dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dèžek -žka in dežèk -žkà [də] m, skup. (ə̏; ə̏ ȁ) manjš.; poud. majski ~ |dež|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

mokrôta -e ž, snov. (ó) ~ v čevljih; poud.: ~ v aprilu |dež|; ~ v očeh |solze|; ~ v sodu |pijača|; pojm., star. vlažnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

primér -éra m, v zvezi z na na primér na prímer (ẹ̑) dokazati trditev na ~ih; posplošiti načelo na vse ~e; ~ sožitja med rastlino in živaljo; Dobro je gojiti kak šport, na prímer plavanje; Bili so na prímer časi, ko je bila lakota; publ. V ~u dežja predstava odpade če bo dež; zdrav. žarg. Ambulanta sprejema vse ~e bolnike, poškodovance

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

škrópec -pca m s -em snov. (ọ̑) |dež|; pokr. vzh. |brizganec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

cúrkoma nač. prisl. (ȗ) Dež lije ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

curljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; curljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Dež ~a; brezos. Od obleke ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dobróten -tna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ človek; redk. ~ dež dobrodejen, blagodejen
dobrótnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dolgotrájen -jna -o [u̯g]; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ dež
dolgotrájnost -i [u̯g] ž, pojm. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

hókuspókus -a m, pojm. (ọ̑ọ̑) poud. |čarovne besede, čarovna znamenja|: narediti dež s ~om; števn., poud. Otroci počnejo različne ~e |neresna dejanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

izglódati -am tudi izglódati -glójem tudi izglôdati -am dov. izglódanje tudi izglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj Miši so izglodale luknjo v omaro; poud. Dež in veter sta izglodala napise |poškodovala, uničila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

izgovoríti -ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|
izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegne
izgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

iztrésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrésanje (ẹ́) kaj iz česa ~ orehe iz vreče; ~ vrečo; poud. Nebo je iztresalo dež |Močno je deževalo|; poud. iztresati kaj na koga ~ nejevoljo na sodelavce |biti nejevoljen|
iztrésati se -am se (ẹ́) iz česa Jabolka se ~ajo iz vreče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

láhen -hna -o tudi láhen -hna -ó; -ejši -a -e (á; á á ọ̑; á) ~ dež; poud. ~ čolnič |lahek|
láhnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

menjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; menjávanje (ȃ) koga/kaj ~ denar; ~ glas; ~ igralce; menjavati kaj za kaj ~ lire za tolarje
menjávati se -am se (ȃ) Straža se je menjavala na vsaki dve uri; Dež se ~a s soncem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

meteórski -a -o (ọ̑) ~ delec; zvezdosl. ~ dež; poud. ~ vzpon nogometaša |zelo hiter, nepričakovan|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

močíti móčim nedov. môči -íte, -èč -éča; môčil -íla, môčit, móčen -a; móčenje; (môčit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj Dež ~i okno; močiti komu kaj ~ nezavestnemu glavo; brezos., poud. močiti koga Na izletu nas je tri dni močilo |je tri dni deževalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

mókrc -a m z -em pojm. (ọ̑) |vlažen južni veter|: ~ je prinesel dež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

molíti1 mólim nedov. môli -íte, -èč -éča; môlil -íla, môlit, móljen -a; móljenje; (môlit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ Boga, malike; ~ očenaš; moliti k/h komu/čemu ~ k Bogu; moliti za kaj ~ ~ dež, zdravje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

mrazítitudi mráziti -i nedov. mrázi -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila; mrazênje tudi mrázenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga ~i me po hrbtu; os., redk. Dež jo je mrazil ji je povzročal občutek mraza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

nabíjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; nabíjanje (í) kaj na kaj ~ obroče na sode; nabijati kaj z/s čim ~ kalup s peskom; elektr. ~ baterijo z enosmernim tokom polniti; ~ puško, top; nabijati kaj ~ beton, tla s tolkači; poud. ~ cene |dvigati, višati|; žarg. ~ tenis igrati; poud. nabijati na kaj ~ ~ bobne |tolči, udarjati po bobnih|; poud. nabijati po čem Dež ~a ~ oknih |slišno udarja|; žarg. Topovi ~ajo že ves dan |streljajo|
nabíjati se -am se (í) elektr. Delci se negativno ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

namočíti -móčim dov. namóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ fižol; Dež nas je namočil; ~ zemljo
namočíti se -móčim se (í/ȋ ọ́) poud. Letos se še nisem namočil v morju |(o)kopal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

napráti -pêrem dov., nam. napràt; drugo gl. prati (á é) poud. koga Dež jo je napral |premočil, zmočil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

nehávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; nehávanje (ȃ) nehovati: Dež že ~a; z nedoločnikom ~ sovražiti koga; nehavati z/s čim ~ z delom nehavati delati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

nékajdnéven -vna -o (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~ dež; ~i spopadi večdnevni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ne — ne [poudarjeno nè — nè] prir. stopnj. vez. Ne zna ~ brati ~ pisati; ~ jaz ~ ti ne bova odgovarjala; Tega ni storil ~ Janez ~ Lojze; Nisem ga ~ videl ~ slišal; poud. Ne more ~ naprej ~ nazaj |ne more se premakniti; nima možnosti| ne — ne — ne Ne zadrži ga ~ dež ~ burja ~ mraz; pri naštevanju tudi z vejico Po njej nima nič: ~ ust, ~ oči, ~ nosu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

nóšen -a -o (ọ́) od vetra ~ dež
nóšeni -a -o (ọ́) šport. ~a žoga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

obíl -a -o [-u̯ in -l]; -ejši -a -e (ȋ í í; ȋ; í; ȋ) zastar.: ~ dež obilen; ukvarjati se z ~imi posli s številnimi; biti deležen ~ih časti velikih, visokih
obílost -i ž, pojm. (í; ȋ) zastar.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

obláčno povdk. (ȃ) ~ je, kmalu bo dež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

orosíti -ím dov. orósil -íla, nam. orosít/orosìt, orošèn -êna; orošênje; drugo gl. rositi (í/ȋ í) kaj ~ liste; Dež je orosil šipo
orosíti se -ím se (í/ȋ í) Očala so se mu orosila; poud. Vsem so se orosile oči |osolzile|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pasáten -tna -o (ȃ)
pasátni -a -o (ȃ) ~ dež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pleskáti -ám in pléskati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; pleskánje in pléskanje; (-àt in -at) (á ȃ; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) ob kaj Dež ~a ~ okna; pleskati z/s čim ~ z rokami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

plesketáti -ám in plesketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč; -àl -ála, -àt, -án -ána; plesketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ob kaj Dež ~a ~ okna; ~ z rokami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

plôhoma nač. prisl. (ó/ȏ) neobč. Dež lije ~ v plohah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

plôskati -am nedov. -ajóč, -áje; plôskanje (ȏ) komu/čemu ~ govorniku; ~ po vodi; poud. Dež je ploskal v curkih |slišno, plosko padal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pogóst -a -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ dež; Potresni sunki so postajali ~ejši
pogóstost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pomréniti -im dov. pomrénjen -a; pomrénjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj Smetana je pomrenila kavo
pomréniti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Nebo se je pomrenilo; brezos. Pomrenilo se je, dež bo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ponehováti -újem nedov. ponehovánje; drugo gl. nehovati (á ȗ) Dež ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

porosíti -ím dov. porósil -íla, nam. porosít/porosìt; porošèn -êna; drugo gl. rositi (í/ȋ í) kaj Dež je porosil trato; brezos. Malo je porosilo
porosíti se -ím se (í/ȋ í) Očala so se mu porosila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

posvežíti -ím tudi posvéžiti -im dov. posvéžil -íla tudi posvéžil -a, nam. posvežít/posvežìt tudi posvéžit; posvežênje tudi posvéženje; drugo gl. svežiti (í/ȋ í; ẹ̑) koga/kaj Dež je posvežil drevje; Pijača ga je posvežila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pošév nač. prisl. (ẹ̑) star.: Dež lije ~ na okna postrani, poševno; iti ~ čez polje počez, povprek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

potrkávati -am nedov. -ajóč; potrkávanje (ȃ) potrkavati k/h čemu ~ k prazniku; potrkavati na kaj Dež ~a ~ okna; potrkavati za kaj ~ ~ praznik; potrkavati ob kaj ~ s palico ob tla; potrkavati po čem ~ ~ sodih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

prebít -a -o (ȋ) ~ zid; neobč. ~ jetnik pretepen
prebíti -a -o (ȋ) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno|
prebítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

preklét -a -o (ẹ̑) čutiti se ~ega
prekléti -a -o (ẹ̑) poud. Že spet ta ~ dež |izraža odklonilen odnos|; zmer. Ti ~ bik ti; poud. imeti ~o srečo |izraža visoko stopnjo|
preklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

premákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; premákanje (ȃ) kaj Dež ~a streho

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

premočíti -móčim dov. premóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj Dež je sprehajalca premočil do kože

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

prešuméti -ím dov.; drugo gl. šumeti (ẹ́ í) neobč., redk. kaj Dež je prešumel govorjenje s šumenjem preglasil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pricóprati -am dov. -an -ana; pricópranje (ọ̑) neknj. ljud. pričarati: koga/kaj ~ dež; pricoprati komu kaj ~ komu zaklad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

procésija -e ž (ẹ̑) velikonočna ~; ~ za dež; iti za ~o, v ~i; poud. ~ mravelj |dolga vrsta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pronicajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) droben, ~ dež; neobč. človek s ~im pogledom s pronicljivim, pronicavim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pronicàv -áva -o in pronícav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; í) ~ dež; ~ mislec; poud. ~ glas |visok, rezek|
pronicávost -i in pronícavost -i ž, pojm. (á; í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pronikajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) droben, ~ dež; neobč. ~ pogled pronicljiv, pronicav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pršèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ dež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pršétinedov. pŕši -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; pršênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Začelo je ~; os. Iz megle ~i dež; Iskre ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

pršíti -ím nedov. pŕši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; pršênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ rastline z vodo; poud. Burja ~i sneg |nanaša|; Dež je pršil ves dan; brezos. Iz megle ~i
pršíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i v milijone kapljic se razpršuje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

rosíti -ím nedov. rôsi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, rošèn -êna in rosèn -êna; rošênje in rosênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Dež ~i; rositi kaj ~ rastlino po listih; brezos. Zunaj ~i
rosíti se -ím se (í/ȋ í) Šipe se ~ijo; poud. Oko se ~i |solzi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

spláviti2 -im tudi splavíti -ím dov. splávil -a tudi splávil -íla, nam. splávit tudi splavít/splavìt; splávljenje tudi splavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj Morje jih je splavilo na breg; redk. Dež je splavil rodovitno prst odnesel, odplavil; ~ tujek iz očesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

škŕbati -am tudi škŕbati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; škŕbanje (ŕ; ŕ ȓ; ŕ; ŕ ȓ) kaj Veter in dež ~ata zidove

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

škrebetáti -ám tudi škrebetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škrebetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) pokr.: Dež ~a škrablja; Ptice ~ajo cvrčijo; Šipe ~ajo šklepetajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

škrebljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škrebljánje; (-àt) (á ȃ) Miš ~a za omaro; poud. škrebljati z/s čim ~ z drobižem; poud. škrebljati po čem Dež ~a ~ strehi |rahlo udarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

škrobotajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ dež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

škrobotáti -ám tudi škrobotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škrobotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Dež ~a; škrobotati po čem Dežne kaplje ~ajo ~ strehi; brezos. Zunaj je škrobotalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

škropotáti -ám tudi škropotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; škropotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Dež ~a; škropotati po čem Kaplje ~ajo ~ strehi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

štŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; štŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Dež ~a na okna; brezos. V kotlu ~a in šumi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

štropotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; štropotánje; (-àt) (á ȃ) Dež ~a; štropotati po čem Kaplje ~ajo ~ strehi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

štropôtniti -em dov. (ó ȏ) Prve kaplje so štropotnile; štropotniti ob kaj Dež je spet štropotnil ob okno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|
tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|
tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati
tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

trpéžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ les; poud.: ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~ |sposoben veliko prestati|
trpéžni -a -o (ẹ́) ~a ljuljka
trpéžnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

umérjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ višinomer; neobč.: ~ človek obvladan, zadržan; ~ dež zmeren; ~e kretnje obvladane
umérjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

unášati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; unášanje (ȃ) poud. Dež se ~a |ponehuje, popušča|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

usípati -am tudi usípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; usípanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ zrnje iz vreče; poud. Oblaki ~ajo dež |močno dežuje|
usípati se -am se tudi usípati se -ljem se (í ȋ; ȋ) Sneg se ~a z vej; poud. Iz šole se ~ajo šolarji |množično prihajajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

usúti usújem dov., nam. usùt/usút; usútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj ~ zrnje iz vreče; poud. Oblaki so usuli točo |Močno je začela padati toča|
usúti se usújem se (ú ȗ) Na cesto se je usulo kamenje; poud. Dež se je usul |začel močno padati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

vztrájen -jna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ delavec; poud. ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~; vztrajen pri čem biti ~ ~ delu; vztrajen v čem biti ~ ~ iskanju
vztrájnost -i ž, pojm. (á; ȃ) fiz. zakon ~i; poud. ~ dežja |dolgotrajnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zamákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamákanje (ȃ) Streha ~a; brezos. V gornjih nadstropjih je zamakalo kaj Dež ~a steno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zapršéti -ím dov. zapršênje; drugo gl. pršeti (ẹ́ í) Zapršel je dež; Iskre so zapršele na vse strani

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zarosítidov. zarósil -íla; zarošênje; drugo gl. rositi (í/ȋ í) Včasih je malo zarosilo; os. Dež ~i
zarosíti se -ím se (í/ȋ í) Šipe so se zarosile

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zašklopotáti -ám tudi zašklopotáti -óčem dov.; drugo gl. šklopotati (á ȃ; á ọ́) Dež je zašklopotal po strehi; zašklopotati z/s čim ~ s težkimi škornji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zaškrabljáti -ám dov.; drugo gl. škrabljati (á ȃ) Miš je zaškrabljala; poud. Dež je zaškrabljal po strehi |začel rahlo udarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zaškrebetáti -ám tudi zaškrebetáti -éčem dov.; drugo gl. škrebetati (á ȃ; á ẹ́) pokr.: Dež je zaškrebetal po oknu zaškrabljal; Kobilice v travi ~ajo zacvrčijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zaštropotáti -ám tudi zaštropotáti -óčem dov.; drugo gl. štropotati (á ȃ; á ọ́) Debele kaplje so zaštropotale; zaštropotati po čem Dež je zaštropotal po šipah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zdàjci čas. prisl. (ȁ) poud.
1. |zdaj, tedaj|: ~ nekdo zaropota po vratih; ~ se je ulil dež; Bova odšla? -Kar ~, če si pripravljen
2. |takoj, nenadoma|: Začel je brati časopis, a ga je ~ odložil

zdàjci -- m (ȁ) knj. pog.: biti tik pred ~ tik pred odločitvijo; delati kaj tik pred ~ v zadnjem trenutku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zgolíti -ím in zgolíti zgólim dov. zgólil -íla in zgôlil -íla, nam. zgolít/zgolìt in zgôlit; zgoljênje in zgóljenje; drugo gl. goliti (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj Jesenski dež je zgolil drevje
zgolíti se -ím se in zgolíti zgólim (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) Kunci so se že zgolili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zmázati zmážem dov. -al -ala in -ála, -an -ana; zmázanje in zmazánje (á ȃ) koga/kaj Dež je zmazal barve razmazal; slabš. v naglici ~ članek |slabo napisati|; poud. ~ hlebec kruha |pojesti|; žarg. ~ nasprotnika premagati
zmázati se zmážem se (á ȃ) Barve so se zmazale se razmazale; zmazati se iz česa ~ ~ ~ zadrege izmazati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

znáti znám nedov. znàj znájte, znajóč; znàl znála, znàt, znán -a; znánje; (znàt) (á ȃ) kaj ~ abecedo; ~ matematiko; ~ vlogo na pamet; premalo ~ za srednjo šolo; z nedoločnikom ~ brati; poud.: ~a lagati |spretno laže|; Dež ne ~a nehati |dolgo pada|; ~ se obrniti |biti spreten, iznajdljiv|; Ne ~a drugega kot pijančevati |dosti pijančuje|; knj. pog. Zunaj bi jih znal kdo videti bi jih lahko kdo videl; poud.: ~ je treba, pa gre |biti iznajdljiv, prebrisan|; Kdor ~a, pa ~a |je sposoben|; Pomagaj si, kakor veš in ~aš |kakor koli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

zvéžiti -im dov. -en -ena; zvéženje (ẹ́ ẹ̑) kaj Dež in veter sta zvežila deske
zvéžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Ograja se je od starosti zvežila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Število zadetkov: 89