d [dé in də̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, d déja tudi d-ja (ẹ̄; ə̏) peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

deaktivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. spraviti v nedejavnost, narediti neaktivno: deaktivirati bombo; Nekaj antibiotika se v tem času zagotovo deaktivira
2. narediti, povzročiti, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nediferencialni frontalni pouk nadarjene učence demotivira in deaktivira E (↑)de… + (↑)aktivírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

debalkanizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpraviti neurejene, zlasti politične razmere, kakršne so (bile) značilne za Balkan: debalkanizirati Balkan; debalkanizirati odnose med državami; Beseda bi morala veljati še naprej, zvijačnost bo treba debalkanizirati E (↑)de… + tvor. od Balkán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

deblokáda -e ž (ȃ)
odprava, opustitev blokade: deblokada računa; Neko temno obdobje francoske zgodovine je moralo najprej postati del družbene zavesti, da je bila sodna deblokada sploh mogoča E (↑)de… + (↑)blokáda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

debriefing -a cit. [debrífing-] in debrífing -a m (ȋ)
psihološka terapevtska storitev in svetovanje po travmatičnih dogodkih: Več raziskav je pokazalo, da pomoč psihologov ali t. i. debriefing, kakršnega so deležne žrtve naravnih nesreč ali drugih travmatičnih dogodkov, ni vedno učinkovit | Debrifing je oblika psihološke intervencije, izvedene po kritičnem incidentu E ← agl. debriefing iz debrief iz (↑)de… + tvor. od brief 'kratek'; iz vojaškega žargona, kjer pomeni 'dobiti kratko informacijo po opravljeni nalogi'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

de fácto [defakto] prisl. (ȃ) knjiž. dejansko: de facto odloča sam / nova vlada je priznana de facto, ne pa še de iure

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

defibrilátor -ja m (ȃ) med.
naprava za ustavitev nekoordiniranega krčenja srčnih mišičnih vlaken s sunkom električnega toka: avtomatski defibrilator; Njegovo srce je stalo sedem minut, preden so ga oživili z defibrilatorjem E ← agl. defibrillator, nem. Defibrillator, frc. défibrillateur iz (↑)de… + tvor. od (↑)fibríla

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

deforestácija -e ž (á)
krčenje gozda: Odplavljanje je pospešila tudi deforestacija oziroma strohnenje korenin dreves in grmov E ← agl. deforestation iz (↑)de… + tvor. od forest 'gozd'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

degolíst -a m (ȋ) pristaš politike francoskega generala de Gaulla: volilna lista degolistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

degolístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na francoskega generala de Gaulla: degolistični režim; degolistična politika / degolistično gibanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

deindeksácija -e ž (á) ekon.
ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako da sprememba enega ne pogojuje več spremembe drugega: deindeksacija plač; Inflacijo lahko znižamo tudi z deindeksacijo, a izvedena mora biti tako, da v začetnem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki naj bi imeli na dolgi rok od nje največ koristi E ← agl. deindexation iz (↑)de… + tvor. od (↑)índeks

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

deinstitucionalizírati se -am se [deinstitucijonalizirati] dov. in nedov. (ȋ)
prenehati imeti ustaljeno, zakonsko obliko: Kot najmanjši in najbolj institucionalizirani evropski narod se moramo deloma deinstitucionalizirati E (↑)de… + (↑)institucionalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

de iúre [dejure] prisl. (ȗ) knjiž. pravno: priznati pravice de iure

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dejáti2 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti denem: očeta so dejali na mrtvaški oder; dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dekofeinizírani -a -o prid. (ȋ)
ki ima odvzet, odstranjen kofein: Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofeinizirano različico E iz dekofeinizírati iz (↑)de… + (↑)kofeín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dekomisíja -e ž (ȋ)
postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; razgradnja: dekomisija jedrske elektrarne; Meddržavni sporazum naj bi uredil vprašanje dekomisije odpadkov E ← agl. decommission iz (↑)de… + commission v pomenu 'uporaba'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dekomprimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. zmanjšati tlak, sprostiti pritisk: Komprimirani plini v jeklenki za potapljače se pred vdihom vsakokrat dekomprimirajo
2. spremeniti datoteko iz zgoščene v prvotno, nezgoščeno obliko: Ko je datoteka stisnjena, ni prav uporabna, zato jo moramo pred vnovično uporabo dekomprimirati nazaj na njeno normalno velikost E (↑)de… + (↑)komprimírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dekomunizácija -e ž (á)
odpravljanje politike, ideologije komunističnih režimov: proces dekomunizacije; Novi val dekomunizacije na Poljskem zajema čedalje širša družbena področja in sloje E ← rus. dekomunizácija, polj. dekomunizacja iz (↑)de… + tvor. od (↑)komunízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dekontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odstraniti škodljivo snov, zlasti kemično, biološko ali radioaktivno: Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo o oborožitveni tekmi med hladno vojno in prikaz postopkov, s katerimi so po zaprtju obratov za izdelovanje jedrskega orožja dekontaminirali okolje E (↑)de… + (↑)kontaminírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dekriminalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenehati obravnavati kaj kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizirati prostitucijo; Nekateri menijo, da bi morali droge dekriminalizirati in legalizirati
2. prenehati obravnavati koga kot prestopnika, kriminalca: Dopolnjeni predlog zakona dekriminalizira samo osebe, ki se vdajajo prostituciji E ← nem. dekriminalisieren iz (↑)de… + ↑kriminalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

deminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odstraniti mine, zlasti z minskih polj; razminirati: Nihče ne trdi, da bodo ti stroji sami deminirali, vendar pa naredijo teren bolj prijazen za odkrivanje min E ← frc. déminer iz (↑)de… + (↑)minírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

demonopolizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpraviti monopol: Rusija se je obvezala, da bo znižala ceno za prelet letal EU čez Sibirijo in demonopolizirala trg telekomunikacij E (↑)de… + (↑)monopolizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

demotivírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nasprotniki reforme sodijo, da se v načrtu skrivajo nevarnosti za univerzitetno demokracijo, to pa da bo prej demotiviralo univerzitetne učitelje, kot pa jih pripravilo k učinkovitejšemu delu E (↑)de… + (↑)motivírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

denominírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uvesti novo denarno, vrednostno enoto v zameno za večje število starih: V kratkem bodo točke skladov denominirali, kar pomeni, da bodo vlagatelji iz dosedanje ene točke dobili deset novih, katerih vrednost bo za desetino nižja E ← nem. denominieren iz (↑)de… + ↑nominírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

désusovec -vca m, člov. (ẹ̑)
član Demokratične stranke upokojencev Slovenije: Kje vidi egoistične interese desusovcev in kje so dokazi za žaljivo trditev, da nas v DeSUS združujejo le leta in isti dan prejemanja pokojnine? E iz kratice DeSUS za De(mokratična) s(tranka) u(pokojencev) S(lovenije)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa
2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

déti dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

favéla -e ž (ẹ̑)
revno barakarsko naselje, značilno zlasti za predmestja v Latinski Ameriki: Nekatere šole sambe, ki je vselej v ospredju karnevala, delujejo tudi v favelah E ← port. favela po hribu Favela blizu Ria de Janeira

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

fin de siècle fin de siècla [fendəsjêkl] m (ȇ) lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

findesièclovski -a -o [fendəsjêkl-] (ȇ) pridevnik od fin de siècle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

galán -a m (ȃ) knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

golíst -a in gaulist -a cit. [golíst] m, člov. (ȋ)
pristaš politike francoskega generala de Gaulla; degolistSSKJ: predsednik golistov; zaveznik golistov; Golisti so zagreti za referendum, čeprav mu javnomnenjske raziskave že napovedujejo sila skromno udeležbo E ← frc. gaulliste po francoskem generalu in predsedniku Charlesu de Gaullu (1890–1970)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

golízem -zma in gaulizem -zma cit. [golízəm] m (ī)
politična smer v Franciji, ki goji nazore nekdanjega predsednika de Gaulla: tradicija golizma; obdobje golizma; Triinpetdesetletni pravnik in politolog je pristaš golizma in zagovornik velike vloge države v skrbi za socialne težave ljudi E ← frc. gaullisme po francoskem generalu in predsedniku Charlesu de Gaullu (1890–1970)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ)
nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E ← frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

karnevál -a m (ȃ) praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod
// knjiž. pustovanje, pust: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kúhinja -e ž (ú) 
  1. 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja
    // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi
  2. 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele
    // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo
  3. 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov
    // šef kuhinje
    ♦     agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nìč prisl. (ȉ) v nikalnih stavkih  
  1. 1. izraža popolno zanikanje
    1. a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / ekspr. knjiga ni nič vredna je slaba
      // nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / nav., ekspr., okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride
    2. b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / ekspr., okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu
  2. 2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / ekspr., okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja
    ●     ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pedigré -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce; rodovnikSSKJ: lipicanec s pedigrejem; Ima zavetišče za pse s pedigrejem, včasih kakega tudi proda
2. dosedanji dosežki in priporočila, reference: igralski pedigre; politični pedigre E ← agl. pedigree ← stfrc. pié de grue 'žerjavova noga' po oznaki za rod v starih rokopisih, podobni odtisu žerjavove noge

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

predímek -mka m (ȋ) jezikosl.
nepregibna beseda pred priimkom, zlasti tujim, kot njegov sestavni del: Določeni ljudje iz višjih slojev pogosto uporabljajo predimke de, von E (↑)pred... + (↑)(pri)ímek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rehidrácija -e ž (á) med.
vnašanje vode in soli v organizem, ki je izsušen: Za najmlajše kratkohlačnike, ki zelo hitro dehidrirajo, je lahko že driska, ki traja dan ali dva, zelo nevarna, zato morajo starši s seboj nujno vzeti tudi v lekarni pripravljene pakete za rehidracijo E po zgledu agl. rehydration iz (↑)re… + (↑)(de)hidrácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

shêrry -ja [šeri] m (ȇ) desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti sherry; steklenica sherryja; neskl. pril.: sherry vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

žé in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 
  1. 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je že pomlad, tu je še zima
    // izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, zgodnejši, kot se pričakuje: že jutri bo prost; prijatelja sta že iz otroških let; shodil je že z desetimi meseci; že takrat so računali z izjemami; že zdaj je jasno, da bodo uspeli; to bolezen je imel že kot otrok
  2. 2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
    1. a) pred časom govorjenja ali v njem: pri zdravniku je že bil, zdaj mora še počivati; to knjigo že imam; to sem že slišal; zdaj že spi; zaradi dolgega čakanja je že nestrpen; vsi smo že zbrani; vstopnice so že v prodaji / boš kmalu prišel? Že prihajam / o tem govori v že citiranem delu; odvzeli so jim že priznane pravice
    2. b) do navedenega časa ali v njem: ob osmih bo že odpotoval; ko se je vrnil, so že spali; do večera bodo ceste že splužene
  3. 3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane: že dve uri čakajo; pojedel je že pet krofov, pa še ni sit; danes je že trikrat telefoniral; imajo že več tisoč članov / pri branju knjige je že na stoti strani
  4. 4. navadno na začetku stavka izraža zadostnost navedenega neglede na drugo mogoče: že ime pove vse; že misel na to je zame strašna; že nasmeh bi jo osrečil / že zaradi svojega položaja je imel velik vpliv; kristali so bili že po obliki nenavadni / že kozarček žganja mu škoduje; že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo
    // izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo: hišo bodo pa že dekleta pospravila; sina bo že oče ukrotil; tega se boš pa že v šoli naučil
    // poudarja pomen besede, na katero se nanaša: že lepše čase smo imeli; s tem si šel že predaleč; že vnaprej se vas veselimo / to mi že lahko verjameš; že kar vidim ga, kako godrnja
  5. 5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine: to ste že naredili, ker so vam pomagali; takrat si mu že posodil, zdaj mu pa ne bi več; prvi dan so že dosti hodili, saj so bili spočiti
    // izraža pripravljenost za kako dejanje: to ti bom pa že dal; nič ne de, bom že počakal; to malenkost ti bom že prinesel
    // izraža sposobnost za kaj: drugega ne bo mogel delati, za vrt bo že skrbel / šiva že še, težjega dela pa se ne loti več
  6. 6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve: bomo že našli kak izhod; se bo že pokazalo, kdo ima prav; kar naj grozijo. Se bodo že naveličali; naj gre, se bo že še kesal
    // izraža prepričanost o čem sploh: vi boste že šli, drugi pa najbrž ne; takemu delu že ne boš kos; prinesi vina, že veš, katerega / to pa že lahko narediš zame / nekaj ti bo že še dal
    // izraža nezahtevnost glede časovne bližine uresničitve: ne silite ga, bo že šel; bomo že pospravili, saj se ne mudi / elipt. kar počasi, bomo že naredili
  7. 7. izraža sprijaznjenje s čim: zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno; ne čudite se preveč, je že tako, da se nesporazumu ne da izogniti
  8. 8. ekspr., navadno z velelnikom, zapostavljen izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu: daj mi že mir; govori že vendar; nehaj že s svojim sitnarjenjem; povej že, kaj misliš; pojdi že, sicer boš zamudil / no, slišiš, (ali) bo že kaj
    // v želelnih stavkih poudarja željo po uresničitvi: ko bi bili izpiti že mimo; ko bi vendar že dobili stanovanje
    // v vzkličnih stavkih poudarja grožnjo: te bom že ujel, boš videl / ti bom že dal kaznoval te bom; tepen boš; pog. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega
  9. 9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj je odšla, že so se začeli smejati; še preden se je zavedel, je bil že v jarku / kakor hitro je zaslišala svoje ime, je že planila pokonci
    // izraža, da je dejanje neposredno pred uresničitvijo: že je hotel oditi, ko so ga poklicali po zvočniku; nameraval je že odstopiti, pa si je nenadoma premislil / hotel sem te že vprašati, če bi šel z menoj
  10. 10. v protivnem priredju za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek: piše že, vendar slabo; razložil nam je že, razumel pa ga ni nihče; sprejel ga je že, a zadržano
  11. 11. ekspr., v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: jaz ti že ne bom kupil tega; kdo gre z njim? Jaz že ne / to že ni res; tako neumen pa že ni
  12. 12. ekspr., v zvezi s prislovi za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti: kje je že to za nami; kje že bom jutri ob tem času / že kdaj bi morala to storiti
  13. 13. navadno v zvezi s tako, tako in tako za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: že tako in tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric pa je bil že tako redkobeseden; iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev
  14. 14. z zaimki ali prislovi za izražanje ali poudarjanje poljubnosti: naj bo kakršna že, rad jo ima; kdor že si, pomagaj nam; oglasite se, kjer že ste; najdi hišnika ali kogar že / ta pogoj je izhodišče za kakršna že koli pogajanja; naj bo že kakorkoli, podprli vas bomo / zadovoljen bo s čimer že bodi s čimerkoli
    // bodo že kako opravili tudi brez njega; ne skrbite, mu bo že kdo pomagal; ga bodo že kje našli
  15. 15. ekspr., z vprašalnimi zaimki ali prislovi poudarja ugibanje, ponovno vprašanje: pregnali so jih v gore ali kam že; kje že tiči ta otrok; kdo ga že išče / čigav je že bil tisti avtomobil; kako je že ime tistemu dekletu / menda je iz Celja ali odkod že
  16. 16. v vezniški rabi, v pogojnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi če že za izražanje pridržka: naj gredo, če že hočejo; če že ima priliko, naj jo izkoristi; tako je bilo, če že hočete vedeti; če sem že tukaj, bom ostal / pri teh stvareh, če so že neizbežne, se ne prenagli / ker sem že obljubil, se ne bom umaknil / elipt. verjetno ne bo kar tako odšel. In če že, pa naj
    // z nikalnico za izražanje izvzemanja: jabolka so vsaj lepa, če že ne okusna
    // ekspr., v stopnjevalnem priredju, v zvezi že — kaj šele za izražanje neomejenosti na prvi člen: že hodi težko, kaj šele teče; že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko
  17. 17. v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje: mislijo, da obvladujejo položaj. Že, toda ne bodo ga dolgo; organizirali bodo svetovno prvenstvo. Že že, a kdo bo vse plačal / najbrž so prišli pravočasno. Po mojem že; tega pa ne znaš najbolje. Že mogoče
    // izraža sprijaznjenje s čim: že dobro, pusti to; no, no, že dobro; že prav, že prav, ste se pač zmotili; razumem, že razumem, nič hudega / že prav, bom vsaj vedel za drugič
    ●     bo že kruha bo že bo dovolj; si zadovoljen s službo? Bo že zame zame je sprejemljiva; kakšna je letos letina? Bo že srednje dobra; kako se vam godi? Že gre srednje dobro; boste to zmogli? Bom že kako bom, vendar težko; kako boste pa živeli v takih razmerah? Bo že kako upamo, da bomo na kak način vzdržali; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko izraža očitek, nejevoljo; nizko iz njega že raste regrat je mrtev (in pokopan)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Število zadetkov: 43