bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. neformalno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča] 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring ETIMOLOGIJA: ↑brisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
3. priprava ali njen del trebušaste oblike
4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke. ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo] luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
čín1 čína samostalnik moškega spola 1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji1.1. oznaka za to stopnjo
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik] 1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu
2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz ↑dajati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
enakoprávno prislov [enakopráu̯no] 1. takó, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti
2. takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakovredno
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
formatíranje formatíranja samostalnik srednjega spola [formatíranje] 1. iz računalništva in informatike spreminjanje, ponastavljanje datotečnega sistema nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
2. določanje postavitve, oblikovnih in strukturnih lastnosti besedila v kakem programu, programskem jeziku
3. dajanje določene oblike, oblikovanje, zasnova česa tako, da dobi določene značilnosti
4. ekspresivno povzročanje, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: ↑formatirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski] 1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
ETIMOLOGIJA: ↑hinavec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa] 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica 1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo
2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim) ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír] 1. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja1.1. čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v danko; SINONIMI: klistiranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nadímek nadímka samostalnik moškega spola [nadímək] 1. nadomestno, neformalno poimenovanje za osebo ali kraj, navadno po kaki značilnosti1.1. tako poimenovanje, ki se uporablja za zakrivanje identitete
ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv., srb. nádimak iz ↑nad + ↑ime
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti] 1. zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
2. ekspresivno (fizično) kaznovati
ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se] 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
2. odzvati se na klic, poziv
3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil. ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti 1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve] 1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
STALNE ZVEZE: prekucna ponev ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti] 1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti] 1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vgravírati vgravíram dovršni glagol [wgravírati] 1. vrezati črke, podobe v tršo podlago
2. ekspresivno povzročiti, da se česa ne da pozabiti
ETIMOLOGIJA: ↑gravirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək] 2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zaúšnica zaúšnice samostalnik ženskega spola [zaúšnica] 1. udarec po licu, navadno s plosko roko
2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja
FRAZEOLOGIJA: dobiti zaušnico, prisoliti komu, čemu zaušnico ETIMOLOGIJA: iz za uho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti] 1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk1.1. dati lesk z drgnjenjem
2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
žaloígra žaloígre samostalnik ženskega spola [žaloígra] 1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: tragedija 1.1. drama z žalostnim, nesrečnim koncem
2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno tragedija
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Trauerspiel iz žal + ↑igra
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka] 1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina 1.1. rdeče vino iz grozdja te trte, navadno kot sestavina cvička; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti] 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih3.1. ekspresivno jesti sploh
4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.