagire, ſe jokati, inu
vpiti kakòr mladi otroci;
vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati;
vociferari, ukati,
vpiti na vus glaṡ, krizhati;
prim. vpiječ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vračati nedov., reddere, poverniti, naṡai dati,
vrazhati, verniti, ſpuṡzati, naṡai poverniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vrniti dov., F
2,
reddere, poverniti, naṡai dati, vrazhati,
verniti, ſpuṡzati
[!], naṡai poverniti;
revisitare, ṡupèt obyṡkati, obyṡkanîe
verniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
všteti dov., F
2,
pernumerare, preṡhtéti,
vṡhtéti;
renumerare, ṡupèt preṡhteiti, ali vunkai
vṡhteiti, ali odṡhteti, inu dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
z predl., F
1293, I. z rodilnikom
abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti,
s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati;
aeramentum, -ti, tú orodje
s'brona;
aerinus panis, krúh
s'lulke;
bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere
s'eniga leiniga volla ẛraſtejo;
caeson, ẛrésanu déte
s'materniga telleſa;
callo, -onis, zokla
s'leſſa;
cardamomum, ena ẛerna
s'Indie perneſſena;
chartaceus, s'papyra;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine;
depositor, kateri
s'rók dá;
elutriare vinum, vinu
s'meiha pretozhiti;
exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl,
s'deṡhelni;
foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe
s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom
advocare, perklizati, doklizati,
s'eniga govoriti;
appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti;
concriminari, toṡhiti
s'en gréh;
contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti
s'enu blagú kakòr en drugi;
crimen inferre alicui, eniga
s'en gréh obdolṡhiti;
ecquid, kai
s'eno reizh?
fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati;
palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali
s'eno dlán ſhirok;
palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu
s'eniga premagavza;
praedes, -dis, porok
s'eniga druṡiga, ṡlaſti
s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom
auctorare, s'perſego oblubiti;
curatè, s'fliſſom,
s'skerbjo;
mecum, s'mano;
numatus, -a, -um, bogat
s'danarmi;
repellere vim, vi, ſylo
s'ſylo pregnati;
terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati;
uniceps, enoglou,
s'eno glavó;
prim. si
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zabavljati nedov., F
5,
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti,
ṡabavlati;
inferre molestiam, ṡabavlati;
infestare, reṡhaliti,
ṡabavlati;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati,
ṡabavlati;
molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoi délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zagvišati dov., F
2,
aſsecurare, ẛagviſhati, ẛaṡhihrati;
satisdare, ṡagviſhati, ali poroṡhtvu dati, s'poroṡhtvam ṡaṡhihrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zahraniti dov., F
7,
aſservare, ẛahraniti, ṡkraniti;
committere, v'kupai puſtiti, ali poſtaviti: dati
ẛahraniti, ali ẛavupati, iṡrozhiti;
condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti,
ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti;
reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti,
ṡahraniti;
repositorium, -rÿ, tu meiſtu, ali proſtor, kir
ſe kai
ṡahrani;
sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru
ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi;
servabilis, -le, kar se more hraniti, ali
ṡahraniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zaupati dov., F
8,
committere, dati ẛahraniti, ali
ẛavupati, iṡrozhiti;
confidere, ẛavupati, ſe ẛaneſti;
fidere, ṡavupati, ſe ṡaneſti;
fiduciarius, -a, -um, katerimu
ſe ṡavupa, ali kateri
ṡavupa;
infidus, -a, -um, neṡvéſt, katerimu nei
ṡavupati;
multifidus, -a, -um, doſti ṡavupliu, kateri doſti
ṡavupa;
praevidere, cilú
ṡavupati;
prim. nezaupati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zažihrati dov., F
6,
affirmare, poterditi,
ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati, perterditi, pohualiti;
aſsecurare, ẛagviſhati,
ẛaṡhihrati;
cautor, tá kir
ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufá, ẛaṡhihrar;
certiorare, ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati;
constabilire, ẛaṡhihrati, poterditi, ſtanovitnu ſturiti;
satisdare, ṡagviſhati, ali poroṡhtvu dati, s'poroṡhtvam
ṡaṡhihrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zbljuvati dov., F
4,
egerere dapes, ſhpiṡo
[!] vunkai od ſebe dati,
ṡbluvati;
evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati;
revomere, ṡbluvati, naṡai
ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zdati se dov., tradere se, ſe v'roke dati, ſe vdati,
ſe ṡdati, ſe podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zdražiti dov., F
5,
concitare, ẛdraṡhiti, ludy v'kúp ṡklizati, ſpraviti, podſhukniti, gori perpraviti;
exstimulare, ſpodbadati, draſtiti,
ṡdraṡhiti;
incitare, ṡdraṡhiti, nadraſtiti, napravlati, narejati, podraſtiti, ſpodbadati, podſhukniti, nadraṡhiti, podnizhovati, potuho dati, ṡzhuti, draṡhiti;
prolicere, ſem naprei ṡvabiti, ali
ṡdraṡhiti;
proritare, ſem naprei ṡdraſtiti, ali
ṡdraṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zglihati se dov., F
9,
concordare, ſe ẛglihati, ſe v'kúp raimati, glihati, pogoditi, ẛmyriti, ẛloṡhiti;
conformare, en furm, ali ſhtalt dati,
ſe ẛglihati;
conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti,
ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5;
contrahere, ſe ẛglihati, pogoditi;
convenire, v'kúp priti, ſe iſniti, vdinîati,
ſé ṡglihati;
inducias inire, en odlog ſturiti, ali
ſé ṡa pozhakanîe
ṡglihati;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti;
pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim
ſe ṡglihati;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu
ſe ṡglihati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zmočiti dov., F
6,
adaquare, napoyti, napajati, dati vodè pyti, s'vodó
ẛmozhiti, s'vodó ẛméſhati;
circunluere, okuli
ẛmozhiti, pomozhiti, oprati;
commadere, ẛmozhiti, ṡfaihtati;
deluere, pomozhiti,
ẛmozhiti, polyvati, oprati;
madefacere, ṡmozhiti, ṡmakati, ṡfaihtati;
madidare, ṡmozhiti, namakati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zreči dov., F
5,
benè exprimit, dobru
ṡrezhe; dobru
ṡrezhe, benè exprimit;
blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba
ẛrezhi;
ediſsere, iṡloṡhiti, vun
ṡrezhi, dati ẛaſtopiti;
grammatica, -ae, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun
ṡrezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zvleči dov., F
6,
conciére, v'kúp ṡklizati, ṡvabiti,
ẛvlezhi;
elicere, vun ṡvabiti,
ṡvlézhi, ſpelati;
eruere, iṡkopati, odteti, vun
ṡvleizhi;
eruncare, vun
ṡvleizhi, vun ṡkopati, vun ſpleiti;
exerere, iṡtegniti,
ṡvlezhi, ali vun djati, vun ſpuſtiti, uṡdigniti;
pomere, naprei dati, vſe zhiſtu povédati, naprei neſti, vunkai
ṡvleizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
žegen m, F
12,
acolytus, pervi duhovni
ẛhègin;
benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi,
ẛhègin dajati, ẛhègnati;
benedictio, ẛhegin;
diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga
ṡhegna duhovni;
eulogia, en
ṡhègen, ali ſrèzhe voṡzhenîe;
exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu
ṡhègne odvṡèti;
initiari ordinibus, ṡhègne vṡèti;
laicus, en duhovni preṡ
ṡhègnou, en laik. neposvezheni, Vngeweyechet;
ordinare, duhovne
ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti;
ordinatio, duhovnih
ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe;
ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri duhovne
ṡhègne daje;
ordines sacri, tà pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki
ṡhégen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
živiti nedov., pascere, paſti, paſho dati,
ṡhiviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ahtenga ž, F
6,
conspicari, ahtengo iméti;
evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru
ahtengo da na ſvoje rizhy;
inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy
ahtenge ne da;
intueri, pogledati, polukati,
ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
invigilare, vahtati, merkati,
ahtengo dati;
respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe,
ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
čez prisl., I.
fluxè, popolnoma,
zhès ṡadoſti;
praeter, zhes, ṡvunai, raṡin;
supervagari, zheṡ doſegati,
zheṡ inu
zheṡ mladize gnati;
trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú,
zhèṡ, pre;
ultrà, zhes, daile; II.
caetera, -rum, kar je ſhe
zhès, kar je
zhès oſtalu, tu drugu;
dedere se, ſe podati, ſe
zhes dati;
evomere, ṡbluvati, koṡlati,
zheṡ dajati;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervagari, zheṡ doſegati,
zheṡ inu
zheṡ mladize gnati;
prim. čezdati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
davati nedov., praebere, dati,
davati, ponuditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
doložiti dov., F
4,
pensare, prevdariti, poverniti,
doloṡhiti;
superaddere, pervreizhi,
doloṡhiti, verhu
doloṡhiti;
superdare, doloṡhiti, verhu dati, dodati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
doprinesti dov., F
22,
cacare, ſrati, potrébo
doperneſti;
committere caedem, enu vbyanîe
doperneſti;
consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati,
doparneſti, dokonati;
defungi, doperneſti;
egredi suo officio, ſvoje opravilu ne
doparneſti;
exequi, doparneſti;
exequutus, -a, -um, kateri je
doperneſſil;
finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati;
funeri paterno justa solvere, po ſmerti ſvojga ozheta vſe porozhenîe
doparneſti;
fungi officio suo, ſvoje opravilu, ali ſluṡhbó opraviti, ſturiti,
doperneſti;
imperium exequi, povelo
doparneſti;
judictum facere, kar je obſojenu
doparneſti;
justa reddere, dolshnúſt
doparneſti, pogreb;
libitinarius, -rÿ, kateri merlizha pokopá, inu vſe rizhi k'timu
doparneſſe, en pogrebnik;
luo, -re, tarpéti, plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro
doperneſti;
parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih
doparneſti;
peragere, dodélati,
doparneſti, dokonzhati, opraviti;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati,
doperneſti;
perfungi, s'fliſſom
doparneſti, ſluṡhbam ſtreizhi;
perpetrare, doparneſti, ſturiti;
praeſto, -are, vezh velati, doſtati,
doperneſti, dati;
tempus terere, zhas
doparneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
drugam prisl., F
10, I.
alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti, oddati,
dergam dati;
aliò, drugam;
aliorsum, kam
drugam;
aliubi, kam
drugam;
amando, -are, prózh poſlati,
drugam poſlati, odlozhiti;
conferre se alió, ſe
drugam podati;
derivare, pelati, napelati, vodo
drugom obrazhati;
permittere, perpuſtiti, puſtiti,
drugam poſlati, na dle poſlati;
transmigrare, ſe
drugam preſſeliti; II.
ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenĵe,
drugam poſtavlenĵe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
duh2 m, F
5,
anhelitus, dihanŻe, teṡhka ſapa,
dúh;
expirare, vmreiti,
dúh gori dati;
expiratio, ṡdihanîe,
duha ſpuṡzhanîe;
spiritus, -tus, dúh, véter, poſháſt;
spiritus spirat, dúh paha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
erb m, F
3,
factitare se haereden, ſe s'eniga
erba vun dati;
legator, -oris, kateri kai ṡaſhaffa,
k'erban[!] ſtavi;
testamentarius, -a, -um, tú kar timu ſluṡhi, kateri je ṡa
erba poſtavlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
feratati dov., prodere, iṡdati, ovaditi, ṡatoṡhiti,
ferratati, vunkai dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
gori prisl., F
186, I.
altius, viſhe
gori, glaſnéſhe;
ascende calve, poidi
gori pleiſhiviz. 4.Reg:2.v.23;
succuſsio, gori ſtrèſſanîe;
super, zhes, na, per, daile,
gori, verhu, oṡgorai;
superius, oṡgorai, tam
gori, ſhe viſhe ṡgorai; gory,
ardet, aliàs gori, sursum;
sursum, gori, k'viṡhku;
suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe;
suspicere, gori gledati,
gori pogledati; II.
abdicare ſe magistratu, ſvojo ſluṡhbó
gori ṡdati;
adnutrire, perrediti, ẛréditi,
gori ṡrediti;
adoptio, adoptatio, isvolenîe,
gori vsètje na meiſti deteta;
adoptatitius, ṡa ſyna
gori vṡèt;
arrectus, -a, -um, gori vsdignîen na kviṡku;
ascensio, ascensus, gori hojenîe;
bullit mare, murje kipy,
gori ṡhene;
crescere, raſti,
gori jemati;
eos, eois, ẛarja, kadar ſonze
gori grè, ẛora;
expirare, vmreiti, dúh
gori dati;
exurgere, gori vſtati;
pergere, naprei poiti, ali vleizhi,
v:g: je
gori vleikel v'Betlehem;
perscriptio, gori popiſſovanîe;
proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti,
gori vṡèti,
gori jemati,
gori pomagati;
resurectio, gori vſtanîe;
resurgere, gori vſtati, ṡupèt
gori vſtati;
scandere, laṡiti,
gori leiſti,
gori poiti;
urbem ponere, enu méſtu
gori ṡydati, ali zimprati;
prim. gor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
iz sopariti se dov., exhalare, ſe ṡkaditi,
ſe is ſopariti, en puh dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
izvolja ž, dare obtionem, na
iṡvolo dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
merkati nedov., F
20,
anchorarius, kateri
mèrka na tú;
asterias, kateri na zhloveska govorjenîa
mèrka;
astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde
mèrka;
attendere, ahtati, na ſe gledati,
merkati, ṡkarbéti;
augur, Bogoviz, kateri na tyze
mèrka;
cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu
mèrka, de ſe ne ogolufa;
cavere, ſe varovati,
merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je
mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more
merkati;
intende, merkai, poſluſhai;
invigilare, vahtati,
merkati, ahtengo dati;
observabilis, -le, na kar ſe ima dobru
merkati, inu ahtati;
observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na
nîega merka;
observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati;
pausarius, -rÿ, kateri
merka, kadai ſe ima poſtati;
praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri
merka, de ſe kai ne ṡgody;
proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu
mèrka, ali ṡkarby;
providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou
merka, inu preṡkarby;
subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali
merkati;
subsentire, enu malu
merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati;
prim. merkajoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
naroditi dov., ingignere, naroditi, od nature dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nevarnost ž, F
17,
adagia sunt: kateri
nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine;
capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa;
committere in discrimen, v'nevarnoſt dati;
creare periculum alicui, eniga v'eno
nevarnoſt perpraviti;
discrimen, -nis, reṡlozhik,
nevarnoſt;
ereptus â periculo, odtet od
nevarnoſti;
exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti;
intutus, -a, -um, neṡhihar,
v'nevarnoſti;
labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu;
lethaliter, do ſmerti,
v'nevarnoſti te ſmerti;
naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti;
obÿcere se periculo, ſe
v'nevarnoſt podati;
periclitari, v'nevarnoſti biti;
periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni
nevarnoſti;
periculosè, nevarnu,
s'nevarnoſtjo;
periculum, -li, nevarnoſt;
sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu
nevarnoſtjo varuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nositi nedov., F
143,
bajulare, na rami
noſſiti;
capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo
noſſi;
efferre, vun
noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti;
ensifer, tá kir mezh
noſſi;
famigerator, kateri ſem ter tám poſhte
noſſi;
flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi
noſſile;
gerulus, -a, -um, kateri
noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka
noſſi;
gestamen, vſe tú kar
ſe noſſi;
mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri
ſe roka
noſſi;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla
noſſi;
palanga, ṡhtanga, na kateri
ſe kai
noſſi;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji
noſſio;
peromatus, -a, -um, kateri opanke
noſſi;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere
ſe od tergih na prudai
noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih;
sementare, ſéme
noſſiti, ali dati;
thensa, -ae, ene pare, na katerih
ſe ſvetinê, inu pildi
noſſio;
prim. noseč, nošen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ob enem prisl., datare, dajati,
ob enim dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
oddati dov., alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti,
oddati, dergam dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
oddeliti dov., secernere portionem, oddeiliti, deil dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odgovor1 m, F
8,
apologia, en isgovor, ali
odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè;
oraculum, -li, Boṡhji ſvit,
odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu;
placitum Principis, eniga Firṡhta
odguvor, ali porozhenîe;
propitiatorium, je bila ta tabla s'imenam
oraculum (: tú je Boṡhji
odguvor :)nad tó ṡlato ṡhkrinîo poſtavlena: Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17;
relatio, perpovédanîe, naprei perneſſenîe, naṡai
odguvor;
rescribere, odpiſſati, na piſmu
odgovor dati;
rescriptum, -ti, en s'piſmam
odguvor, odpiſſanîe, odpiṡ;
responsio, responsum, odguvor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
odšteti dov., renumerare, ṡupèt preṡhteiti, ali vunkai vṡhteiti, ali
odṡhteti, inu dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
podati dov., F
8,
apporrigo, -ere, podati, tiá
podati;
commendare se, ſebe perporozhiti, v'brambo
podati;
exhibere, iṡkaṡati,
podati;
exporrigere, vun
podati;
jugulum dare, vrat
podati, ſe puſtiti ṡaklati;
pertribuere, dati,
podati;
porrigere, podati, pomoliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pomoč ž, F
32,
adjutorium, pomúzh;
auxilium, pumozh, pomúzh;
mutua opera tradere, eden drugimu pomagati,
pomúzh ṡa
pomúzh;
opis, pomúzh;
opitulari, pomagati,
h'pumozhi priti,
pumozh dati;
subsidiarius, -a, -um, kateri na
pumozh pride;
subsidium, -ÿ, pomúzh;
succurere, pomagati, pomozhi,
h'pumozhi pertezhi;
venire in auxilium, h'pumozhi priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
ponuditi dov., F
4,
deferre, ponuditi, ẛatoṡhiti, podolṡhiti;
offerre, ponujati,
ponuditi, perneſti, darovati, perkaṡati;
praebere, dati, davati,
ponuditi;
propinare, napyti, napyati,
ponuditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
porok m, F
19,
appromittere, s'eniga drusiga oblubiti,
porok biti;
compraes, porok s'drugimi
poroki, s'raven
porok;
consponsor, porok;
expromiſsor, porok, riſnizhni oblubaviz;
expromittere, porok biti, ṡa eniga druṡiga oblubiti;
fidejubere, porok, biti;
fidejuſsor, porok;
intercedere, ṡaproſſiti,
porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti;
obses, porok;
obsides dare, poroke dati;
praedes, -dis, vel praes, -dis, porok s'eniga druṡiga;
sponsor, -oris, porok, kateri kai oblubi;
subpraes, -dis, porok, pod
porokam;
vadari, k'pravdi
porok biti;
vades, porok;
vas, -dis, porok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
poroštvo s, F
11,
fidejuſsio, poroſ[h]tvu;
repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na
poroṡhtvu;
satisacceptio, -onis, ṡagviſhanîe, ali
poroṡhtvu ṡa kai;
satisaccipere, enu ṡagviſhanîe, ali
poroṡhtvu ṡa kai vṡèti;
satisdare, ṡagviſhati, ali
poroṡhtvu dati,
s'poroṡhtvam ṡaṡhihrati;
sponsio, obluba,
poroſhtvu, obeizhanîe;
stipulatio, oblublenîe, ṡa volo
poroṡhtva v'roko ſeganîe, obeitanîe ene ſproſſene rizhy;
vadimonio ligatus, vel obstrictus, s'poroṡhtvam ṡavèṡan;
vadimonium, -nÿ, poroṡhtvu v'pravdi;
vadimonium deponere, poroṡhtvu doli poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
poslužiti dov., F
8,
aſservire, poſluṡhiti;
morigerari, poſtrezhi,
poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti;
obsequi, volán, inu pokoren biti,
poſluṡhiti;
obsequibilis, -le, ſluṡhaben, kateri je perpravin
poſluṡhiti;
obsequiosus, -a, -um, en ſluṡhabni zhlovik, kateri rad
poſluṡhi;
subministrare, enimu
poſluṡhiti, ali dati, ali pomagati;
subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai
poſluṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
posoda2 ž, F
6,
ablocare, poſſoditi, na
puſſodo dati;
commodotarius, katerimu ſe poſſodi, ali na
puſſodo da;
mutuari, vel mutuo accipere, na
puſſodo vṡèti;
mutuus, -a, -um, poſſojen, na
poſſodo dan ali vṡèt, enu ali tú drugu;
precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na
puſſodo vṡèt;
tralatitius, -a, -um, kei drugdi leſſem vṡèt, na
puſſodo vṡèt;
prim. naposodo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
potratiti dov., F
4,
consumere inutiliter, potratiti;
expendere, vun dati:
potratiti, vṡhiti;
perdere, ṡgubiti, ṡadjati,
potratiti, pogubiti, pogonobiti. Dan:2.24;
prodigere, ṡadjati, ṡapraviti,
potratiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
potrebni sam., F
2,
indigentes, -tum, ty
potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti;
succurrere egenti, timu
potrébnimu dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
potuha ž, F
2,
diſsimulare, pregledati, neahtati, perṡeneſti, perkriti,
potuho dati;
receptare, gori vṡèti, erpergati, notar vṡèti,
potuho dajati, notar potegniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prejeti dov., F
22,
acceptare, prejeti;
acceptum fero, ſposnàm de
ſim prejel;
coena ambulans, ena rihta, katera ſe od miẛe okuli noſſi, de ſlédni od nîe
preime;
consequi, doſsezhi,
prejeti, ẛadobiti;
initiatus, -a, -um, navuzhen, podvuzhen, kateri
je te perve ṡazhetke
prejèl;
interceptor, tá kateri
preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá;
jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú, kateru ṡdaici ker
préme, vunkai verṡhe;
partor, -oris, kateri
je ſvoj deil
prejèl, ali doſſegel;
subarrare, -arro, dati, ali
prejeti, ſe takú ṡaveṡati;
succipere, prejeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
priča ž, F
10,
antestari, naprei
h'prizhi ſtati, eniga
h'prizhi vṡèti;
attestari, ſprizhati, ṡkaṡati,
h'prizhi poklizati;
intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu
prizhe;
martyr, graecè testis, prizha;
perhibere testimonium, prizhati,
prizho dati;
subitò, naglu, kmalu, per ti
prizhi, na naglim, hitru;
testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh
prizh;
testificari deum, Bogá na
prizho klizati, ali ſe klèti;
testis, -tis, prizha;
prim. v'pričo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pričati nedov., F
3,
perhibere testimonium, prizhati, prizho dati;
testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati;
testificari, prizhati ozhitnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pridevek m, F
3,
agnomen, preimek,
pridévik;
cognomen, preimek,
pridévik;
cognominare, pridevik dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pripustiti dov., F
8,
admittere, perpuſtiti, notar puſtiti;
ansam dare, perpuſtiti, vrshoh dati;
concedere, perpuſtiti, dovoṡzhiti, dopuſtiti, derlabati, dodeiliti;
fas, et jura sinunt, ſpodobnoſt, inu pravde
perpuſtè;
genium defraudare, tú ali unu ne
perpuſtiti, odvṡèti, odtergati;
permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati;
relinquere, puſtiti, ṡapuſtiti, popuſtiti,
perpuſtiti;
tolerare, tarpéti,
perpuſtiti, ṡa dobru iméti;
prim. nepripustiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prizanesti dov., F
7,
aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti,
perẛaneſti, pozhivati;
comparcere, perſhparati,
perẛeneſti, ẛaſhonati;
conniuere, pregledati,
perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati;
diſsimulare, pregledati, neahtati,
perṡeneſti, perkriti, potuho dati;
ignoscere, odpuſtiti, ṡaneſti,
perṡaneſti, pregledati;
perindulgens, dobrutliu, kateri rad
parṡaneſſe;
suportare, ṡaneſti,
perṡaneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
puh m, F
6,
flamen, puh, puhanîe, pihanîe;
flatus, ſapa,
puh;
exhalare, ſe ṡkaditi, ſe is ſopariti, en
puh dati;
exhalatio, ſopariza, en
puh, dim;
pneuma, -tis, en
púh, ſapa, véter;
vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
sklad m, F
3,
contribuere, v'kup ṡkladati,
ṡklad dati;
contributio, ṡklad, naluṡhek;
intributiones, ṡkladi, ſhtivre
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
spustiti dov., F
12,
cruentare, okervaviti, kry
ſpuſtiti, karvaviti;
demittere, doli
ſpuſtiti;
destituere, nehati, vun
ſpuſtiti;
dimittere, odpuſtiti,
ſpuſtiti, odpuṡzhati;
emittere, vun iṡpuſtiti,
ſpuſtiti, poſlati;
exerere, iṡtegniti, ṡvlezhi, ali vun djati, vun
ſpuſtiti, uṡdigniti;
halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo
ſpuſtiti;
interlucere, v'meis ſveititi, eno ſvitlobo v'meis
ſpuſtiti, ali dati;
intromittere, notar puſtiti, notar
ſpuſtiti;
laxare retia, mreṡhe
ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi;
omittere, vun
ſpuſtiti, od ene rizhy puſtiti;
praeterire, mimú poiti, vun
ſpuſtiti, preyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
streči1 nedov., F
10,
ad cyathos stare, natakati per miṡi,
ſtrézhi, nalivati;
administrare, ſtreizhi, s'ſluẛhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, odſluẛhovati;
circumpedes, circumstantia, trobonte, kateri okuli nyh Goſpudom
ſtreṡhejo, ali nym
ſtrejṡhejo;
comministrare, ſlushiti,
ſtrézhi, dati;
inservire, ſluṡhiti, na ſluṡhbo
ſtreizhi;
ministrare, ſluṡhiti,
ſtrezhi, opravlati;
perfungi, s'fliſſom doparneſti, ſluṡhbam
ſtreizhi;
satelles, -tis, trabánt, ali kateri enimu firshtu
ſtreiṡhe;
servire, ſluṡhiti,
ſtreizhi, poſlovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
svitlo sam., lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na
ſvitlu dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
špot m, F
16,
catamidiare, eniga ozhitnu v'terlizo, v'klado, ali h'prangerju dati,
ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati,
h'ſhpotu naprei poſtaviti;
contemerare, reṡhaliti, raniti, oſramotiti,
v'ſhpot perpraviti, vmadeṡhiti, vmaṡati;
dehonestare, opravlati, oſramotiti, oſhpotuvati,
v'ṡhpot perpraviti;
deridiculus, ſméha inu
ſhpota vréden;
ignominia, -ae, ſramota,
ſhpot;
ignominiosus, -a, -um, polhen
ſhpota, inu ſramote;
improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati,
ſhpot délati, ſe neprenagliti;
leviſsimo pretio, pod
ṡhpod;
ludibrium, ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe;
ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati,
ṡhpot s'nîega délati;
nota, -ae, enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka,
ṡhpót, nezháſt;
opprobrium, -bÿ, ṡaṡhmaganîe,
ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe;
perridiculus, -a, -um, dobru ſméha vrédin,
ṡhpota vrédin;
pudor, -oris, ſramota,
ṡhpot;
vituperator, frahtliviz, ferṡhmagaviz, grajanîe,
ṡhpot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
upanje s, F
11,
actum est, tú je tiá, ẛavmán je, nei
vupanîa, je tije;
decidere â spe, vupanîe ṡgubiti;
desperans, kateri néma obeniga
vupanîa;
emere bona fide, na
vupanîe, ali na dobro vero kupiti;
fide bonâ emere, na dobro vero kupiti, na
vupanîe kupiti;
fiduciaria venditio, vupanîe supèt nasai dobiti;
fretus, -a, -um, ṡaṡhihran, kateri ima dobru
vupanîe;
huberior spes, enu obilnu
vupanîe;
obÿcere spem, vupanîe dati;
ponere in deum spem suam, na Buga ſvoje
vupanîe poſtaviti;
spes, vupanîe, tróṡht
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
uržoh m, F
18,
causa, -ae, urṡhoh, pravda, ſléherna reizh, katera pred pravdo pride, dolgovanîe;
causari, vel causificari, iṡgovorjati,
s'urṡhoham odpovédati;
causariè, s'pravim
urṡhohom;
causati sumus, my ſmó
s'urshoham skaṡali, Rom:ṡ;
culpa, -ae, pregreha, dolg, dolṡhenîe, kriviza,
urṡhoh;
dare ansam, urṡhoh dati, napelati;
inaniter, ṡanikernu, pres
urṡhoha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
utrpeti dov., F
2,
rem aliquam non poſse dare, ne
vtarpym dati;
sinere aliqua poſse eſse, vterpéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
užiti dov., F
7,
abedere, odjéſti,
vshiti, ſneſti;
edo, -re, jéſti,
vṡhiti;
expendere, vun dati: potratiti,
vṡhiti;
frugi, vṡhiti, vṡhivati;
insumere, ferzerati,
vṡhiti;
perfrui, dobru vṡhivati, ali
vṡhiti, s'luṡhtom eno reizh vṡhivati;
praeconsumare, poprei pozerati,
vṡhiti, poṡhreti, ṡadjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vahtati nedov., F
13,
advigilare, fliſſig
vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati;
custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti,
vahtati, vardévati;
ergastularius, kateri per jezhah
vahta;
excubare, na vahti biti,
vahtati;
excubare animo, s'pametnu
vahtati;
intervigilare, v'meis
vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati;
pervigilare, ṡveſtu
vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti;
pervigilis, -le, kar dobru
vahta, dobru ṡtraṡhan;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu
vahtati;
procubitor, -oris, vahtar, kateri pred kampiṡzham
vahta;
vigilare, vahtati, zhuti;
vigilias agere, ponozhi zhuti, inu
vahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vek2 m, F
14,
confortare, troſhtati, potroſhtati,
k'véku perpraviti;
efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu
vék kai ſturiti;
fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti,
k'véku perpraviti;
fulcite me floribus, s'roṡhami me
k'véku perpravite;
recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti,
k'veiku perpraviti,
vék dati;
refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi,
k'veiku ſturjenîe;
reficere, okarpati, oṡhiviti,
k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti;
refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti,
k'veiku priti;
vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti;
vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh;
virtus, et fortitudo, múzh inu
vék, premoṡhenîe, ſvétuſt;
vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zatožiti dov., F
8,
accusare, ẛatoshiti, ovaditi;
criminari, krivu
ẛatoṡhiti, gerdú gréſhiti, volno zufrati;
deferre, ponuditi,
ẛatoṡhiti, podolṡhiti;
delator, kateri na ṡkrivnim obdolṡhy, ali
ṡatoṡhi;
imputator, kateri eniga krivú
ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe;
incusare, ṡatoṡhiti;
prodere, iṡdati, ovaditi,
ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali
ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zavezati se dov., F
5,
devotorius, tú je oblublenu, kar h'timu ſliſhi, katerimu
ſe eden
ẛavèṡhe;
spondere pro aliquo, ſe s'priſego
ṡavèṡati, inu oblubiti;
subarrare, arro dati, ali prejeti,
ſe taku
ṡaveṡati;
voto se obstringere, s'oblubo
ſe ṡavèṡati;
voto se obstringi, s'oblubo
ſe ṡavèṡati, ſe oblubiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zdati1 dov., F
2,
abdicare se magistratu, ſvojo ſluẛhbó gori
ẛdati;
resignare officium, ṡluṡhbó iṡrozhiti, gori
ṡdati, ali zhes dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.