*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ah medm., F
5, vah,
ah, deridentis. Math:27.v.90.
Et gaudentis. Isa:44.v.16;
ehen, ah, avbe!
hehen, interiectio dolentis, ach;
utinam, ah de bi, Búghotel;
utinam deus daret, ah de bi Búg dal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ahker m, F
5,
menianum, -ni, en
ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6;
pergula, en
ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena loupa, ali
ahker pred hiſho;
protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali
ahkerji per hiſhah;
ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali
ahker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ajfrar m, F
3,
zelotes, -tis, en
aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14;
zelotypes, aifrarji;
zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz,
aifrar, nevoſhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ako vez., F
25,
agesis, li daile
aku ti hozheṡh;
an, aku je;
capsis, vṡami
aku hozheṡh;
libet, aku lubi,
aku dopade, dopade, lubi;
ni, aku ne, zhe ne;
nisi, aku, ſamuzh, ampák;
prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe,
aku ta ygra bode prou, ali nikár;
proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je,
aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim;
quamquam, De bi ravnu,
aku ravnu;
secundè, aku od kodai;
ſi, aku, debi:
ſi fieri potest, aku je mogozhe;
ſicubi, aku kei;
ſin, akune;
ſiquando, aku kadai;
ſiquid, aku kai;
ſiquis siqua, siquod, aku gdú;
ſi ullus, aku gdú;
utrùm, aku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akolih vez., F
3,
etsi, akolyh, naiſi;
quamvis, naiſi, zhelyh,
akulyh, de bi lyh;
tametsi, akulyh, zhelyh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ama ž, F
6,
fasenninae, ſo te péſmi, katere
Ama poye, de deite saſpy;
feſseriae, te péſmi, katere
Ama poye kadar ṡyble;
mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te
Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo;
nutritia, -orum, lon ene
Ame;
nutritia, -orum, tá lon eni
Ami;
nutrix, Ama
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
angelika ž, F
4,
caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je
Angeliki glyh oẛmena;
laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza
angelica;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta
angelike;
ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je
angelica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bi člen., F
44,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de
bi po terni shly;
ausim, de
bi ſmil;
exercendus, kateri
bi ſe imil ṡkuſhati;
faxit deus, de
bi Búg dal;
forem, bi bil;
fugam ardet abire, vus gory kakú
bi béṡhal;
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam trenil;
magis vellem, jeſt
bi hotel doſti raiſhi;
nutu, uno nutu, kar
bi trenil;
quamquam, De
bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de
bi lyh;
quasi, kaku
debi, ṡkorai;
subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
boleti nedov., F
16,
capite laborare, glava
boly;
cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali
boly;
crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz
boly;
diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh
boly, de ne more ṡaderṡhati;
dolere, tudi
boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati;
dolet, boly, ſe ṡgréva;
dolet â ſole caput, od ſonza glava
boly;
hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani
boly;
lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena
boly;
neuricus, -a, -um, kateriga glidi
bolè, prity, ali potogram ima;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè
bolè;
oedoma, oteklúſt vodena, katera ne
boly, pres beteṡha;
ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh
boly;
vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava
boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bosti nedov., F
7,
caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty
booſti;
conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne
bodó;
fodicare, nabadati,
boſti;
fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe
boſti;
lancinare, boſti;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani
bode;
pungere, boſti, vboſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bradavica ž, F
10,
aerochordon, ſo
bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
callere: bradovize iméti;
callosus, -a, -um, polhen
bradavÿz;
callus, et callum, bradoviza;
erugare, tudi
bradovize ṡdreiti;
ficus, -ci, figa: tudi tur, ali
bradoviza eni figi podobna;
gemursa, -ae, ena prehuda bolezha
bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi;
papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi;
verruca, -ae, bradoviza;
verucosus, -a, -um, polhin
bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
branje1 s, F
6,
lectio, -onis, branîe, isbranîe, iṡvolenîe;
legibilis, -le, lagák
h'branîu;
praelectio, naprei
branîe;
privata lectio, ſuſebnu
branîe, na ſamim
branîe, de oben ne vidi;
profeſsio, tá ozhitni vúk inu
branîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
brazda ž, F
7,
arula, ena v'podobi ene
braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui;
colliquiae, -arum, vodene
braṡde, vodeni jamizhi;
imporcare, na nyvi
braṡde délati, orati, naſjati;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka;
novalia, braṡde;
sulcare, orati,
braṡde délati;
sulcus, -ci, jamizh,
braṡda;
prim. bruzda2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
breg m, F
6,
choma, -tis, en
brég, ali naſsip ṡemlè de voda ne grè vſtrán;
clivus, en
brég;
crepido, -nis, tlá, en
brég, kir vodeni valovi noter buhajo;
fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè;
litus, -oris, krai vodè,
breig, brúd, kraj morjá;
ripa, -ae, krai per vodah,
brég nad vodó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
brejiti nedov., F
2,
foetare, breyti;
prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali ovnou, de nemorejo ováz
breyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
brenčati nedov., F
7,
aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati,
brenzhati;
bombilare, brenzhati;
bombilare, brenzhati kakòr zhibele;
crepitare, pokati, ſhuméti, perdéti,
brenzhati;
percrepare, mozhnú
brenzhati, pokati, ſhuméti;
strepere, strepitare, ṡhkripati, ſhuméti,
brenzhati, ropotati, ravſhlati;
trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tlèh ṡaṡhene, de
brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
brezdušnik (brez dušnik) m, F
5,
atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta,
preṡ duſhnik, meini de nei Bogá;
epicurei, preṡdruſhniki[!]: ſamovolni;
epicureus, preṡduſhnik, ali pres duſhe;
maleficus, -a, -um, zuperṡki,
preṡduſhnik, ṡhkodliviz;
malitiosus, -a, -um, hudoben, lotraſt,
preṡduſhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
brkljavka ž, F
2,
crepitaculum, ṡkrabotula ẛa mlade otroke,
berklauka, klepetez, klapotez;
trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno
berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
brod m, F
12,
emporium, -ÿ, en
brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio;
limenarcha, -ae, morṡkiga
brodá goſpúd;
litus, oris, krai vodè, breig,
brúd, kraj morjá;
navale, -lis, en morṡki
brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo;
navigius, -gÿ, brúd;
portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim
brodu zol jemle;
portuosus, -a, -um, kir je doſti
brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati;
portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki
brúd;
trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi;
vada transire, zhes
brody pregaṡiti;
vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
buča1 ž, F
7,
bryonia, en koren od pluszha, ali divja
buzha;
colocynthis, -dis, coloquint, divja
buzha;
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe;
cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr
buzhe;
hedera, buzha. Jonae 4.v.6;
superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na
buzhah;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja
buzha, ali pluzh
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bula ž, F
3,
panus, -ni, ena biṡgauka, ali
bula;
parotis, -dis, ena
bula, ali otúk ṡa uſheſmi;
pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na
bule, de pomagajo ṡoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
celo prisl., F
349,
approbus, cilú dober;
aqua eximia, ena
cilú dobra voda;
caro mustea, cilú friſhnu meſſú;
celeriter, -rius, -mè, cilú hitru;
disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti;
dulciculus, cilú oſlaſſen;
edurus, -a, -um, de nei
cilú terd;
emirari, ſe
cilú ṡazhuditi;
humillimus, cilú pohlevèn;
infensus, -a, -um, na eniga
cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
integerrimè, cilú do konza riſnizhnu;
intimus, tá
cilú nar noterſhnî;
juvencula, junizhizha,
cilú mlada;
largiter, cilú obilnu;
libenter, cilú rad;
merè, zhiſtu,
cilú;
neutiquam, cilú kratku nikár;
ocyſsimè, cilú hitru;
omninò, cilú, timu je takú;
per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi;
perangustè, cilú na voṡku;
plané, cilú, ravnu takú;
scientiſsimus, kateri
cilú dobro ṡná,
cilú do konza dobru vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
cena ž, F
17,
alto precio, predragu, viſſoke
zeine;
auctionari, predati timu kir vezh oblubi,
s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti;
contractus, -tus, kup,
zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe;
depretiare, na manſho
zeino perpraviti;
inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres
zeine;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe
zeine ene na prudai poſtavlene rizhy,
zeine naudarjanîe;
levare annonam, ſturiti de je ena reizh per
zeini, dober kup délati;
licitatio, obluba
zéne s'eno reizh, kupá délanîe;
licitator, en ſhazar, kateri
zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti;
manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni
zeini oſtati;
pertractare, mozhnu andlati,
zeino, kúp, ali ſvit délati;
pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga
zeino délati, inu ſe ṡglihati;
taxare, pozeiniti, tadlati,
zeino poſtaviti, ſhazati;
taxatio, zeina, tadel;
tractare, andlati,
zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
cerati nedov., F
5,
apepsia, kadar ẛhelodez ne more
zerati;
apersia, marẛlúſt ẛhelodza de nemore
zerat;
digerere, zerati, zhinṡhati;
dyspepsia, -ae, ṡhelodza boléẛan, kir ne more prov ſhpiṡhe
zerati;
struthiocamelus, -li, en ṡhtraus, velika tyza s'lepim perjam, katera ṡheléṡu v'ṡhelodzi
zera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
col m, F
12,
gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali
zol na vodi;
lex vectigalis, tega
zola poſtava;
libripendium, zol od vage;
manceps, -cipis, en ṡhtanter, kateri
zole, ali deſſetine v'ſhtant ima ... kateri en
zol kupi;
portitor, kateri na enim brodu
zol jemle;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na
zolu, de nei
zola dal;
scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine;
telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri
zol pobèra, ali jemle;
telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha;
vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
čelih vez., F
2,
quamvis, naiſi,
zhelyh, akulyh, de bi lyh;
tametsi, akulyh,
zhelyh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
četrti štev., F
16,
America, ta ſveit pod nami, ta
zheterti deil ſvitá;
bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali
zheterti deil zhetertinke;
dodrans, -tis, pedaîn,
zheterti deil ene rizhy;
dodrans agri, zheterti deil ene nyve;
quadra, -ae, en
zheterti deil;
quadrans, -tis, zheterti deil;
quadrigamus, -mi, moṡh
zheterte ṡhene;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta
zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá
zheterti deil doby tega contrabanda;
quartale, tá
zheterti deil;
quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali
zheterti deil ene mère;
quartus, -a, -um, zheterti;
quaternarius, -a, -um, v'ti
zheterti verſti;
syntaxis, zheterta latinṡka ſhula;
tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes
zheterti deil ene deṡhele;
tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
čevelj m, F
7,
bipedalis, dvá
zhevla ſhiroku, ali dolgu;
bipedanus, -a, -um, dvá
zhevla globoku;
dodrantilis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga
zhevla;
ducenus, -a, -um, duceni pedes, dveiſtú
zhevleu;
duo de quadrageni pedes, oſſem inu trideſſeti
zhevleu;
paſsus, -si, ena mèra pèt
zhevlou dolga, ena klaftra;
tripedalis, -le, vel tripedaneus, -a, -um, try
zheule dolg;
prim. črevelj2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
čevo s, F
8,
alvus, trébuh, kir
zhéva leṡhè;
colica, v'trébuhu, ali
v'zhevah griṡenîe, dertje;
colon, tú veliku
zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de
zhéva vun gredó;
exenterare, zheva vun vṡèti, ali ṡmotati
[str. 79b in 250a ];
omentum, peizhiza na jetrah, ali na
zhevih;
viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa
zhéva, drubovina;
prim. črevo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
črv m, F
26,
blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki;
bombyx, zherv, kateri ẛhide prède;
bruti, ẛelni
zhervje;
centipeda, preſizhiza, ali en
zherv s'ſtú nogami;
convolvolus, -li, en
zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija;
coſses, vel coſsus, leiſni
zhervi;
herpes, -tis, zhervi na parſti;
involvulus, -li, en
zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya;
ips, ipsis, en rogázh, en
zherv, kateri terṡtje jei;
is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe;
jaculus, -li, ena ſorta eniga
zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren;
millepeda, -ae, en
zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka;
necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd
zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla;
phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan,
zherv na parſti;
pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti
zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo;
rauca, -ae, en
zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti;
redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá
zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh;
scabro, -onis, ta
zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23;
tarenus, zherv v'meſſei;
teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo;
thryps, -pis, en v'leiſſi
zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda;
vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od
zhervou ſturjena;
vermis, -is, en
zherv;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de
zherv ym ne ṡhkodi;
volvunx, -cis, en
zherv, kateri laſſém ṡhkodi;
xylophagus, -gi, en
zherv v'leiſsi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
črvec m, F
2,
nitedula, -ae, karstniza, en
zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en
zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
čuti2 nedov., F
3,
advertere, zhuti;
caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de
ſe li ſama ſapa
zhuti;
sentire, pozhutiti, obzhutiti,
zhuti: ſe hudu zhutim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
da prim. de
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: da gl. do
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dari m mn., F
10,
colibia, vilia munuscula, maihni
dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi
dari obdán;
lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji;
munerarius, -rÿ, kateri
dary vunkai dily;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti;
musach. 4.Reg:16. ver:18.
Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh
darÿ;
perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti;
soteria, -orum, ſhenkinge, ali
dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil;
struere donis Altaria, na Altarje
dary poloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dati dov., F
205,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo
dati;
anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe
dati;
depositor, kateri s'rók
dá;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho
dati;
do, dare, dati;
elocare, preſſeliti, na fit
dati, v'ſhtant
dati;
explicator, -ris, kateri iṡlaga,
dá ṡaſtopit;
faxit deus, de bi Búg
dal;
indicare, povédati, na ṡnanîe
dati, pokaṡati;
introdare, notar
dati, ſe podati, ſe vdati;
obescare, naṡhpiṡ
[h]ati, jeiſti
dati;
obÿcere spem, vupanîe
dati;
perhibere testimonium, prizhati, prizho
dati;
piacularis, -re, kar
ſe da k'odpuṡzhanîu;
praebere auxilium, pomúzh
dati;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj
dati;
rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor
dati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt
dati, reṡgledovati;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho
dati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ
dati, zvinkati;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai
dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès
dati;
usura beſsalis, kadar
ſe da 8. od 100;
usura ex triente, kadar
ſe da 4. od 100;
usura semiſsis, kadar
ſe da 6. sa 100;
usura unciaria, kadar
ſe da 12. od 100;
utinam deus daret, ah de bi Búg
dal;
uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy
da;
vexator, kateri myrú ne
da, poſſa, inu kumrá;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè
dati;
prim. daj, dan, dano
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
daviti se nedov., asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkuſt v'perſih, de
ſe davi, inu ne more prou vun metati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
de vez., F
217,
edurus, -a, -um, de nei cilú terd;
faxit deus, de bi Búg dal;
nequandò, de kei kadai;
nequis, nequa, nequod, de oben;
quod neque, quia neque, de tudi nikár;
perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál,
de ſe ṡkuṡi vidi;
praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka,
de ſe kai ne ṡgody;
probabiliter, ṡkorai
de je timu takú;
quamquam, de bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh,
de bi lyh;
quasi, kaku
de bi, ṡkorai;
quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu;
si, aku,
de bi;
ut, de;
ut, de, s'tem, kakòr
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dejati1 dov., F
4,
dicam, porezhem,
bom djal, ali povédal;
dixit, je djal;
L. In fine dictionis accipitur loco V. ut je pelal, je vstal,
je dial;
nollem dixiſse, jeſt bi hotel, de bi ne bil nigdár tega
djal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
delati nedov., F
256,
adumbrare, ſénzhiti, ſénzo
délati;
agere, délati, rovnati;
arbitrum eſse, ſpravo
délati;
calvare, pléſhaſtu
délati, golufati;
caseale, -lis, ſyrniza, kir
ſe ſyr
dela, ali hrani;
colere, délati, zhaſtiti;
diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri
déla;
facere, ſturiti,
délati;
figulina, vel figlina, kir
ſe lonzi
délajo, lonzharniza;
ingentes ferre gradus, velike korake
délati;
ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega
délati;
malefacere, hudu
délati, ali ſturiti;
meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke
délati;
molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj
délati;
molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera
ſe is ſvinza
déla;
murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga
ſe poſſoda ṡa pytje
déla;
myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga
ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati;
myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga
ſe ṡhla
[h]tne ṡhalbe v'opotékah
délajo;
pacator, -oris, myrnik, kateri myr
déla;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo
délati, v'roko ſèzhi, pervoliti;
plicare, gubè
délati;
poenitentiam agere, pokuro
délati;
ponere leges, poſtave
délati;
procreare, roditi, otroke
délati, ali perrediti;
sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze
déla;
sedentarius, -a, -um, vſe tú kar
ſe ſidèzh
déla;
sulphuraria, -ae, hiſha kir
ſe ṡhveplu
déla;
tumultum facere, hrúp
délati, ſturiti;
vas subactarium, poſſoda v'kateri
ſe puter
déla;
vim inferre, poſyliti, ſylo
délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dete s, F
14,
adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti
deteta;
caeson, ṡréṡanu
déte s'materniga telleſſa;
cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu
deite;
fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de
deite ṡaſpy;
infans, -tis, mlad otrok, ali
déte;
loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú
déte gori darṡhy v'maternim telleſſi;
obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu
déte;
phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu
déte is maternize vunkai ſeṡhenó;
primipara, -ae, katera tú pervu
deite rody;
proles, -lis, deite, otrok, rood;
puer, -ris, enu
déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik;
puerascere, vekſhe ter vekſhe
déte perhajati;
puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu
déte rody;
secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú
déte v'maternim telleſſi leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
devati nedov., F
7,
conflatorium, tá poſſoda, v'katero
ſe ſrebrú, ali rude
devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21;
corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer
ſe offri
dévajo;
ergastulus, -li, kateri v'jezhi
déva, ali ſtavi;
focale, -lis, ṡheléṡu ṡa kravṡhanîe: tudi, tú kar
ſe déva okuli garla ṡa ṡymo;
geminare, v'dvei gubei
dévati;
peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri
ſe v'rane
dejvá;
tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera
ſe v'polṡhtre
deiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
deževnik m, onocrotalus, -li, dishevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil: leffel gans po némṡhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dihanje s, F
8,
anhelitus, dihanîe, teṡhka ſapa, dúh;
dispnaea, teṡhkúſt
dihanîa;
halitus, -us, ſapa,
dihanîe, dahnenîe;
orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teṡhkiga
dihanîa, s'iṡtegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy;
peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku
dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè;
respiramen, -nis, respiratus, -us, dihanîe;
spiramen, -nis, spiramentum, -ti, puhanîe,
dihanîe;
trachae, vel trachia, te noſne luknîe ṡa
dihanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dlesk m, imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni
dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dno s, F
18,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres
dná;
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na
dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
ad fundum, k'dnú;
ad fundum ire, k'dnú leteti;
carina, pod, ali
dnú v'barkah, ladje
dnú, ali pod;
carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je
dnú v'barki;
crudaria, ſreberna ṡhila, na
dny jame;
ex fundo, od
dná, s'grunta;
funditus, do
dna, s'gruntoma, cilú do konza;
fundum, -di, dnú;
oculi sinus, okounu
dnú;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na
dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo;
solum, -li, dnú, pod, tlá;
sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu
dnú;
talea, -ae, ene ſpletene korbe
dná leiṡ;
tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte;
voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres
dná jam, inu vertazh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dobiti dov., F
27,
aquirere, ṡadobiti,
dobiti;
aſsequi, doſſezhi,
dobiti, ṡadobiti;
callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule
dobiti;
caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe
dobiti, ſe rezliti;
cauponari, oſhteriti, kai
dobiti, na predajo iméti;
eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai
dobiti;
expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali
doby;
expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo
dobiti, iſtirati;
extuberare, ṡhule
dobiti, otezhi;
fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai
dobiti;
germinare, mladize
dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti;
impetrare, ſproſſiti,
dobiti;
indipisci, ṡadobiti,
dobiti;
indipisci pugnam, boi
dobiti;
litem vincere, pravdo
dobiti;
lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti;
meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti;
obtinere, obderṡhati, ṡadobiti,
dobiti, proſſiti;
occallere, vel occallescere, ṡhule
dobiti;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati,
dobiti;
pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti
doby;
potiri, vṡhivati,
dobiti, dotezhi, poſéſti;
praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti;
quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil
doby tega contrabanda;
recuperare, naṡai
dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti;
recuperator, -oris, kateri naṡai
doby;
rehabere, naṡai imeti, naṡai
dobiti;
prim. dobit, dobljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dokončati dov., F
12,
absólvere, odréshiti, odvèṡati,
dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe
dokonzhal;
colophonem addere, enu déllu dodélati, ali
dokonzhati;
complanare opus, déllu
dokonzhati;
consummare, fertigati, dodélati,
dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati;
diffinire, h'konzu perpraviti,
dokonzhati, reṡlozhiti;
faceſsere, délati, dodélati,
dokonzhati;
finire, doperneſti, dodélati,
dokonzhati, konez ſturiti;
peragere, dodélati, doparneſti,
dokonzhati, opraviti;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti,
dokonzhati, iṡdélati, doperneſti;
perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe
dokonzhati, lipú govoriti;
terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
dolgousten prid., brochus, -a, -um, dolgauſten, kateri ima ena dolga uſta, de mu ṡobé zhes viſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
domač prid., F
16,
chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe;
coluber, domazha kazha, gloṡh;
concubina, s'raven ṡhena, hotniza,
domazha kurba;
concubinus, domazhi kurbèr;
dapsiles dotes, veliki davki, ali
domazhe ſhtivre;
directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo;
hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od
domazhe praſſize;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk,
domazhi dúh;
lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi;
originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen,
domazhiga roiſtvá;
patria, dum, ozhetina, ali
domazha deṡhela;
penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú
domazhe prebivanîe;
perfamiliaris, -re, cilú
domazhi, inu priaṡniu;
verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz,
domazhi otrok;
vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
drev m, F
13,
apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje
drevui;
cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga
dréva;
cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega
dréva v'ladji;
deglobrare, en
dreu oplupiti, oskubſti;
frondifera arbor, ṡelen, ali veyat
dreu;
galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga
dréva;
lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga
dréva ſturjenu;
liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na
drévi;
maritare alborem, vinṡko terto na en
dreu napelati;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja
dreiva ſhverṡh;
murciolum, -li, ſéme tega
dréva lentiṡcus;
molluscum, -ci, ta garzha javoroviga
dreva;
plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
drist m, F
2,
diarrhaea, dertje,
driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati;
lienteria, -ae, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje,
driſt, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
drtje s, F
6,
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi
dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa;
colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe,
dertje;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati;
iliacus, -a, -um, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah;
lienteria, -ae, tákaſhna griṡha, ali tá beila,
dertje, driſt;
lientericus, -a, -um, kateri ima takeſhnu
dertje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
drug prid., F
281,
aliò versum, v'en
drugi krai;
alius, en
drugi;
alter, drugi;
apploro, -are, per enim
drugim ſe jokati, s'enim
drugim ſe jokati;
collimitari, eden per
druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti;
contiguae domus, hiſhe ſe ena
druge tiṡzhè, tikajo;
convector, voṡnyk
s'drugimi;
excellere, viſhe biti kakòr en
drugi;
frustillatim, od eniga koṡza do
druṡiga;
guttatim, po kapelzi, od ene kaple do
druge;
lamina, -ae, kufraſt, ali
s'druṡiga metala pleh;
non extat alius, nei obeniga
druṡiga;
obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti
drugi gori poſtaviti, eno
drugo poſtavo ſturiti;
peraequè, cilú glih, enu kakòr tú
drugu;
plus caeteris, mimu veliku
druṡih;
praeeſse, zhes
druge biti, zhes
druge obláſt iméti: naprei ſtati;
refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga
druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega
drugiga govorjenîe;
tharso, -nis, en nêrgaviz zhes
druṡih ludy djanîe;
unus, et alter, eden, inu tá
drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
drugači prisl., F
9,
absolutè, popolnama, na en konez, nikár
drugazhi, cilú takú;
aliter, drugazhi;
aliter se resolvere, drugazhi ſe reṡmiſliti;
diffingere, tú ſturjenu reṡdréti, inu
drugazhi ſturiti;
diſsentire, nepervoliti,
drugazhi miſliti;
irrevocabilis, -le, kar ſe nemore naṡai vṡèti, kar ne more
drugazhi biti;
refutare, ṡavrézhi, odpovédati,
drugazhi iṡkaṡati, de timu nei takú;
reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt
drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti;
transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
drva s mn., F
15,
acápna, -orum, ſuha
derva;
ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti
deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ;
ligna findere, derva kalati, zeipiti;
ligna nodosa, garzhaſta
derva;
lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti;
lignatio, dervenîe, dervaſek,
derva ſékanîe;
lignator, kateri leis, ali
derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha
darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe
darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana;
pirata, -ae, en kup
derv na ogîn poſtavlenih. Act:28;
pyra, -ae, ena ṡkladaniza
derv, ena garmada;
strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza
derv;
strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza
derv, ena garmada;
strues lignorum, ṡkladniza
derv
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
držati nedov., F
117,
abdicare, nikár vezh ṡa ſvoiga otroka
derṡhati, odpahniti;
amphora Romana, darṡhy dvei védri;
a senatu stat, on s'ſveitniki
darṡhy;
aspernari, ṡanizhovati, ṡa nyzh
derṡhati;
cauponarius, kateri oſhtario
derṡhy, ali oſhterski hlapiz;
cohibere, braniti, v'kupai
derṡhati, prepoveidati;
concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu
derṡhati;
concelebrare, praṡnovati, praṡnik
derṡhati;
convitator, kateri goſty
derṡhy;
edera, vel hedera, berſhlen, eni
darṡhe ṡa ſrabotje;
gymnasium, vſe ṡhlaht ſhule, inu meiſta, na katerih
ſe vuk
darshy;
habere, iméte, ali
derṡhati;
inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali
darshati;
interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram
darṡhati;
magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikiga
darṡhati, poviſhati;
modialis, -le, kar en mernik
darṡhy;
nauci facere, ṡa nyzh
derṡhati;
praecepta observare, ṡapuvidi
derṡhati;
servare promiſsa, oblubo
derṡhati, ohraniti;
tenere, derṡhati;
triumphatus, -a, -um, od kateriga
ſe je veſſelu pranganîe
derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen;
violare fidem, vère ne
derṡhati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: držati nedov., fingere se, derſhati, se potuhniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de
eden timu drugimu odgovarja;
compromittere, oblubiti
eden drugimu;
dediscere, poṡabiti, kar ſe je
eden navuzhil;
libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe;
litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga;
mutua opera tradere, eden drugimu pomagati;
mutuus amor, kir
eden tega druṡiga lubi;
quidam, quaedam quoddam, nékateri,
eden;
quispiam, eden, kei
eden;
septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou
eden;
singulatim, ſuſebnu
eden ṡa drugim;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de
eden oterpne;
tenatus, -us, kadar
eden ne more garla obrazhati;
uteruis, katerikuli,
eden, ali tá drugi;
prim. en, v'edno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
erbič m, F
9,
cohaeres, -dis, v'kupai
erbizh;
consors, ṡraven deléṡhnik, ali
erbizh; Dedizh
pro haerade positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh;
haeredipeta, kateri ſe perbliṡhuje de bi
erbizh ratal;
haeres, -dis, erbizh, deidizh;
haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi
erbizh oglaſſi;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateri
erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy nema;
suus haeres, bliṡhnî
erbizh, nîegou
erbizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ernprajz m, teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
faconetelj m, F
3,
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali
fazonetel, s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'drugo ruto, ali
v'fazonetel vtakne;
strophiolum, -li, en fazhól, ali
fazonetil;
prim. facanetelj
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
feniks m, phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zhervizh rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza
Fenix imenovana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
feronk m, conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó;
prim. firank
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
flus m, F
6,
catarrhus, -i, kaſhil, naduha, en
fluṡ v'glavi, nahod;
delachrymatio, objokanîe: tudi en nagel
flúṡ v'ozhéh: ali hiter;
distillatio, tudi en
fluṡ is glave ṡkuṡi núṡ;
epiphora, -ae, ſolṡnoſt teh ozhy, en nagel
flus v'ozheih;
profluvium, en
fluṡ, is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati;
rheumaticus, -a, -um, en zhlovik polhin
fluſſou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
fofljati nedov., F
2,
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu
foflá s'peretnizami, de ſe darva vushgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana;
subvolare, s'perutmi
foflati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gank m, F
16,
ambitus, -tus, ambulacrum, gank;
arula, tudi en
gánk;
cryptoporticus, gank pod ṡemló;
fori, -orum, tudi bervy ali
ganki v'barki;
gabbatha, en gvelban
gank;
hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali
ganki preṡ ſtréhe, na katerih ſe plèſhe;
menianum, -ni, en ahker, ali
gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana;
orchestra, -ae, en muſt, ali
gant [gank] na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh,
gank, ali loupa;
pergula, -ae, en ahker,
gank, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna,
ganki v'ladjah,
ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
peribolus, tá ṡyd, ali
gank, inu takeſhnu okroglu meiſtu. Ezech:42.v.7;
porticus, -cus, loupa, en pokryt
gank ṡa prehajenîe;
projecta, -orum, ahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali
ganki per hiſhah;
propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali
gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gavge (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na
gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.
[Iz katerega Trubarjevega dela je Pohlinov navedek, nismo mogli preveriti. Pregovor: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ṡa miẛo posajajo, ima tudi Vorenc v slovarju na str. 14a . Podobna zapisa imata npr. Sebastijan Krelj: Brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi (Plet.II., 762, vésiti), in Janez Svetokriški v Sacrum promptuarium, Pars II., Venetiis 1695, 9 in 10: Ah kulikukrat en velik tat ſapouej tiga maliga tatova obeſsit! ... satorai je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty, ampak sa te maihine.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gaz ž, vadum, -di, brúd,
gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gaziti nedov., F
3,
transvadare, pregaṡiti, v'prég
gaṡiti;
vadare, gaṡiti, pregaṡiti;
vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku
gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
giniti nedov., F
3,
atrophia, boléṡen de ṡhivot
gine, inu doli jemle, madál perhaja;
decrescere, doli raſti,
giniti;
deficere, odpaſti, ṡmankovati, permankati, ſlab perhajati,
giniti, hierati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
glad m, F
2,
bulimia, glád, boléṡen de ſe ne more naſſititi;
fames, -mis, glád, lakota
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gliha ž, F
11,
aequalitas, -tis, enakoſt,
gliha, glihota;
circiter, per eni
glihi, okuli;
contractus, -tus, kup, zéna, ṡavèṡa,
gliha, pogodenîe;
harmonia, -ae, ena lepa
gliha v'ſhtimi;
incomparabilis, neperglihan, katerimu ſe
gliha ne naide;
milles sestertium, per eni
glihi je tolikain, kakòr eden inu shtirideſſeti rainiṡh;
paradigma, ena podoba,
gliha, ṡkusi exemple perpovedanîe;
parilitas, gliha;
sacoma, -ae, gliha vage, de na eno plat vezh ne vaga kakòr na tó drugo;
suppar, -ris, vglih mère, ṡkorai ene
glihe, ene mère;
symetria, -ae, glihmerjenîe,
gliha, ravnu podobnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
glumbec m, stupor, -oris, nebiz,
glumbiz, tuta, takú de nei ſam per ſebi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gnezdo s, F
9,
cava, duplu kir tyze
gnéṡda délajo;
chlorio, ſternád tyza:
chlorium, nîe
gnéṡdu;
chromis, ena riba, katera v'vodi
gnéṡdu ima;
consternere cubilia gallinarum, kokuſham
gnéṡda délati;
internidificare, poleg gnéṡditi,
gnéṡdu delati;
loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu
gnéṡda délajo;
nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze
gnéṡda délajo;
nidulari, ſe gnéṡditi, ali
v'gnéṡdi mlade lezhi;
nidus, -di, tyzhje
gnéṡdu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gnoj m, F
24,
bolbiton, volovṡki
gnui;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago,
gnoi, inu kry vun mèzhe;
feretrum stercorarium, trage ṡa
gnui;
fimetum, -ti, kúp
gnojá, kamer ſe
gnoi ſpravla, gomila;
fimus, -mi, gnoi;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi
s'gnojam ſturjeni;
laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati;
marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu
gnui;
muscerda, miſhji
gnoi, miſhji drek;
praetergere, obriſſati, otréti, en
gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim;
pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da
gnoi;
pus, -puris, gnoi;
sanies, -ei, gnoi, ſokerviza
s'gnojom, gnui;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin
gnoja, vuṡ gnyl;
saperda, en kúp ſmardezhiga
gnojá, inu ſmradú;
stercorarius, -a, -um, kar
k'gnoju ſliſhi;
stercorosus, -a, -um, polhin
gnoja, ali govne;
stercus, -oris, gouna, lén,
gnui, drek;
sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa
gnoi;
suscerda, -ae, ſvinski
gnoi;
tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul
gnui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gnojiti se nedov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali
je [ſe] sa nohtam
gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
godrnjati nedov., F
6,
commurmurare, v'kupai mermrati,
godernîati, pomagati mermrati;
emutire, mermrati,
godernîati;
gannire, tudi
godernîati;
murmurare, nêrgati, mermrati,
godernîati, ravſhlati, nîergati;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu
godernîati, de eniga uſheſſa bolè;
ogganio, vel obgamnio, -re, s'shlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu
godernîati, de eniga uſheſſa bolè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gomizljati nedov., formicatio, ena boléṡan ali hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi
gomiṡlali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gospa ž, F
8,
cosmeta, -ae, zirar, ali zirarza, te katere lipú
Goſpè goſpè ſplétajo inu narejajo;
domina, goſpá;
gynaeceum, ena kamra ṡa
Goſpè;
matrona, -ae, ena zheſtita ṡhena, ali
goſpá;
orea, -ae, tudi puhſhiza sa maṡilu teh
goſpei;
pedisqua, -ae, ena moiṡhkra, katera ṡa
goſpó grè;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike
goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
govoriti nedov., F
101,
affari, govoriti;
attice loqui, dobru
govoriti;
barbarè loqui, gardú
govoriti;
blatire, berbrati, neumnu
govoriti;
detractare, hudú zheṡ eniga
govoriti;
dictare, naprei
govoriti, kir eden popiſhuje;
falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh
govori;
fandus, kar je vrédnu de
ſe govory;
fari, govoriti;
figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti
govoriti;
genuino rodere, gardú od eniga
govoriti, fershmagovati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú
ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu
govoriti;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more
govoriti;
obtrectare, eniga ferrahtati, hudú
govoriti, opravlati;
recitator, -oris, kateri glaſnu
govory, ali bere;
traulus, -li, kateri teṡhku
govory;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu
ſe riſniza
govory;
prim. govarjoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
govorjenje s, F
116,
adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain
govorjenîe;
diſsertatio, -onis, enu dolgu inu mnogiteru
govorjenîe;
elocutio, -nis, govorjenîe;
facetiae, ſhavkova
govorjenîa, ſhale;
famen, govorjenîe;
grandiloquus, -a, -um, viſſokiga, inu velikiga
govorjenîa;
ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda;
locutio, govorjenîe;
loquela, govorjenîe, beſſéda;
oratio, peroratio, govorjenîe;
perfacetus, -a, -um, ſylnu luṡhten
s'govorjenîam;
philologia, -ae, lubau tega piſma ali
govorjenîa;
philologus, -gi, kateri lubi tu
govorjenîe;
physiologia, -ae, kunſht inu
govorjenîe od naterlih rizhy;
poëma, -tis, ena ṡmiſhlena peſſim, ali raimanu
govorjenîe;
prologus, -gi, predgovor, enu naprei
govorjenîe;
prosa, -ae, enu leidig
govorjenîe, inu nikar v'raimi;
refutatio, saverṡhenîe
govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkasanîe, de nei reiṡ tega drugiga
govorjenîe;
sermo, govor,
govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
grinta ž, F
9,
alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude
grinte, rák,
etc:;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe
grinte, ali hraſte;
porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha
grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude
grinte;
scabies, -biei, garja, perhlai,
grinta;
senecio, -onis, kriṡhni korèn,
grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar
grinte ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gristi nedov., F
7,
ango, -angere, v'jedati,
griſti, ṡkarbéti, ſtiskati;
cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda,
griṡe, ali boly;
formicatio, ena boléṡan ali hraſta na zhlovéki, katera
griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali;
mandere, dvezhiti,
griſti;
remandere, ṡupèt dvezhiti, ali
griſti, predvékovati;
rodere, griſti, glodati;
torturare, klati,
griſti. Eccl:31.v.23;
prim. grizeč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
grlo s, F
42,
carodites, gerla ṡhyle;
choerades, kroffi na
garli;
collum, vrát,
gerlu;
epiglottis, -dis, ta jeṡizhik
v'gerli;
faux, fauces, golt,
gerlu, gobez, goltanez;
inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah
garla;
monile, -lis, rinke, ali zir na
garli, ṡlata ketina;
orthopnoea, boléṡan teṡhkiga dihanîa, s'iṡtegnîem
gerlom, de
garlu ravnu k'viṡhku darṡhy;
stomaticus, -a, -um, kateri ima
v'garli eno bolezhino;
tetanus, kateri ne more vratú, ali
garla obrazhati;
tonsillarum inflamatio, kadar je s'notrai
garlu oteklu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
grozovit prid., F
23,
atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud;
barbara gens, ludjè groby,
groṡoviti, neuſmileni;
crudeles terrae, groṡovite deṡhele;
dirus, -a, -um, groṡovit;
efferus, -a, -um, ṡlobán, taku mozhnu, kakòr de bi norel,
groṡovid, prehúd;
ferocire, divjati,
groṡovit perhajati;
ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják;
ferox forma, tudi
groṡovite ſhtalti;
ferus, divji,
groṡovit;
horrendus, -a, -um, ſylnu
groṡovit, ali ſtraſhán;
horribilis, -le, groṡovit;
horrisonus, -a, -um, kar daje enu
groṡovitu ſhumenîe;
immania saxa, velike, inu
groṡovite ṡhkale;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; ſtraſhán,
groṡovit;
perhorrendus, -a, -um, ſylnu
groṡovit, inu ſtraſhán;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu
groṡovite rizhy dopernaſhajo;
praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú
groṡovit;
subhorridus, -a, -um, enu malu
groṡovit, ali ſtraſhán;
tremendus, -a, -um, ſtraſhán,
groṡovit;
trucidatio, morjenîe,
groṡovitu vbyanîe;
truculentus, groṡovit, ſtraſhán;
trux, -cis, groṡovit;
tyrannicus, -a, -um, groṡovit, neuſmilen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
gvišen prid., F
23,
armelausia, enu
gviſhnu oblazhilu;
axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali
gviſhnu rezhenîe;
certus, -a, -um, gviſhin, gotou;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en
gviſhen deil Neba;
effata templa, Cerque s'enimi
gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane;
febres statae, marṡlize, katere ob enim
gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
hyn, ena
gviſhna mèra. Ezech:14;
indubitabilis, -le, nezviblajozh,
gviſhen;
indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú;
manifestarius, -a, -um, ena
gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti;
moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim
gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka;
pax explorata, en
gviſhen, inu ṡaṡhihran myr;
pectora certa, gviſhen inu obſtojezh;
perfidelis, cilú ṡveiſt, inu
gviſhen;
perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu
gviſhin;
ratus, -a, -um, poterjen, gotou,
gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu;
sacoma, -matis, ena
gviſhna mèra, ali vaga;
scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak;
sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih,
gviſhin, pravizhniga ſerzá;
stati reditus, gviſhni perhodki;
status, -a, -um, ſtánovit,
gviſhin, poſtavlen de ne pade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hlod m, F
7,
fustis, hlod, poliza, podvèrik, krepel, povierik, drog;
fustuarium, -rÿ, tepenîe s'eno palizo, ali
hlodom;
lignum, leis, polénu,
hlod, povirik, krepel, drivú;
mutulus, -li, tudi tá
hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè;
palangae, ty
hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo;
proceres, tudi taiſti kameni, ali
hlodi, kateri is ṡyda vun gledajo, de ſe vodar na nîe ſtavi;
tollenon, -onis, en dolg
hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hoteti nedov., F
53,
capsis, vṡami aku
hozheṡh;
dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi
hotil kai yṡkati;
imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi
hotlu paſti;
inconfeſsus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri
n'hozhe riſnize povedati;
itane vis? hozheṡ li takú iméti?
malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt
hozhem raiſhi, ti
hozheṡh raiſhi, on
hozhe raiſhi, my
hozhemo raiſhi, vy
hozhete raiſhi, ony
hozhejo raiſhi;
nolo, n'hozhem;
ò si, Búg
hotel;
renuit, je odpovédal,
n'hozhe;
volo, jeſt
hozhem;
prim. nehoteti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hrasta ž, F
7,
crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja;
emarginare, od ene bolezhine, ali tura tó
hraſto prózh odréti;
emplastrum escharoticum, en flaiſhter, kateri
hraſto déla;
formicatio, ena boléṡan, ali
hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali
hraſte;
petigo, -nis, ṡhpizhaſte
hraſte, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha grinta, ali
hraſta s'luṡzhinami;
prim. krasta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hrastav prid., F
4,
alopaecia, grinta,
hraſtova glava, de laſſi doli gredó;
crustatus, -a, -um, hraſtou, ṡhkorjaſt, pofraihan;
lepusculus, ena
hraſtova goba;
scabiosus, -a, -um, garjou, perhou, hargou, grintou,
hraſtou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hrastov prid., F
8,
funetum, -ti, terta breṡova, leṡhkova,
hraſtova, v'kup ſpletena;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je
hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina;
querceus, -a, -um, hraſtou, hraſtovaſt, is
hraſtoviga liſſá;
rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy
v'hraſtovih korenikah;
roboreus, -a, -um, zerou ali
hraſtou, s'tardiga hraſta ſturjen;
suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne,
hraſtova ṡhkorja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
iskati nedov., F
22,
conquirere, s'fliſſam
yṡkati, ṡadobivati;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda
yṡzhe;
contari, zviblati, vpraſhati,
yṡkati;
dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai
yṡkati;
frigus collere, hlád
yṡkati, lubiti;
indagare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati,
yṡkati, oſleiditi;
indigator aquarum, kateri vodene ṡverke
yṡzhe;
inquirere, vpraſhati,
yṡkati;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto
yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè;
pacificatorius legatus, en ſel kateri myr
yṡzhe, inu pegeruje;
pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden
yṡzhe;
pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo
yṡzhe, ali najde;
percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi,
yṡkati;
perquirere, dobru
yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati;
pervolutare libros, buque preplatlati, po buquah
yṡkati;
quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali
yṡkati, ṡpraſhovati;
querere, yṡkati, upraſhati;
requirire, eniga
yṡkati, ali vpraſhati;
specium, -cÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim
ſe te rane globozhina
yṡzhe;
vestigare, yṡkati, ſliditi;
vestigare odore, s'diſhanîam ſliditi, ali
yṡkati;
vestigator, ſlidnyk, en jager, kateri ſlidy, inu
yṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
iti nedov., F
85,
caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir
ſe gre h'potrebi, aiṡhilz;
conternans, tú kar v'tretje leitu
grè;
egreſsus, -s, -um, kateri
je vunkai
ſhel;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun
gredó;
grandinat, tozha
grè;
hac transivit, je ſhel tukai mimú;
maniacus, -a, -um, kateri ob pamet
grè;
ningit, ſneṡhy, ſnéh
grè;
pertransiri, ṡkuṡi
jiti, ṡkuṡi preiti;
pluit, deṡh
grè, deṡhy;
postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar
ſe grè ſpati;
radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja
je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
redundare, zhes
jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes
jiti, napolniti;
tua interest, tebe ṡadene, tebe an
grè, tebi je pridnu;
vadens, kateri
grè;
vadere, iti, poiti;
prim. aniti, gredeoč, gredoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
iz1 predl., F
280,
bryton, pytje,
is jezhmena;
coena cymica, vezherja
is ſozhivja;
de, od,
iṡ, po;
e, iṡ, od;
ex, is, od;
ex lignis imputribilibus, is naſtroſhliviga lejſsá
[poznejši pripis neznane roke];
metallicus, -a, -um, is rude;
obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti;
oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe
is uſt;
panis ex acimis, is tropyn krúh;
rosaceus, -a, -um, is róṡh ſturjen;
transmontanus, -a, -um, is prég gorrè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
izkazanje s, F
7,
aſsignatio, iṡkaẛanîe;
demonstratio, ṡviṡhanîe,
iṡkaṡanîe;
exhibito, iṡkaṡanîe, ṡkaṡovanîe;
manifestatio, iṡkaṡanîe, reṡglaſſenîe;
refutatio, ṡavershenîe govorjenîa eniga druṡiga
iṡkasanie, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe;
repraesentatio, iṡkasanîe, v'prizho pokaṡanîe;
venditatio, na prudai blagá
iṡkaṡanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
izkazati dov., F
11,
aſsignare, ṡkaṡati,
iskaṡati, tja djati;
declarare, iṡloṡhiti,
iṡkaṡati, ṡaſtopnu navuzhiti, ozhitovati;
delicare, iṡkaṡati;
demonstrare, iṡkaṡati, pokaṡati;
demonstrator, iṡkaṡavez, ta kateri pokaṡhe, ali
iṡkashe;
exhibere, iṡkaṡati, podati;
operari, ſe mujati, délati, múzh
iṡkaṡati, opravlati;
probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti;
refutare, ṡavrézhi, odpovedati, drugazhi
iṡkaṡati, de timu nei takú;
repraesentare, iṡkaṡati, naprei poſtaviti, v'prizho pokaṡati;
venerabundus, -a, -um, kateri eno zhaſt, ali poſhtenîe
iṡkaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
izprašati dov., F
3,
expiscari, iṡveiditi,
iṡpraſhati;
percunctari, iṡpraſhovati,
iṡpraſhati;
pervestigare, povpraſhati, poyṡkati,
iṡpraſhati de ſe naide
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
izrečenje s, F
3,
enuntiatio, -nis, enu imenitnu
iṡrezhenîe, oṡnanenîe;
pronuntiatio, enu dobru
iṡrezhenîe;
prosodia, ene beſſéde
iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
iztegnjen del., orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teṡhkiga dihanîa,
s'iṡtegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jamič m, F
9,
colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni
jamizhi;
fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi;
hydraulax, vodeni
jamizh;
incilia, vodeni ṡhleibi, ali
jamizi, po katerih voda tezhe;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami
jamizh de ſe voda odtéka;
porca, -ae, tudi en krai na nyvi, tá viſſokota v'mei dvéma
jamizhama;
striatus, -a, -um, s'takeſhnimi
jamizhi, ali ṡhlibiki napravlen, ali ṡréṡan: tudi malanu déllu. 3.Reg:7.v.24;
sulci aquarÿ, vodeni
jamizhi;
sulcus, -ci, jamizh, braṡda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jarec m, prosedamum, -mi, ena boléṡan teh
jarzou, ali ovnou, de nemorejo ováz breyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jermenec m, F
3,
lemnisci, -orum, ledar, ali
jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio;
ligula, -ae, podveṡiza,
jermènez, neſhel, kai maihiniha ṡa ṡvèṡanîe;
obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe
s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jezik1 m, F
18,
alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto
[!] tega ardezhiga volouskiga
jesika;
ancyglogosum, tá ṡylnata vèṡ pod
jesikom;
asplenum, ẛhkalapendria, ṡeliszhe, jelenski
jesik;
borago, ṡeliszhe vollovski
jeṡik;
bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski
jeṡik;
cetarah, jelenou
jesik;
cirsium, hoſtni vollovṡki
jesik;
cynogloſsus, vel cynogloſsa, bodezhi paſji
jeṡik, ṡeliṡzhe;
echium, divji vollouṡki
jeṡik;
elingvare, jeṡik odréṡati;
elingvatio, jeṡika odréṡanîe
elingvis, mutaſt, preṡ
jeṡika;
lingva, -ae, jeṡik;
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en
jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne;
lytta, -ae, en zhervizh pſam pod
jesíkom, od kateriga vſtekli ratajo;
sanna, -ae, na eniga ṡianîe k'ṡhpotu, ṡaṡhmaganîe,
jeṡika kaṡanîe;
scropha, seu ranula, ṡhabiza pod
jeṡikom;
vibrans lingva, en bleiṡzheozhi
jeṡik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
k'višku prisl., F
13, I.
acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú
k'vishku, ſtermozhina;
horripilatio, ſtrah de laſſje
k'viṡhku ſtojè;
oculos attollere, ozhy povṡdigniti,
k'vishku gledati;
orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu
k'viṡhku darṡhy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti,
k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali
k'viṡhku uṡdignên;
surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13;
surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe
k'viṡhku povṡdigniti;
surrigi, k'viṡhku rovnati;
sursum, gori
k'viṡhku;
thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá
k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu;
vitis jugulata, terta
k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II.
suspectus, -tus, gori oṡeranîe,
k'viṡhku gledanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kačica ž, F
2,
angviculus, ena
kazhiza;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kadaj prisl., F
7,
ecquando, kadai;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu
kadai zhes en dán tarpy;
nequandò, de kei
kadai;
ne quando veniat, de kei
kadai ne pride;
nonnunquam, v'zhaſſi, kei
kadai, nekolikukrat;
siquando, aku
kadai;
unquam, kadai, keikai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kaj zaim., F
231,
afficere, kaj ſturiti;
connixus, -a, -um, kir ſe
kai podſtopi ſturiti;
de qua re, od
zheſá;
ductarius, -a, -um, tú
s'zhim ſe vleizhe;
ecquod, kai;
existere, biti, de je
kai, kai biti;
functus, -a, -um, kateri
kai opravi;
quâ re, s'zhym;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo,
h'zhemu;
quid, kai;
quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú;
quid prodest, kai nuza,
hzhemu, kai pomaga;
quid sibi vult? kai pomeini?
quo medio, s'zhym;
ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga;
siquid, aku
kai;
solvendo eſse, iméti
s'zhym plazhati;
undè, od kod, ṡatorai,
s'zhim, od kodai;
unde reddam, s'zhim bóm plazhal?
verber, -ris, vſe tú
ṡ'zhim ſe tepe;
prim. kej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kakor vez., ab aurora, kakòr ſe je ṡarja pokaṡala;
ac, inu,
kakòr, inu, tudi:
est coniunctio copulativa; antecellere, bulſhi biti, vezh
kakòr drugi velati, premozhi;
ceu, ravnu
kakòr, ali
kakòr;
fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert,
kakòr Búg hozhe;
gruere, krizhati
kakòr ṡherjavi;
imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti,
kakòr de bi hotlu paſti;
pernicior, hitréſhi
kakòr véter;
priusquam, poprei
kakòr;
proximè, berṡh
kakòr bó moglu biti;
sicut, sicuti, kakòr, raven, takú;
supra tres, zheṡ try, vezh
kakòr try;
tanquam, kakòr;
ut, uti, kakòr;
ut famae est, kakòr ſe pravi;
volucer, hiter
kakòr tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kamenski prid., F
2,
capricornus, divji koṡil,
kamenski koṡil;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kateri zaim., F
1457,
clibanus, pèzh,
katera ſe more preneſti;
ignavus dolor, en beteṡh,
kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga;
ignoscens, kateri odpuſty;
miserabundus, -a, -um, zhes
kateriga ſe je potrébnu vſmiliti;
mola uterina, enu neṡhtaltnu meſſu,
kateru v'maternizi raſte;
pecator, -oris, myrnik,
kateri myr déla;
persuastrix, -cis, katera pregovarja;
praecedens, kateri naprei grè;
quinam homo? kateri je vſai taiſti zhlovik;
quocum, s'katerim;
quod, kateru, ṡatú, de;
retinaculum, -li, ſléhernu orodje,
s'katerim ſe kai vṡdiguje;
salarius, -rÿ, kateri ſul, ali ſlane rizhy predaja;
ſeſsor, -oris, kateri sedy;
somniosus, -a, -um, katerimu ſe vſeṡkuṡi ſanîa;
vitis putator, vinṡke terte riṡazh,
kateri terte obreiṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kej prisl., F
19,
alia, drugdi
kei;
nequando, de
kei kadai;
quopiam, kei tiakai;
sicubi, aku
kei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ketina ž, F
14,
bahis, navratnik,
ketina na gerlu;
catena, ena
ketina;
catenare, v'ketine okovati, ṡveṡati, ṡakleniti;
catenarius, en peṡ na
ketinah ṡa varovanîe;
colli torques, okuli gerla
ketina ṡlata;
dextrocherium, dextriola, na roke
ketine, ali rinke;
laxare catenas, ketine reṡveṡati, odpuſtiti;
monile, -lis, rinke, ali zir na garli, ṡlata
ketina;
niceteria, -orum, te hvale, inu te ſhenkenge teh ṡlatih
ketin, ṡa volo premaganîa;
sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali
ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe;
torquatus, -a, -um, kateri ṡlato
ketino noſſi;
torques, -is, vel torquis, -is, ṡlata
ketina na garli;
vellus aureum, ṡlata
ketina;
vincula, ſpuine,
ketine, ṡveṡe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
klanje3 s, F
2,
intemperia, -arum, tú
klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja;
synderesis, klanîe laſtne veiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kol m, F
24,
aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na
kolu[!];
charax, -cis, vinski
kol, paliza per tertah;
fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe
koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
fistucare, kole, ali bruna notar vbyati;
fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti
s'koly podloṡhen;
impalatus, -a, -um, na
kol nataknîen;
palaris sylva, hoſta ṡa
kolle;
palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu
kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe;
palus, -li, en
kol, en kolez;
pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti,
kolle potikati;
ridica, -cae, vinṡki
kol;
scipio, -onis, ena paliza, ali
kol;
sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali
koll, ali ſuliza k'luzhanîu;
statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto;
stipes, -tis, deblu, paîn,
kol;
sublica, -ae, kol ṡa múſt;
sublicium, tá
kol, kateri ſe v'vodó ṡabia;
sudes, -dis, tudi en
koll;
surus, en
kol, ali ṡhtanga;
talea, -ae, en
kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo;
vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim
kolam, de zherv ym ne ṡhkodi;
vitis jugulata, terta k'viṡhku po
koleih gori uṡdignena, inu napelana;
vitis vidua, ena pres
kolla terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kola s mn., F
24,
agina, -ae, luknîa ẛa reidnik per
kullih;
anungia, ẛa
kulla maẛilu;
apsis, platiṡzhe ẛa
kulla;
axis, -xis, oſſa na katerih
kula tekó;
axis citus, ena hitra lahka
kulla;
axungia, ſalu ẛa
kulla masati;
biga, -ae, kaleſſel, ali
kulla s'dvéma koinîama;
carrus, carri, en vus,
kulla;
currus, vuoṡ,
kulla;
covinus, -ni, ene voiṡke
kulla;
decemjugis, en vuoṡ, ali
kulla s'deſſetimi koinî, ali volly;
falcatus currus, kulla s'ostrimi klinîami okovana;
fistula, -ae, voye per
kullih;
jumentum plaustrarium, ṡhivina katera
kulla vleizhe;
plaustrum, -ri, ena
kulla, ali en vuoṡ;
plostrum, -ri, en vuoṡ, ali
kulla;
receptaculum curuum, kolovos, ṡa
kulla hraniti proſtor, kolovnik;
rheda, -ae, ena
kulla, ſiny;
rotare, okuli vertéti,
kula délati, v'kollú vpleſti;
sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per
kullih, de enu kollú ne tezhe;
sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó;
temon, -onis, ſura, ali voye per
kulih, rudu per barkah;
triga, -ae, try koinî en polig en druṡiga v'prèṡheni
h'kullam de vlézheo;
vehes, -is, en polhin naloṡhen vuoṡ, ali
kula, kar ſe more enkrat pelati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kola s mn., pilentum visezha
kola [Verant.78: Pilentum, Ein hăgeter wa[gen], Vißechya-kola]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
komar m, F
4,
conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu
Comarji ne bodó;
culex, komár;
cynips, komár;
tipula, -ae, komár, ali paik na vodi, s'ſheſtémi nogami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kontraband m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et ſycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega
contrabanda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
korba ž, F
21,
calanthus, ena ſpletena zaina,
korba, pleteniza koſul;
camus, -mi, tudi
korba na gobzu konskim;
caniſtrum, kruſhna
korba, pleteniza;
capistrum, korba koinîu na glavi;
cartallus, -li, vel cartallum, ena
korba ẛa krúh;
cistellatrix, dékla, katera
korbo ẛa Gospodinîo neſſe;
cophinus, korba, zaina, pleteniza;
corbis, korba, jerbas, zaina;
crates, -tis, ſhanzne
korbe, garter;
cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha,
korba;
fizella, brenta, koynska
korba;
gerrae, -arum, ſhanzne
korbe, ali pletenize na poſhtainah;
loculamentum, -ti, ena
korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo;
maſsa caricana, korbe s'figami;
orea, -ae, ena
korba ṡa fige;
postpomis, -dis, zaina, ali
korba ṡa koinṡki gobez;
qualus, -li, ena
korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo;
secariae sportae, terṡzhenizhne zaine, ali
korbe, koſhi ṡa terṡkè;
talea, -ae, ene ſpletene
korbe, dná leiṡ;
trygapus, -pi, zidilu, tá zaina, ali
korba, ṡkuṡi katero ſe droṡhje prezejajo;
uncinus, -ni, tudi ena
korba. Amos,8.v.2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kraljiček2 m, F
3,
imusculus, ena tyza, eni meinio, de je
kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin;
regulus, -li, krailizhik, tudi ena tyzhiza je takú imenovana;
troglodytes, et trochilus, en
krailizhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
krasti nedov., F
13,
abigeus, -gei, en ẛhivinski tat, kateri ẛhivino
krade;
compilare, kraſti, rupati, poſyli vṡèti, oṡkupſti;
directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de
kradeo;
furceri, kraſti;
latrocinari, raṡbiati, en raṡboinik biti,
kraſti;
mango, -onis, en martalos, kateri ludy
krade, inu kupuje, ter predaja;
manticulari, vunkai s'arṡheta, ali torbe
kraſti;
manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage
krade;
peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu
krade;
plagiarius, -rÿ, en raṡboinik, kateri ludy
krade, inu ſhusenṡtvu odpelava;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih
krade, ali moſhnó odréṡhe;
suppilare, rupati,
kraſti, po ſyli jemati, inu oskubſti;
zonarius sector, kateri is arṡhetou
krade, ali yh odréṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
krivo2 prisl., F
10,
criminari, krivu ẛatoṡhiti, gerdú gréſhiti;
falsijurus, kateri
krivú perẛeṡhe;
imputator, kateri eniga
krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe;
injustè, krivu, po krivizi;
injustè agere, krivú rovnati;
pejerare, ſe
krivú perſegati, folṡh perſezhi;
perjurare, krivú perſezhi, fólṡh perſezhi;
perjurus, -a, -um, krivú perſegavez, kateri
krivú perſeṡhe;
refellere, ṡkaṡati, de tá drugi
krivu govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kruljavi sam., attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kup2 m, F
9,
contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe;
emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán
kupa;
emptio, kup, kupovanîe, kupilu;
levare annonam, ſturiti, de je ena reizh per zeini, dober
kup délati;
licitatio, obluba zéne s'eno reizh,
kupá délanîe;
pertractare, mozhnu andlati, zeino,
kúp, ali ſvit délati;
praemercari, prekupiti,
v'kup ſtopiti, poprei kupiti;
tractare, andlati, zeino,
kúp, ſvit délati;
vili emere, aut vendere, dober
kúp kupiti, ali predati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kupčija ž, F
10,
artificium, moiſtria, antverh,
kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe;
chodchod: Eze:27. vſe ṡhlaht drage
kupzhie;
emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa
kupzhio;
mercatura, -ae, krama,
kupzhia;
mercimonium, kupzhia, krama;
merx, -cis, kramarṡku blagú,
kupzhia;
monopolium, -lÿ, laſtna
kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja;
negotiatio, kupzhia, kupzhovanîe, baratia;
sagaria, -ae, kupzhia, baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake;
vendax, -cis, en velik predajaviz, kateri luṡht ima
h'kupzhji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kupec1 m, F
16,
emax, -cis, en kramar,
kupez, ṡhelán kupa;
emporetica charta, papyr, na kateri ty
kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo;
emptor, kupez;
frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni
kupez;
inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem
kupzom tú blagú prepelati;
institor, -ris, en kramar, ali
kupez;
institorius, -a, -um, kar enimu
kupzu ſliſhi;
manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega
kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi;
mercans, -tis, kupez;
mercator, -ris, kramar,
kupiz;
negotiator, kupiz;
nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei
kupzmy, inu predajavzmi;
redhibere, kai kupleniga timu
kupzu supèt naṡai dati;
sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá;
venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en
kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kupovati nedov., F
10,
commercari, ẛkupuvati, v'kupai
kupovati, kupiti;
empturire, rad
kupovati, baratati;
mango, -onis, en martalos, kateri ludy krade, inu
kupuje, ter predaja;
monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, oblaſt eniga de ſam
kupuje, ali predaja;
obsonator, kateri ṡa goſpodṡko miṡo ṡhpiṡhe
kupuje;
oenopola, likep, kateri vinu tozhi, inu
kupuje;
opsonare, vel opsonari, ṡhpiṡhe notar
kupovati;
opsonator, -oris, kateri ṡhpiṡhe
kupuje;
piscaria, -ae, kir ſe ribe predajajo, in
kupovajo;
sitopola, kateri ſad
kupuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kvitinga ž, F
2,
acceptilatio, plazhanîa
quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel;
recauta, quitinga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lagak prid., F
30,
agilis, lagak, hitir, rozhen, berſek, vertliu, perverṡhen;
celeripes, lagák na nogah, hitru tezhe;
collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh
lagka, polagzhati;
facilis, et le, lagák;
leviculus, -a, -um, tú kar je cilú
lagku, zagliu, cilú
lagák;
levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht,
lagák;
pluma, -ae, perje,
lagku perje;
praefacilis, -le, cilú
lagák, cilú lahki;
tenuis, -ue, tenak,
lagák, maihin, drobán;
theristrum, en
lagák leitni gvant. Gen:38.v.14
- laglji , collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lagko prisl., F
7,
conflatibilis, kar ſe
lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti;
ductilis, ena reizh, katera ſe
lagku vleizhe, kakòr drát;
perfacile, cilú
lagkú;
separabilis, -le, kar
lagku odlozhi;
subjectibilis, -le, kar ſe
lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18;
superabilis, -le, premogliu, kateriga je
lagku premozhi;
vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more
lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lastan prid., F
26,
adagia sunt: s'nîegovo
laſtno mrésho ga je vjèl;
adrogatio, gori vẛetje ẛa ſyna eniga, kateri ie ſvoj ſam
laſtán goſpúd;
autenticus, -a, -um, prou
laſtán, potardèn;
autographum, laſtne rokè piſmu;
autographus, laſtne rokè piſſár;
chirographum, laſtne rokè piſmu;
far, -ris, jariza pſheniza,
laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize;
ignorat suum proprium nomen, on neṡná ſvoiga
laſtniga imèna;
jus privatum, eniga
laſtna prauda;
mancipium, ſuṡhen,
vel ſhuṡhên, s'ṡhivotam
laſtni, laſtna ſluṡhba;
monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja;
municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio
laſtno rihto, inu poſtavo;
nomen proprium, laſtnu imè;
nostraptè culpa, is naſhe
laſtne pregréhe;
peculiaris, -re, laſtán, poſſeben;
pecunia privata, laſtni danarji;
perduellis, -lis, en poglavitni ſovraṡhnik ſvoiga
laſtniga goſpuda;
praedium, -dÿ, priſtava, en
laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino;
propria mea culpa, moi
laſtán gréh;
proprius, -a, -um, laſtán;
regulus, -li, krailizh, firṡht ene
laſtne deṡhele;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'
laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti;
synderesis, klanîe
laſtne veiſti;
territorium, -rÿ, rihta,
laſtan grunt;
tuam ipsius animam, tvojo
laſtno duſho
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
leben m, F
10,
anima, duſha,
leben, ẛhivénîe;
conversatio, poménik, ṡguvor,
lebna rovnanîe;
genialis, -le, kateri je dobrimu
lebnu navajen;
immortalitas, neomerjenîe, vézhni
leben;
insidiae, -arum, ṡaſedenîa, buſſie, ṡaviti ovinki, kir ſe na eniga ſtreiṡhe, na
leben trahtanîe;
non sum securus de vita, ſi néſim
lebna ṡhiher;
periclitari, v'nevarnoſti biti,
leben v'neṡhihroſt, inu v'ṡgubo poſtaviti;
superstes, ſhe per ṡhivenîu, ali
lebnu, kateri je ſhe oſtal, ſhe ṡhiveozhi;
totaliter perfecta vita, cilu ṡverſhen
lebin;
vita, -ae, ṡhivenîe,
leben, ṡhivot, ṡhitek
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
leder m, F
7,
aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh,
leder, mehka koṡhiza;
corriarÿ, kateri
leder, ali uſſinîe ſtrojio, ſtroijo;
corÿ praesegmina, obreiṡki
ledra;
cullus, en
ṡledra meih, ali ṡhakel ṡa vbyavze teh ſtariſhih;
lemnisci, -orum, ledar, ali jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio;
obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá
leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè;
pittacium, -cÿ, tudi ena flika
ledra. Jo:9.v.ÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lesti nedov., F
14,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali
lesejo kakor de bi po terni shly;
correpere, leiſti, perleſti, plaṡiti, perplaṡiti;
derepere, doli
leiſti;
inscendere, gori
leiſti;
praeterlabi, mimú
leiſti, mimú tezhi;
prorepere, naprei
leiſti, ali perleiſti;
repere, leiſti;
reptare, plaṡiti, po trébuhi
leiſti;
reptilis, -le, ſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali
leiṡe;
scandere, laṡiti, gori
leiſti, gori poiti;
scansilis, -le, dobru ali lahku ṡa gori
leiſti, ali poiti;
serpens, ſléherna ṡhivál, katera
leiṡe, laṡi, kazha;
serpere, leiſti, laṡiti, gomaṡiti;
subrepere, podleiſti, podplaṡiti, na ṡkrivnim
leiſti, notar vleiſti. Deu:15.v.9
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
li3 člen., caros, caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe
li ſama ſapa zhuti;
tantum, toliku, ſamu,
li, deli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lih prisl., F
11,
aequipolleo, lyh tolikain velam;
idem, lyh tajſti, ravnu tajſti;
ille ipse, lyh tajſti, ravnu on;
licet, zhe
lyh, ſe ſpodobi, je perpuṡzhenu;
meme, mene,
lyh mene;
opportunè, v'pravim zhaſſu,
lyh prou, perloṡhnu;
perindè, vſe enu,
lyh takú;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi
lyh;
rivalis, -lis, eden is teh dveih, katera ſe s'eno reizh mujata, raven tovariṡh tega, kateri
lih tajſto lubi, katero on;
tenesmus, kir k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku
lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene; ... sakai
lyh tajſti ſami Goſpúd Búg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lintvoren m, F
3,
dracaena, eniga
Lintvornîa ṡhena;
draco, -nis, Lintvoren;
jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je
lintvoren
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ločiti se dov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar
ſe koṡha od nohty
lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lon m, F
16,
authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu,
lon;
detrahere de salario, vtergati na
lonu;
emereri, ṡaſluṡhiti, plazho inu
lón ſluṡhiti;
equimentum, -ti, tá
lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili;
mercedula, -ae, en maihin
lon;
mercenarius, -a, -um, najamnik, ṡa
lon najeti déloviz;
merces, lon;
meretrix, ṡa
lon, ali plazhilu kurba;
naulum, -li, lon te ladje;
nutritia, -orum, lon ene Ame;
nutritia, -orum, tá
lon eni Ami;
praemiari, dobiti,
lon doſezhi ali ṡadobiti;
praemium, -mÿ, plazha,
lón, obluba, ſhenkenga;
salarium, -rÿ, plazha, ṡhold,
lón ṡa ſluṡhbó;
submittere pretium, lona okratiti, ali
lón odpovédati, inu nedati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lotiti se dov., F
6,
adoriri, s'djanîam, ali s'beſſédo
ſe eniga
lotiti;
adorsus est me, ſe je mene
lotil;
aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti;
febris semitertiana, kir
ſe zhovéka en dán dvakrat
loti, drugi dán li enkrat;
febris tertiana notha, katera
ſe zhlovéka
loti, de nevei prou, ob katerim zhaſſu ima priti;
invadere, na eniga planiti,
ſe ga
lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lotrija ž, F
9,
amasia, amatrix, luba
v'lotrÿ;
fornicatio, lotria, kurbaria, lotrovanîe, nezhiſtoſt;
incestus, -us, vel incestum, -ti, kurbaria v'ṡhlahti,
lotria s'ṡhlahto;
nefarius, -a, -um, polhen
lotrie, inu pregréhe, kateri nei vréden, de ga ṡemla noſſi;
nequitia, -ae, nequities, -ei, hudobia,
lotria;
prostitutio, kurbaria,
lotria;
sacrilegium, -gÿ, Cerquena tatvina,
lotria s'duhovno ṡheno, ali zhlovékom;
salacitas, lotria, kurbaria;
sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
luknja ž, F
23,
agina, -ae, luknîa ſa reidnik per kullih;
antrum, jama,
luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei;
carchesia, ẛhtriki, inu
luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki;
cavaticus, povṡhi, kateri
v'luknîah, inu v'votlim raſtejo;
caverna, votlu pezhovjè, jama,
luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale;
cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla
luknîa;
cuniculosus, -a, -um, polhen
lukein;
foramen, -nis, luknîa;
ignifluae cavernae, luknîe, s'katerih ogîn ſhviga;
inforare, ṡavertati, vertati,
luknîo ſturiti;
latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali
luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti;
loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali
lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo;
multiforis, -re, ſylnu luknîaſt, kar doſti
lukén ima;
multiforus, -a, -um, s'doſti
luknîami, cilú luknîaſt;
naris, -ris, nares, noſne
luknîe;
pertusura, luknîa, perbitje. Eccl:27;
podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta
luknîa, ali ṡgurna pezhy
luknîa;
propinigeon, ena
luknîa, s'katere plamen, ali ogîn vun ſhviga;
sinus ulceris, ta
luknîa, inu globokúſt eniga tura;
trachae, vel trachia, te noſne
luknîe ṡa dihanîe;
tubus rotae, tú votlu per kolleſſi,
luknîa v'peiſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
lupiti se nedov., redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de
ſe koṡha
lupi, tá zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
madal prid., F
15,
angustus, tenák, pregnán,
madál;
atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle,
madál perhaja;
effoetum corpus, en
madál inu ſlab ṡhivot;
emaciare, ẛmadleiti,
madál ratati;
externatus, -a, -um, ſtenzhán,
madál;
macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern;
macere, madál biti;
macescere, madál perhajati;
macilentus, -a, -um, ſylnu
madál;
permacer, -ra, -rum, cilú do konza
madál;
popa, -ae, debeliga trebuha, en
madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne;
remacrescere, ṡupèt
madál perhajati;
strigosus, -a, -um, ſylnu
madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou;
vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu
madál pruti ti velikoſti;
prim. madlo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mehak prid., F
22,
aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder,
mehka koṡhiza;
colis, -lis, tá
mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun vdari;
colliquefacio, colliquesco, reſtopiti, reſtajati,
mehkú ſturiti;
galbinus, en
mehki zartlivi zhlovek, v'ṡhene ṡalublen, en hotliviz;
lactus, tá
mehka zhréviza, ṡkusi katera tú mléku tezhe, tu ribje mleiku;
liquere, mehku, tekozhe ſturiti;
liquescere, mehkú, ali volnú ſturiti;
macerare, ṡmadleti: v'vodi namozhiti, morb, ali volnu, ali
mehku ſturiti;
malaciſsare, vmehzhati,
mehku ſturiti, vpyriti;
malagma, en
mehki flaiṡhter;
malagma, -tis, en flaishter, kateri mehzhy, ali
mehku déla;
molle fieri, mehku ſturiti;
mollescere, mehzhati,
mehkú perhajati;
multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki,
mehki gvanti;
palatio, -onis, v'enim
mehkim gruntu, kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe;
praetener, ſylnu
mehák, mlád, zartliu, ſuptyl;
relentescere, ṡupèt volnú, ali
mehku poſtati;
remollescere, ṡupèt
mehku perhajati, ali
mehku ſturiti;
vimineus, -a, -um, is
mehkih ſhibiz, ali viter ſpleten;
vitilis, -le, tú kar je
mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti;
prim. mekak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
meniti nedov., F
25,
arbitrari, meiniti, ſhazati;
atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik,
meini de nei Bogá;
autumare, ſhazati,
meiniti, ali preṡhtimati;
censere, doṡdévati,
meiniti;
cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie,
meini, de jo oben nevidi;
conjicere, ſe ſumniti,
méniti, domiſliti, vrézhi;
imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti,
meiniti;
imusculus, ena tyza, eni
meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin;
intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti,
meiniti, naprezhi;
legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni
meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden
meini, de je en volk;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni
meinijo, de je ena ſorta angelike;
melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy,
meini, de ſo nîe;
melandryum, eni
meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti;
orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou
meini, je ene prave miſli;
putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti;
reor, reris, ratus, reri, meiniti;
reri, meiniti;
silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni
meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica;
supponere, podſtaviti,
meiniti, podvrézhi;
supposui, ſin
[!] meinil;
suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga,
meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni
meinio, de je divja buzha, ali pluzh;
teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni
meinio, de je Vergis main nit;
prim. menioč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
merkati nedov., F
20,
anchorarius, kateri
mèrka na tú;
asterias, kateri na zhloveska govorjenîa
mèrka;
astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde
mèrka;
attendere, ahtati, na ſe gledati,
merkati, ṡkarbéti;
augur, Bogoviz, kateri na tyze
mèrka;
cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu
mèrka, de ſe ne ogolufa;
cavere, ſe varovati,
merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je
mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more
merkati;
intende, merkai, poſluſhai;
invigilare, vahtati,
merkati, ahtengo dati;
observabilis, -le, na kar ſe ima dobru
merkati, inu ahtati;
observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na
nîega merka;
observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati;
pausarius, -rÿ, kateri
merka, kadai ſe ima poſtati;
praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri
merka, de ſe kai ne ṡgody;
proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu
mèrka, ali ṡkarby;
providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou
merka, inu preṡkarby;
subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali
merkati;
subsentire, enu malu
merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati;
prim. merkajoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
metati2 nedov., F
13,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun
metati;
ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun
metati;
ejectitius, -a, -um, kateri vun
mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun
mèzhe;
excreabilis, tú kar ſe lahku vun
mezhe, iṡpluje;
excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe
metati;
haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun
metati;
revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali
metati;
screare, hripati, vunkai
metati od boléṡni;
screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun
mèzhe;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero
ſe kamenzi
mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun
metati;
vomitare, vſeṡkuṡi
metati, ali bluvati, inu zhes dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
milijon m, legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en
milion
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
misliti nedov., F
14,
cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati;
diſsentire, nepervoliti, drugazhi
miſliti;
insidiosus, -a, -um, tá kateri
miſli eniga prequantati, inu ogolufati;
intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti,
miſliti, meiniti, naprezhi;
moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali
miſliti kai ſturiti;
muto, -are, mutare mentem, drugu
miſliti, preminiti;
obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden
miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti;
praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali
miſliti kai ſturiti;
praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar
miſli;
proscripturire, premiſhlovati, inu
miſliti, eniga pregnati;
recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti,
miſliti;
spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my
miſlimo, ṡmama;
tendere, napèti, zylati, naprei
miſliti, ſtegniti;
terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy
miſliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mleko1 s, F
26,
candilus, ena jéd od ſyra,
mléka inu medú;
chamaeleon, -nis, albus, et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de ſe
mléku ſeſéda, ali ſyri;
clostra, -ae, et clostrum, -tri, tú pervu
mléku po porodi;
collactaneus, collacteus, od eniga
mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk;
colostra, -ae, kolada, tú pervu
mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine;
colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga
mléka;
colostratus, -ti, kateri je takeſhnu
mléku ſeſſal;
elactescere, beil kakòr
mléku ratati;
emulgere, mléku mléſti, ṡmulſti, pomulſti;
flos lactis, ramelzi, ali ṡhkraluh na
mleiki;
immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti,
s'mlékam napolniti;
lac, mléku;
lac humanum, ṡhenṡku
mléku;
lac preſsum, ſtepenu
mléku;
lactarius, -a, -um, mlézhen, od
mléka;
lacteolus, -a, -um, lacteolae pullae, diklizhi beili kakòr kry inu
mléku;
lactes, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú
mléku tezhe, tudi ribje
mleiku;
lacteus, -a, -um, mleizhen, kar je od
mléka;
latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr
mléku;
mulctus, -tus, tudi molṡenîe tega
mléka;
oxygala, vel oxygalum, kiſſilu
mléku;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa
mleiku;
rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa
mléku, ali ṡá maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza;
vaccinum lac, kravje
mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
močan prid., F
60,
adagia sunt: Potréba je taku
mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi;
celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1;
dejurium, -ry, ena
mozhna perſega;
efficax vir, en
mozhán moṡh;
emunire, mozhno brambo ſturiti;
fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak;
musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl;
oxyporumori, ſalṡha
s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna;
pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu
mozhán, ali mogozh;
pollere viribus, mozhán biti;
praevalere, premozhi,
mozhán biti,
mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti;
praevalere, mozhán poſtati,
mozhán biti;
roborare, múzh dajati,
mozhnu ſturiti;
titanes, ſylnu
mozhni ludje;
prim. močni, močno - moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
močiti nedov., F
2,
austrare, mozhit;
subgrunda, -ae, vel subgrundia, -orum, tú nakrivenie, de
ſe en nou ṡyd ne
mozhi;
prim. močen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
močno prisl., F
91,
adamare, perlubiti,
mozhnu lubiti;
admodum, ſylnu,
mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat;
degrandinat, tozha
mozhnu grè;
efficaciter, kraftnu,
mozhnu;
fortiter, mozhnú, junazhku, jaku;
perfortiter, cilú
mozhnú, ſylnu jaku, cilú junazhku;
perolere, ſylnu
mozhnú diſhati;
stringere, v'kúp ſtiſniti,
mozhnu ṡavèṡati;
valenter, ſylnu
mozhnu- moèenejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhrnéſhi [mozhenéſhi], inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
molčati nedov., F
5,
interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima
molzhati, inu odahníti;
obmutere, vel obmutescere, vmolkniti, ṡamolkniti, potihniti,
molzhati, mutaſt poſtati;
silere, molzhati, tihu biti;
tacendus, -a, -um, kar ſe ima
molzhati;
tacere, molzhati, tihu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mora ž, F
3,
ephialtes, kateriga
Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil;
incubus, kadar eniga
mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi;
lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè,
mora
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mravljinec m, F
4,
formica, -ae, mravla,
mravliniz;
formicans, ṡkarbán, kakòr
mravliniz, fliſſih;
formicatio, ena boléṡan ali hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi
mravlinzi gomiṡlali;
formicosus, -a, -um, polhen
mravlinzeu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mrtov prid., F
29,
abortire, en
mertou ſad roditi;
defunctus, tudi enu
mertvu truplu;
exangues animae, te
mertve duſhe;
jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de
mertva trupla jei;
prasium, mertve koprive;
semianimus, -me, na polovizo
mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud
mertou, en
mertvi glid;
ustor, kateri tá
mertva trupla ṡhge, ali pali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mrzlost ž, F
2,
apersia, marṡlúſt ẛhelodza de nemore zerat;
frigiditas, marṡota,
marṡloſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
muha ž, F
11,
asilus, ena koinska
muha, en brezil, obád, ena huda
muha;
cantharis, cantarida, ena ſhpaniṡh
muha, en ſlat kèber;
conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de
muhe, inu Comarji ne bodó;
cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga
muhe zerkajo, erdrèſſen;
cynifex, ena paſja
muha;
cynomia, -ae, konska
muha;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna
muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza;
musca, -ae, muha;
musca equina, koinṡka
muha, brèzil;
oestrum, tri, en obád, ali brèzel, ena huda ṡhivinṡka
muha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
mušovž m, F
9,
auditorium, en velik proſtrani
muſhovṡh h'poſluſhanîu;
aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe;
diaeta, -ae, tudi en
muſhouṡh, ali loupa kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi;
menianum, -ni, en ahker, ali gank,
muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe
muſhouṡh, gank ali loupa;
pergula, -ae, en ahker, gank ali k'hiſhi perṡydani
muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti;
solarium, ta ṡgurnî ſtrob, ali pod, tudi ſonzhna ura, en
muſhouſh pruti ſonzi;
triclinium, -nÿ, en
muſhouṡh, kumai ṡa eno miṡo, inu try poſtile;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého
muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nadležnost ž, F
7,
acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛastopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi;
importunitas, nedléṡhnoſt;
incommodare, enimu
nedleṡhnoſt sturiti, ali délati;
incommodum, nedleṡhnoſt;
injuria, nevola,
nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe;
molestia, -ae, ṡabava,
nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe;
praemolestia, -ae, velika
nedleṡhnoſt, ſtráh inu skarb poprei, kakòr ſe kai ṡgudy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nagniti se dov., F
3,
conquiniscere, ſe nagniti, ſe perpogniti;
imminere, viſſeti, vunſtati, ſe perbliṡhovati,
ſe viṡhiti, ali
nagniti, kakòr de bi hotlu paſti;
procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali
ſe doli
nagniti, ſe niṡku derṡhati, ſe do tal perpogniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
najsi vez., F
2,
etsi, akulyh:
naiſi;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
najti dov., F
16,
apiscor, apisci, naiti, ẛnaiti;
aurea nitella, laṡkazheoza
[!] ṡlata ṡernza, katera
ſe v'mei peṡkam ſvitlè, ali
naidejo;
comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti,
naiti;
incomparabilis, neparglihan, katerimu
ſe gliha ne
naide;
invenire, ṡnaiti, ſe ṡmiſliti,
naiti;
irrepertus, -a, -um, neṡnaidliu, kateri
se ne more
naiti;
nancisci, eno reizh
naiti, inu ṡadobiti;
oniscus, -ci, praſhizhiza ſiva, s'doſti nogami, maihina, ṡkorai okrogla,
ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je faihtnu;
pandectae, -arum, ene buque, v'katerih
ſe vſe
naide, kar eden yṡzhe;
pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali
naide;
pervestigare, povpraſhati, poyṡkati, ispraſhati de
ſe naide;
reperire, naiti, ṡnaiti;
reperire gratiam, gnado
naiti;
repertitius, -a, -um, kar je ṡnaidenu, ali naidenu, ali kar
ſe more
naiti;
repetor, -oris, kateri kai
naide, ali noviga ṡnaide;
sil, silis, ena ſorta glovate ṡemlè, katera
ſe najde v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude;
prim. najden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nakrivenje s, F
2,
subgrunda, -ae, vel subgrundia, orum, tú
nakrivenîe, de ſe en nou ṡyd ne mozhi;
subgrundatio, takeſhnu
nakrivenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nalič prisl., F
8,
affingere, ſe ẛmiſhlovati,
nalizh ſturiti, ẛupar ſturiti;
datâ operâ, nalaṡh,
nalizh;
de industria facere, nalizh ſturiti;
industrè, hitru, s'fliſſom,
nalizh;
nemus, en luṡhten, ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je
nalizh k luṡhtu ṡrejen;
spontè, ſam rad, s'dobro volo, pres veleinîa, ſam rad,
nalizh;
studiò, nalizh, klubu;
studiò se â labore subtrahere, ſe
nalizh pred déllom ṡkujati, inu ſe okuli ṡkitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
naprejvzetje s, F
3,
adinventio, napreivsetje, ẛnaidenîe, enu ẛnou naidenu déllu;
intentio, miſſel,
napreivṡetje, miſl;
praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe
napreivsetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli;
prim. naprej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
narastek m, polypus, -pi, vel dis, v'noſſi meſſá
naraſtek, de vunkaj gléda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
narediti dov., F
15,
accommodare, pernarediti,
narediti;
adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu
narediti, perpraulati;
contechnari, kei kai golufniga
narediti;
disponere, reſtaviti, reṡlozhiti,
narediti, narovnati;
dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu
narediti, ali délati;
exornare, pozirati, lipú
narediti;
extruere, zimprati, ṡydati,
narediti, gori poſtaviti;
foedare, oſmraditi, poſmraditi, gardu
narediti;
formare, ſhtaltati,
narediti, perpraviti, furmati;
interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri
ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanie, de ſe ima molzhati, inu odahniti;
irrugare, ṡgarblenu
naredi, ṡgarbiti;
levigare, glahku
[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16;
obnubilare, temnu
narediti, pooblazhiti;
obscurare, ṡatemniti, neṡaſtopnu
narediti;
ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti,
narediti;
perornare, lipú pozirati, inu
narediti;
reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali
narediti;
spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtu narejati, ali
narediti;
viam apperire, poot
narediti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
narejati nedov., F
27,
capillare, laſſe
narejati;
insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero
ſo nékadai is dimnatiga kapanîa
narejali;
lectisterniator, kateri poſtile ſtelè, ali
nareja;
ornatrix, katera lipú
nareja;
papyrus, -ri, vel papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti, s'kateriga
ſe veliki platelzi
narejajo, de ſe na nîe piſhe;
pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar
ſe enu gubnu
nareja;
proplastice, -ces, ta kúnṡht furme
narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni;
psalmographus, kateri pſalme piſhe, ali
nareja;
tragematopola, kateri zukar
nareja;
umbrare, ſénzo
narejati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nasip m, F
7,
agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb,
naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè;
choma, -tis, en brég, ali
naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán;
circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati;
loricula, -ae, ena ſhanza, ali
naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali
naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza,
naſip;
vallum ponere, naſip délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nasititi se dov., F
6,
bulimia, glád, boléẛen de
ſe ne more
naſſititi;
duram famen depellere, tó teṡhko lakoto pregnati,
ſe naſititi;
inexturabilis, -le, nenaſitliu, kateri
ſe ne more
naſititi;
insatiabilis, -le, insaturabilis, nenaſitliu, kateri
ſe ne more
naſititi;
obsaturare, ſe cilú
naſititi, inu do konza napolniti;
unica in die refectio, enkrat na dán
ſe naſititi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
naš zaim., F
20,
irruerunt in terram nostram, ony ſo
v'naſho deṡhelo vdarili;
laserpitium, -tÿ, ty vuzheni darṡhe, de je
naſha tá dobru diſheza angelica;
noster, -ra, -rum, naṡh;
nostro aero, v'naſhim zhaſſu;
scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli
naſhi ga je doſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ne (n') člen., F
408,
alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu
na neſſe;
asymbolus, -li, kateri
n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha;
barba impena, ne pozheſſana brada;
blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali
nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi;
carere, neimeti;
discredere, neverjeti;
falsiparens, ne pravi ozha;
idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh
ne ṡna;
ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh
neṡná;
ignorare, neṡnati, nevméti;
illachrybilis, nevſmilen, kateri
ne mara ṡa jokanîe;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri
nemore govoriti;
nolle, nehotéti;
nolo, n'hozhem;
non audere, neſmeiti;
non curare, nemarati, neroditi;
popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh
natekne;
renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de
n'hozhe, ſe upirati;
renuit, je odpovédal,
n'hozhe;
reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu
n'hozhe délati;
sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi
n'hozhe goréti. Exod:25.v.5;
sine, pres,
ne;
prim. hoteti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
neahtati se nedov., atheos, atheus, Nevernik, kateri
ſe cilú nyzh na Bogá
neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nebec m, F
2,
inscitus, -a, -um, neumen, ṡaroblen, nepameten
nèbez, norriz;
stupor, -oris, nebiz, glumbiz, tuta, takú de nei ſam per ſebi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nebo1 s, F
22,
astrum, ṡvéṡdiszhe, ali ẛnaminîe na
Nebu;
caelum, Nebú;
chasma, reſpranîe ẛemlè, ali
Neba, kakòr de bi ſe odperlu, odpertu
Nebu;
coelum, et caelum, Nebú;
hypaethrus, -a, -um, enu pohiſhtvu pod
nebam preṡ ſtréhe;
iris, maura, lok na
Nebu;
zodiacus, ſonzhni poot na
Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na
Nebu, en zirkel teh ṡviryn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
necviblajoč prid., F
2,
indubitabilis, -le, nezviblajozh, gviſhen;
indubitatus, -a, -um, gviſhen,
nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
neduha ž, F
3,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati;
dyspnaea, teſnoba v'perſih,
neduha, kir eden teṡhku diha;
hectice, -ces, vel hectica, -ae, jetika, neduſhlivoſt,
neduha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nekadanji prid., F
16,
Ariopagus, en
nékadanî plaz v'tem méſti Ahene
[!];
arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo
nekadanîa poſſoda;
choa, ena
nékadanîa gerzhka mera;
confarreatio, -onis, en
nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po
nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
crusma, en ſtar
nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per
nékadanîh offrih;
praeterito tempore, nékadai,
nékadanî zhas, poprei;
praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh
nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty
nékadanî ludè piſſali;
priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa,
nekadanî;
pristinus, -a, -um, tá pervi,
nékadanî;
stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty
nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli;
sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena
nekadanîa ṡhpiṡha;
tempus praeteritum, nékadanî zhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nekaj zaim., F
5,
aliquid, neikai, keikai;
conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú;
inest in amore fructus, v'lubéṡni je
neikai vṡhitka;
lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden preſtraſhen de grè ob pamet, kir je
neikai v'vodi vidil;
machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nerazveseljen prid., illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nespraznjen prid., inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan,
v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nesreča ž, F
13,
adversitas, ẛuparnoſt,
neſrèzha;
apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti, ẛadeti,
neſrèzha me je ẛadela;
casu accidit, ſe je permèrilu po ſrézhi, ali
neſrèzhi;
inauspicató, neſrèzhnu, po
neſrèzhi;
infelicitas, neſrèzha;
infortunium, neſrèzha, ṡhkoda;
integrascere, ut integrascit hoc malum, letá
neſrèzha ṡupet pride, ſe ponavla;
malum, -li, ṡlú, hudú,
neſrèzha; kakòr de bi vſih ludy ṡlú, ali
neſrèzhe bile v'kupai na en kup ṡneſſene;
malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami;
malum est praesens, ṡlú, muja,
neſrèzha je v'prizho;
omen, -nis, enu ṡnaminîe ſrèzhe, ali
neſrèzhe;
ominari, ſrèzho, ali
neſrèzho prerokovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nevernik m, F
4,
apostata, kir ſvojo vero ẛaverẛhe, ẛapuſti,
nevernik;
atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá;
desertor fidei, sapuṡzhaviz te vere,
nevernik;
paganus infidelis, en Aidt,
nevernik, pogán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nezjemljen prid., inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen,
neṡjemlen, neṡmankan:
v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nezmanjkan prid., inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen,
neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nezmasno prisl., F
9,
avidè, neẛmaſnu;
enormis, et hoc enorme, neṡmaſnu velik, groṡovitnu velik;
enormiter, neṡmaſnu;
immoderatè, neṡmaſnu;
immodicè, neṡmaſnu;
intemperanter, intemperatè, neṡmaſnu, poshréſhnu;
luxuriare, vel luxuriari, tudi lotrovati: ne ſpodobnu ṡhiveti, ali
neṡmaſnu;
luxuriosè, neṡmaſnu, prevezh luṡhtnu;
vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nigdar prisl., F
7,
adagia sunt: Sova
nigdár kregula ne rody;
groſsus, -si, te neṡréle fige, katere
nigdar ne ṡorè;
imunis ſcelerum, pres obeniga gréha, kateri nei
nigdár gréha ſturil;
injuratus, -a, -um, nepriſeṡhen, kateri nei
nigdár priſegel;
nollem dixiſse, jeſt bi hotel, de bi ne bil
nigdár tega djal;
nunquam, nigdár, obenkrat, nikúli;
umquam, nigdár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nimam nedov., F
21,
adespotus, -ti, en ſhterzar, kateri
nema obeniga goſpuda, moiſtra, ſlushè;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti
néma;
desperans, kateri
néma obeniga vupanîa;
disparanimorum, ne enák, kateri
néma te pameti kakòr tá drugi;
diſsonus, -a, -um, kar
néma prave viṡhe, ſhtime, ali glaſſú, neṡglihliu;
exorbatus, -a, -um, kateri
néma vezh ſtariſhih;
exors, -tis, pres, kateri nyzh
néma;
frigidus homo, en zhlovik, kateri
néma k'obeni rizhi luſhta;
fucus, -ci, zhermèl, kir
nema ṡhela;
intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden
néma obeniga pokoja;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhi
néma;
obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola
néma;
proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh
némajo, kakòr doſti otrúk;
unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri
néma brata niti ſeſtre;
vacans, -tis, klateṡh, kateri
néma nyzh k'delli, nedélovin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nisem nedov., F
89,
absdetus, -a, -um, kar
nei vezh v'nevadi;
absens, vel abscens, kateri
nej tukaj;
absum, me
nei tukai;
edurus, -a, -um, de
nei cilú terd;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati
néſta obá s'ene deṡhele;
Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri
néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili;
neutralis, -le, kateri
nei na obeno ſtrán;
non, ne, nikar,
nei;
non extat alius, nei obeniga druṡiga;
non sum securus de vita, ſi
néſim lebna ṡhiher;
non sunt nugae, tú
neſo otrozhje ygre;
obsoletus, -a, -um, nei vezh v'navadi, vun s'navade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ništer m, F
2,
de nihilo irasci, ẛa
niſhter ſe ſerditi;
nequiquam, ṡabſtoin, ṡavmán, cilú
niṡhter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
niti vez., F
19,
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel,
niti gorák;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti,
niti bolezhine;
innabilis, -le, kir ſe ne more
niti plavati,
niti voṡiti;
mediocris, -cre, ſrêdni,
niti prevelik,
niti premaihen;
Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli,
niti dolge laſſe redili;
nec, neque, ni,
niti;
necubi, niti, ky;
necunde, niti od kod;
neque, niti, tudi ne;
neuter, -ra, -rum, oben,
niti letá,
niti uni;
neutrò, neutrobi, niti na letó,
niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr;
prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu,
niti prekratku;
syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more
niti naprei,
niti naṡai;
unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata
niti ſeſtre
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
noht (nohat) m, F
10,
exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati;
irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei
nohát obréṡan;
onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah;
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa
nohtmy;
praesegmina ungvium, nohty odréṡky;
ptergium, -gÿ, nuht ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli
nohtou, da gnoi;
reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od
nohty lozhi, ali je ṡa
nohtam gnoji, de prozh grè;
ungvis, -is, nohát, parkel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
noreti nedov., F
8,
bacchari, pyanzhovati,
norrejti;
debacchare, vel ri, pyan divjati,
norreti, vſe ẛapyti;
delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti,
norreiti;
dementire, dementare, ob pamet poiti,
norréti;
efferus, a, -um, ṡlobán taku mozhnu, kakòr de bi
norel, groṡovid, prehúd;
fatuari, ṡmamlen biti,
norréti;
interfurere, v'meis divjati, v'meis
norreti;
perfurere, ṡlu divjati, ali
norréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
nucanje s, F
8,
habitus publicè usui, ſo ga ozhitnu derṡhali
k'nuzanîu;
intractatus, -a, -um, equus intractatus, en ne ṡvuzhen koyn, nikár ṡa
nuzanîe;
precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh
k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt;
tractatio armorum, oroṡhya
nuzanîe;
usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy
nuzanîe;
usucapio, -onis, tujſtu perlaſtenîe ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, ali nuzanîe;
usus, -us, navada, vshivanîe,
nuzanîe;
utensilis, -le, utensilia, ſléhernu orodje
k'nuzanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oben zaim., F
29,
atrophus, katerimu
obena jéd nyzh ne nuza;
avius locus, kir nei
obeniga poota;
frigidus homo, en zhlovik, kateri néma
k'obeni rizhi luſhta;
illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de
obenimu ne dá veſſelja;
inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli
oben podſtopiti, ſturiti;
intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more
obene maſſe imèti;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament
obene mozhy néma;
neutralis, -le, kateri nei na
obeno ſtrán;
non extat alius, nei
obeniga druṡiga;
nullibi, nigdèr,
v'obenim kraju;
placatè, krotku, tihu, pres
obeniga ſerda;
ullus, -a, -um, oben;
prim. obeden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obetanje s, F
2,
manceps, -cipis, tudi kateri kai predá
s'obetanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati;
stipulatio, oblublenîe, sa volo poroṡhtva v'roko ſeganîe,
obeitanîe ene ſproſſene rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obilnost ž, F
12,
abundántia, -ae, obilnoſt, obilje;
alluvies, vel alluvio, vel alluvium, obilnoſt kolne vodè, povodnîa;
confluentia, obilnoſt;
copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti;
exuperantia, obilje,
obilnoſt;
numatio, velika
obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu;
perfectio, popolnamoſt, dodélanîe,
obilnoſt, polnúſt;
profluentia, -ae, obilje,
obilnoſt, ṡadoſtina, vſiga ṡadoſti;
profusè, s'veliko
obilnoſtjo, vſe zhes plavajozhe;
redundatio, prevelika
obilnóſt de zhes grè;
superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes oſtane,
obilnoſt;
ubertas, rodovitnoſt, rodovitoſt,
obilnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obljubljeni sam., F
5,
acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je tú nîemu
oblublenu prejel;
desponsata viro, moṡhú
oblublena, ẛarozhena;
Nazareus, oblubleni;
pacta conjux, oblublena ṡa ṡheno;
stipulari, oblubiti, ali tú
oblublenu pegerovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obropati dov., F
11,
degraſsari, opléniti, opuliti, reṡhaliti, reṡbyti, na pooti
obrupati;
depeculari, obrupati, vſe pobrati, ṡlaſti danarje, ob danarje priti;
depopulare, ẛatréti, pogubiti, folke konzhati,
obrupati;
depraedari, porubiti,
obrupati;
despoliare, ſleizhi,
obrupati;
diripere, porubiti,
obrupati, po ſyli vṡèti;
dispoliare, obrupati, rubiti;
exinanire aliquem, eniga cilú
obrupati, de mu cilú nyzh ne oſtane;
expoliare, iſleizhi,
obrupati;
fanum expilare, Cerkou
obrupati;
privare, odvṡèti,
obrupati, ob enu, ali ob drugu eniga perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obstati dov., F
15,
consistere, obſtati;
fateri, ſpoṡnati,
obſtati;
gradum sistere, obſtati, ſe vſtaviti, s'myrom ſtati;
immorari, ſe permuditi, ali na enim meiſti
obſtati;
morari, ſe pomuditi, ſtanovati,
obſtati;
perseverare, obſtati, do konza oſtati, ſtanoviten
obſtati;
persistere, do konza
obſtati, ſtanovitin ſtati, vſeskusi v'enim
obſtati, doſtati;
perstare, obſtati, ali doſtati;
subsistere, poſtati,
obſtati;
substo, substare, obſtati, ſtanovit
obſtati;
superstare, gori vſtati, ali
obſtati;
syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka
obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai;
prim. neobstati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
obtrpneti dov., F
5,
indurescere, okreptniti,
obterpnéti;
medicamentum narcoticum, de bolezhina
obterpne, inu polahzhanîe parneſſe;
obstupere, vel obstupescere, ṡavseti ſe,
obterpnéti, ṡavekniti, ṡamukniti, obſterméti, oſterméti;
stupere, obterpnéti, ſe preſtraſhiti;
torpere, obterpneiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
od predl., F
600,
abs, od;
a cunabilis, od ẛibike,
od mladih nog;
cara, enu korenîe
od ẛeliszha;
de, od, iṡ, po;
e, iṡ,
od;
ex, is,
od;
exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti;
fame enectus, od lakote vmorjen;
in horas, od ure do ure;
lymphatus, -a, -um, obſeden
od vraga;
quotidie, vſak dán,
od dnè do dnè;
totaliter, cilú zhiſtu,
od núg do glave;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odahniti se dov., F
4,
interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de
ſe ima molzhati, inu
odahniti;
onocrotalus, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu
ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil;
pausare, poſtati, pozhivati,
ſe odahniti, poſtati, pojemati;
respirare, ſe odahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oder m, F
6,
contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga
vodra verh druṡiga;
fori, -orum, tudi
vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie;
proceres, tudi taiſti kameni, ali hlodi, kateri iṡ ṡyda vun gledajo, de ſe
vodar na nîe ſtavi;
proscenium, -nÿ, te pruke inu
vodri pred uttami, kir ſo ty ludè nyh gledavske ygrè derṡhali;
scena, -ae, en perkriti
voder ṡa Comedie;
scenalis, -le, kar h'takiſhnimu
vodru ſlishi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odgovarjati1 nedov., F
6,
bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu
odgovarja;
dialogus, enu govorjenîe, kir nyh vezh eden drugimu
odgovarja, poguvor v'mei dvéma;
obloqui, eniga opravlati, krakati, hudú od eniga govoriti, naṡai
odgovarjati;
obloquutor, odgovorjaviz, kateri ṡupar
odgovarja;
remaledicere, s'hudimi beſſédami naṡai
odgovarjati, inu kleti;
respondens, responsor, odgovornyk, kateri
odgovarja, troṡhta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odpreti se dov., chasma, reſpranîe ẛemlè, ali Neba, kakòr de bi
ſe odperlu odpertu Nebu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odtegniti dov., F
2,
coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh
odtegniti;
subtrahere, odvleizhi, na ṡkrivnim odvṡèti,
odtegniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odtekati se nedov., F
3,
euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu
ſe odteka;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer
ſe v'deṡhji voda
odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de
ſe voda
odtéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
olje s, F
37,
amurea, grampa od
oliá;
balanatus, s'koſtanîavim
oliam pomaẛan;
carcinum oleum, oréhovu
volje;
infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti
olie v'lampo. Zach:4;
lignum imbibit oleum, ta leis popye tú
olje, ſe napoji;
oleum, olei, olie, ali
olye;
reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai
s'oliom maṡali;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje
volie;
vincalis, kamenṡku
oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
omivati nedov., natatoria sylöe, en Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali
omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:ÿ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
opeči dov., F
2,
adurere, oẛhgati, perpaliti, opaliti,
opezhi;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne
opezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
osel m, F
4,
hinnus, -ni, en maṡg, od
oſla inu kobile;
lalisio, -onis, en mlad hoſtni
oſſel;
onager, -gri, divji
oſſel;
onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en
oſſel ṡatrobil;
rudo, rudere, trobiti kakòr en
oſſel, ſhrajati;
sagma, -tis, tá butora tega
oſla. Lev:15;
veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn,
oſſel, Camela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
osem inu trideset štev., duo de quadrigeni pedes, oſſem inu trideſſeti zhevleu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oskruniti dov., F
11,
coinquinare, oṡkruniti;
contagium, contagio, contagies, kuga, katera druge ludy
oṡkruny;
contaminare, oṡkruniti, omadeṡhiti, vmaṡati, vpipati;
deformare, neſhtaltnu ſturiti,
oſkruniti, ſpazhiti, ogérditi;
elephantiasis, ena takuſhna ṡkrunoba po ṡhivoti, de tudi cilú te koſty
oṡkruny;
impiare, ṡaṡhnutati, omadeṡhiti,
oṡkruniti;
inficere, oṡkruniti, vmaṡani, gardú vdélati;
polluere, oṡkruniti, omadeṡhiti;
profanare, oṡkruniti, odṡhegnati;
prophanare, oṡkruniti, omadeṡhiti;
sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali
oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ostrašiti dov., F
4,
abstérrere, oſtraſhiti, odpoditi;
deterrere, oſtraſhiti;
obstupefacere, eniga
oſtraſhiti, vſtraſhiti de ne more govoriti;
protelare, odganîati,
oſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ošumljan del., crapulatus, pyan,
oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oteči dov., F
5,
extuberare, ṡhule dobiti,
otezhi;
extumescere, otezhi, otúk iméti, otúk ſe ſturiti;
intumescere, ottezhi, otúk iméti;
is, -isis, zherv, kateri vgriṡne, de
otezhe;
tumere, otezhi, ṡabuhlu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
otok2 m, F
11,
insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè;
insulanus, -a, -um, is
ottoka;
insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli
v'ottoke poſhilati;
insularis, -re, kar k'enimu
ottoku sliſhi, ali v'enim
ottoku prebiva;
mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti
ottokou, ali polovizo ſuhiga
[str. 132b ];
mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti
otokou, ali polovizo ſuhiga
[str. 134a ];
parius, ta marmor kamen is tega
otoka Pario. 1.Par:29;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi
otok, na polovizo
otok, pul
otoka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
otročji prid., F
9,
ludus infantilis, otrozhja ygrazha;
nenia, -ae, ena péſſim od mertvih: tudi per
otrozhyh ṡibélih;
non sunt nugae, tú néſo
otrozhje ygre;
nugivendus, -di, kateri
otrozhje ygrazhe predaja;
paedotriba, -ae, otrozhji vuzhenyk;
pappa, -ae, otroz[h]ji mozhnik, ali ṡpiṡha;
puerperium, -ÿ, otrozhja poſtila;
puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè,
otrozhji;
trochus, -chi, ena
otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡashene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
otrpniti dov., stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden
oterpne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ovaditi dov., F
5,
accusare, ẛatoshiti,
ovaditi;
diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti,
ovaditi, reṡnaſhati;
prodere, iṡdati,
ovaditi, ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga
ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reddere odiusum, ovaditi, omraṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ovca ž, F
10,
balatus, blejanîe teh
ováz;
bidens, tudi ena
ovza, dvei leiti ſtara;
oves faetae, breye
ovzè;
oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene
ovzè;
oviaria, -ae, enu kardelu
ováz;
oviaricum pecus, ovzhia ṡhivina,
ovzè;
ovis, ovza;
prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali ovnou, de nemorejo
ováz breyti;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene
ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene;
upilio, -onis, en ovzhar, kateri
ovzè paſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oven1 m, F
4,
aries, en
oven, koſhtrun;
prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali
ovnou, de ne morejo ováz breyti;
vervex, réṡani
oven, ali kaṡhtrún, ṡkopiz;
voniscare, ſe terkati kakòr
ovni, s'rogmy planiti nad eniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ozdolaj prisl., futile, -lis, ena poſſoda
oṡdolaj ſhpizhaſta de ne more ſtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ozdraviti dov., F
17,
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri
ſe teṡhku
oẛdravi;
consanare, consanescere, oṡdraviti;
convalere, convalescere, oṡdraviti, ſe gori ṡkoléhati, ṡupèt ṡdrav poſtati, ṡgajati ſe;
curare ab infirmitate, ṡvardevati,
oṡdraviti;
evalescere, oṡdraviti, ſe popravlati, raſti;
insanabilis, -le, neoṡdravlezhe, kar ſe ne more
oṡdraviti;
morbus curabilis, boléṡan, katera ſe more
oṡdraviti;
percurare, oṡdravlati, ali cilú
oṡdraviti, preṡkarbeiti, inu ṡdravu ſturiti;
persanare, cilú
oṡdraviti, ali ṡdravu ſturiti;
praesanascere, poprei
oṡdraviti, poprei ṡdrou ratati;
resanare, oṡdraviti, ṡupèt ṡzeiliti, ṡdrou poſtati;
revalescere, ṡupet
oṡdraviti, ṡdrou poſtati, ṡupèt ṡdrou poſtati, ſe gori ṡkoleihati;
salutaris, -re, ṡdravu, kar sdravje perneſſe, ali
oṡdravi;
sanare, oṡdraviti;
sanare contritos corde, te ṡtreniga ſarzá
oṡdraviti, obèṡati;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar
oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je
oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
padati nedov., F
15,
cadere, paſti,
padati;
cadunt folia, lyſtje lety,
pada;
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim
padati;
collabascere, doli pozheniti,
padati, doli vhajati;
dropax, ṡhalba de laſſè
padajo;
illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai
padati, ſe ſpuṡzhati;
ingruere, s'plaṡom
padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti;
irrorat, roſſa
pada, roſſy;
nutare, migati, majati,
padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli
pada, ali od ṡhage, ſmety;
perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi
padati;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli
padajo;
rorat, roſſa
pada;
succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli
padati;
titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli
pada, kadar ſe lika, inu gladi;
prim. padaječ, padejoč, padeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pahnjen del., F
15,
contrusus, pahnîen poſyli;
dejectus, -a, -um, doli verṡhen,
pahnîen;
detrusus, -a, -um, doli
pahnên;
eliminatus, -a, -um, vunkai ṡkuṡi vrata
pahnîen;
expulsus, -a, -um, vun iſegnan,
pahnîen, verṡhen;
extorris, -ris, bandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun
pahnên;
impactus, -a, -um, âb impinger, mozhnu naṡai
pahnênu, ſunenu, porinênu;
impulsus, -a, -um, pahnên, gnân, nagnán;
injectus, -a, -um, notar verṡhen,
pahnên;
menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda
pahnîena, de nei is tal sydana;
praecipitari, doli
pahnên biti, ſe prekuzniti;
praecipitatus, -a, -um, doli
pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen;
repulsus, -a, -um, odpahnîen, naṡai
pahnîen;
retrusus, -a, -um, naṡai
pahnên;
trusus, -a, -um, pahnên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pak vez., F
17,
ast, ali,
pak;
ast ille, on
pak;
at, ali,
pak;
atqui, inu
pak;
attamen, ali, vſai, vener,
pak, niṡhter manîe;
autem, pak;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma: kadar
pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus;
enimvero, ẛa gviſhnu, ṡakai
pak, pruti timu;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni
pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam
pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni;
legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni
pak 10000. ali en milion;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali
pak nepridnu predivu;
quod autem evenerit, de je
pak tú ſe ṡgodilu;
quoniam, dokler, potehmál, dokler
pak;
syndicus, -ei, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah
pak, méſtni Rihtar;
verò, ali
pak;
vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar
pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pak vez., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik
pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
part m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, ... pomerkaviz, s'tem
partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
partija ž, F
2,
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta
partia je oblubila priti;
edititius judex, en rihtar, iṡvolen od ene
partie, inu nei potréba de bi ta druga h'timu pervolila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pastirski prid., F
11,
aegloga, paſtirski pomeinik;
agolum, paſterska paliza, kravala;
attagiae, -arum, vttize, kmetishke,
pastirske hiſhize, utte;
bucolica, ena
paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja;
carmen bucolicum, paſtirṡka peſſim;
gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha;
lonchitis, ṡeliṡzhe,
paſtirṡke taṡhkize;
pastorale, Paſtirṡka, ali ṡhkofja paliza;
pastoralis, -le, pastoritius, -a, -um, pastorius, -a, -um, paſtirṡku;
pedum, -di, ena
paſtirṡka paliza;
tabernacula pastorum, paſterṡke utte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pelcar m, F
3,
clavola, -ae, veje mladiza, ẛa pelzanîe,
pelzar;
emplastrare, en flaiſhter poſtaviti, ali en
pelzar ṡaviti;
seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe
pelzarji redè, de ſe potler preſajajo: tudi ṡaſjanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pepel m, F
11,
cinefacere, k'pepelu ſturiti, poṡhgati;
cinefactus, v'pepèl ſturjen;
cinericeus, pepelnaſt,
s'pepela;
cinericius panis, krúh pod
pepelom pezhen, pod perhauko;
cinis, pepèl;
lix, -licis, pepèl;
micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe
s'pepela ſveitio;
phoenix, -cis, ena nesnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú let ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ
pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupèt ena mlada tyza Fenix imenovana;
subcinericius, krúh pod
pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.7;
trulla, -ae, tudi enu orodje ṡa
pepèl;
tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali
pepèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
perje3 s, F
5,
calamus, zéu,
perje ẛa piſſanîe;
crena calami, tú reṡklanîe tega
perja [str. 57a ];
crena calami, shpranîa, ali reṡklanîe tega
perja [str. 57b ];
interductus, -us, en
s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti;
theca pennaria, ror ṡa
pèrje k'piſſanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
peščen prid., F
6,
arenaria, peiṡzhena jama, proſtór ẛa fehtanîe;
clepsydra, clepsammilion, péṡzhena vra, ali vodena;
glariosus, -a, -um, péṡzhen, polhen peiṡka;
sabuletum, -ti, meiſtu kir je
peiṡzhenu;
sabulosus, -a, -um, peiṡzhèn;
syrtes, ſo plitva
peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
peti nedov., F
45,
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú
poje;
aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo
péti;
canituri habetur in Apoc.8: bodo
peili;
concinere, v'kupai
peiti, eden po drugim
peiti;
fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama
poye, de deite ṡaſpy;
gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri
pojó;
intercinere, v'meis
peiti;
poëtria, -ae, katera raime déla, ali
poje;
praecinere, naprei
peiti, tó péſſim ṡazheti;
syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú
pojó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pibinela ž, conditum de pimpinella, notar nariena
pibinella;
prim. pimpinela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pijan prid., F
13,
appotus, -a, -um, pyan, kir doſti je pÿl, napojen, dobru je pyl;
crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly;
debacchare, vel ri, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti;
debriatus, -a, -um, mozhnu
pyan;
ebrius, -a, -um, pyan, zéplen, terzhen;
ebrius, -a, -um, pyan;
epotus, -a, -um, pyan, mozhnu
pyan;
madere vino, vinen, ali
pyan biti;
potus, -a, -um, pyan, trunzhen;
sellariola pupina, ena oṡhtaria, kir ty
pyani bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo;
temulentus, -a, -um, vinen,
pyan, ṡmamlen;
vinolentus, -a, -um, vinen,
pyan, od vina ṡmamlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pisanje s, F
17,
album, ena pobélena tabla ẛa
piſſanîe;
calamus, zéu, perje ẛa
piſſanîe;
comma, -tis, tudi en tiffilz per
piſſanîu;
cothurnatus, s'zhiṡhmami obút, ali kateri
s'piſſaniam na viſſoku grè, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale
v'piſſanîu naprei neſſe;
historialis, kar h'takimu
piſſanîu ſliſhi;
inscriptio, s'vunai
piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu;
interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim
piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti;
orthographia, -ae, kunṡht, ali viṡha prou piſſati, kunṡhtnu
piſſanîe;
palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa
piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe;
scheda, -ae, en zeigilz piſſan ali ṡa
piſſanîe;
scriptio, piſſanîe;
scriptorius, -a, -um, kar
k'piſſanîu ſe nuza;
stylum vertere, tù
piſſanîe preminiti, inu popraviti;
stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza
k'piſſanîu;
theca pennaria, ror ṡa pèrje
k'piſſanîu;
titulus, -li, tú ṡgorai piſmu, ali
piſſanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
plačanje s, F
2,
acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel;
laxamentum concedere, friṡht dati ṡa
plazhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
plat ž, F
3,
clunis, -nis, ena
plat riti, sadniza, rit;
nates, -tium, ṡadniza, ritne
platy;
sacoma, -ae, gliha vage, de na eno
plat vezh ne vaga kakòr na tó drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
platelc1 m, F
6,
bracteola, plehek,
platelz;
evolvere librum, platelze v'buquah prevrazhati;
pagina, -ae, platelz is buqui, ena ſtrán
platelza;
papyrus, -ri, vel papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti, s'kateriga ſe veliki
platelzi narejajo, de ſe na nîe piſhe;
pervolvere, prevaliti, ſem ter tám valati,
platelze ſem ter tám prevreizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pleniti2 nedov., urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi, ena ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne
pleini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pleša ž, F
3,
calva, calvaria, calvities, calvitium, pleiſha, plata pres laſſy;
recalvatio, od ṡad
pleiſha;
vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est: et si â fronte ceciderint pili, recaluaster, et mundus est. Levit:13:v:40. Tá mósh, s'kateriga glave laſse polsè, tá je pléſhaſt, inu zhiſt: inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle, je sazhetik teh
pleish, inu je zhiſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
plešast prid., F
7,
calvare, pléſhaſtu délati, golufati;
calvere, calvescere, pleiſhaſt perhajati;
calvus, -a, -um, pleiſhaſt, pliſhiu;
depilari, pléſhaſt perhajati;
depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi,
pléſhaſt;
recalvaster, -tri, naprei
pleiſhaſt, ali gol;
vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est, Tá mósh, s'kateriga glave laſse polsè, tá je
pléſhaſt, inu zhiſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
plitev prid., F
3,
brevia, plitvu morje;
syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo
plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai;
vadum, -di, brúd, gas,
plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pluč m, taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali
pluzh;
prim. plušč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pobit del., F
4,
caesus, -a, -um, pobyt, vbyt, vmorjen;
subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali
pobyt, de ima plave ṡhlake;
succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh
pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe nameſtiti;
triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki
pobyt, inu premoṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
počasi prisl., F
12,
attae, attarum, kateri
pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po terni ſhly;
desuescere, desuefieri, ſe
pozhaſſi odvaditi;
ductim, pozhaſſi vleizheozh;
ecligma, -tis, arznia, katera ſe
pozhaſſi v'uſtih reſtopy;
gradi sensim, pozhaſſi poſtoplovati, poſtopati, korazati;
lentè, pozhaſſi, kaſnú, ne naglu;
paulatim, po malim,
pozhaſſi, ṡdai ter ṡdai, li ṡzhaſſom;
paurillatim, poz[h]aſſi, ṡdai ter ṡdai, po malim;
pedetentim, pozhaſſi hoditi;
perlabi, ſe popolṡniti,
pozhaſſi padati;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu potler velik, ali imenitin ratati;
subrigere, pozhaſſi gori vṡdigniti;
prim. počasu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
počutiti dov., F
10,
conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám,
pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh;
dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne
pozhutiti;
discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti
pozhutiti, enimu britku biti;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup
pozhuti, ne
pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine;
percipere, ṡapopaſti, prejeti,
pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati;
praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti,
pozhutiti;
sapor, -oris, ṡhmáh, kateri
ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi;
sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku
pozhuti;
sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
podčrnjen del., subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake, inu de je progaſt, inu gard, ṡazherlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
podložiti dov., F
3,
subigere, pudſe perpraviti, gnêſti, ali podvrézhi,
podloṡhiti;
submittere, podvrézhi,
podloṡhiti;
sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali
podloṡhiti, de ne teko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
podoben prid., F
24,
consimilis, cilú enak, ravnu
podoben, vuṡ
podoben;
oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi
podobnu, raſte na gorrah;
simillimus, -a, -um, cilú do konza enák, inu
podobin;
similis, -le, glyh, enák,
podobin;
verisimilè, riſnizi
podobnu, je vrèdnu de ſe veruje, ſe ima verjeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pognati2 dov., F
3,
egerminare, iṡhajati, ẛelenîe
pognati, vunkai ṡelenîe gnati;
proferre groſsos, berſt naprei gnati,
pognati;
propago, -nis, mladiza, ene ſtare terte poloṡhenîe, de nove mladize
poṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pogosto (po gosto) prisl., F
10,
actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu
po goſtu ſturiti, ali délati;
captare, pogoſtu prejemati;
circumspectare, ſe oṡirati,
pogoſtu okuli gledati;
frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu
pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu
po goſtu ṡavia kakòr volzè;
replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti;
resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepe numero, po goſtu;
versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pogrešiti dov., F
2,
advertere non adeſse, pogriſhiti, ẛgreiſhiti, de nei tukai;
perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti,
pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
poiskati dov., F
2,
perquirere, dobru yṡkati, s'fliſſom
poyṡkati, vpraſhati;
pervestigare, povpraſhati,
poyṡkati, ispraſhati de se naide
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pokoj m, F
10,
intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga
pokoja;
interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati,
pokoi iméti;
quies, pozhitik,
pokoi, pozhinik, tihoſt;
quietare, vmyriti,
h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti;
refectus, -us, oṡhivlenîe, reja,
pokoi, k'veiku ſturjenîe;
requies, -ei, pokoi, pozhivanîe;
requietus, -a, -um, tih, per
pokoju;
sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe;
vacatio, pokoi, od délla nehanîe;
vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pokregati dov., F
8,
castigare, pokrégati, kaſhtigati;
coarguere, na tihim poſvariti,
pokregati, previṡhati, ſhtraffati;
concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh;
corripere, poſvariti, pokaſhtigati, podvuzhiti, vbeṡhati,
pokrégati;
excipere verbis, s'beſſédo
pokrégati;
increpare, poſvariti,
pokreigati, ſvariti, ozhitati;
redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati de nei reiṡ, preprizhati;
reprehendere, ſvariti,
pokrégati, ozhitati, tadlati, ṡapopaſti;
reprehensor, tá kateri ſvary, ali
pokréga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
polagčati dov., collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagká,
polagzhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
polahčanje s, F
3,
laxamentum, -ti, oṡhivlenîe, reṡveſſelenîe,
polahzhanîe, popuṡzhenîe;
levamen, levamentum, lahkota,
polahzhanîe, lahkúſt;
medicamentum narcoticum, de bolezhina obterpne, inu
polahzhanîe parneſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
poleg predl., F
6,
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli
poleg Rima;
maritimi homines, ludè, kateri
poleg, ali raven morjá prebivajo;
pellicatus, -us, kurbaria,
polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene;
primicerius, tá pervi
poleg kraila, ali ṡhkoffa;
sejugis, ves sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden
polig druṡiga vklenênih;
triga, -ae, try koinî
polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
položen del., F
6,
depositus, -a, -um, doli
poloṡ[h]en, ali dán k'ẛahranenîu;
expromptus, naprei
poloṡhen, poſtavlen;
inditus, -a, -um, notar
poloṡhen, ṡkranîen;
pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota
poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera;
reclinatus, -a, -um, perſlonîen,
poloṡhen;
situs, -a, -um, poſtavlen,
poloṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
položenje s, F
3,
insolatio, -onis, na ſonzu ſuſhenîe, na ſonze
poloṡhenîe;
propagatio, tú
poloṡhenîe te mladize, ali terte, reſproſtrenîe, perrejenîe;
propago, -nis, mladiza, ene ſtare terte
poloṡhenîe, de nove mladize poṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
polzeti nedov., vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est. Levit:13.v.40. Tá moṡh s'kateriga glave laſse
polṡè, tá je pleſhaſt, inu zhiſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pomerkavec m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá:
pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pomorjenje s, F
4,
caedes, -dis, poboi, vbyanîe, v'boju
pomorjenîe;
interemptio, pomor,
pomorjenîe;
internetio, vel internitio, enu taku
pomorjenîe, de oben ne oſtane, do konza
pomorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
po noči prisl., F
17,
abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati;
acredula, -ae, en ſlaviz, kateri
po nozhi poje, majhin tizhik;
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri
po nozhi lipú poje;
caprimulgus, en tyzh, kateri
po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe;
de nocte, po nozhi;
diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar
ponozhi;
epiolus, en maihin metulez,
po nozhi okuli luzhi leita;
intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu
po nozhi, kadar vſi ſpè;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe
po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucciola, -ae, karſniza,
po nozhi ſe ſveiti;
lucubrare, po nozhi per luzhi délati;
lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri
po nozhi poje;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali
po nozhi per luzhi ne vidi;
nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe
po nozhi ſveiti;
noctu, po nozhi;
vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
popasti se dov., F
2,
eccheneis, -dis, ena maihina morṡka ribiza, katera
ſe barke
popade, taku jo vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei;
morbus contagiosus, boléṡan, katera
ſe rada eniga druṡiga prime, ali
popade
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
popolnoma prisl., absolutè, popolnama, na en konez, nikár drugazhi, cilú takú;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè
popolnoma k'letanîu, ſe imenuĵe locuſta, kobiliza;
deformatus, -a, -um, popolnoma ſhtaltan. Num:17.v.4;
fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti;
musicè, cilú
popolnoma, kir nyzh ne manka na kunṡhti tega peitjá;
opimè, ſylnu fliſſih, bogatu,
popolnama;
percognoscere, popolnoma ſpoṡnati;
perfectè, dopolnama,
popolnoma;
perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali
popolnoma offrovati;
plenè, popolnoma;
plenè solvit, je
popolnama plazhal;
precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt
popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
posoda2 ž, F
6,
ablocare, poſſoditi, na
puſſodo dati;
commodotarius, katerimu ſe poſſodi, ali na
puſſodo da;
mutuari, vel mutuo accipere, na
puſſodo vṡèti;
mutuus, -a, -um, poſſojen, na
poſſodo dan ali vṡèt, enu ali tú drugu;
precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na
puſſodo vṡèt;
tralatitius, -a, -um, kei drugdi leſſem vṡèt, na
puſſodo vṡèt;
prim. naposodo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
postojna ž, F
4,
alictus, ena tyza
poſtoini podobna, inu ſhe je vekſha;
aquila, poſtoin, odler,
poſtoina;
haliaetus, -ti, en morṡki odler ali
poſtoina, v'musgenih yserih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava;
imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dlesk, eni, de je ena ſorta
poſtoin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
posušiti se dov., scammonîa, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha, je polnu ṡhofta, letá ṡhoft ſe ṡbira is korena, inu ſe puſty de
ſe poſuſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
posvariti dov., F
9,
coarguere, na tihim
poſvariti, pokregati, previṡhati, ſhtraffati;
concriminari, pokregati,
poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh;
correptor, poſvarnyk, tá kateri
poſvary, podvuzhy;
corrigere, popraviti,
poſvariti, pobulſhati;
corripere, poſvariti, pokaſhtigati, podvuzhiti, vbéṡhati, pokrégati;
improperare, poſvariti, krégati, oponaſhati, ſhpot délati, ſe neprenagliti;
increpare, poſvariti, pokreigati, ſvariti, ozhitati;
objurgare, eniga krégati, ostru
poſvariti, eniga s'beſſédo poṡhtraffati;
redarguere, pokrégati, s'beſſédo
poſvariti, ṡkasati de nei reis, preprizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
potajiti se dov., directarÿ, domazhi tatje, kateri
ſe v'kamrah
potajè, de kradeo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
potler prisl., F
16,
deindè, potler;
etiamnum, ali
potler;
exin, et exinde, potehmál,
potler;
paulò post, enu malu
potler;
porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa
potler;
post, potler, potle, po;
postea, potler;
posterius, potler, poſehmál;
postmodum, potler, po tehmál;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de
potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu
potler velik, ali imenitin ratati;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu
potler rata ternaſtu, inu bodezhe;
seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe
potler preſajajo;
supermandare, potler dvezhiti;
superredere, verhu jéſti, ali
potler jéſti;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu
potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
potolažiti dov., F
4,
placare, vtolaṡhiti, ṡmyriti,
potolaṡhiti, potihniti;
resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti, potihniti,
potolaṡhiti;
sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti,
potolaṡhiti, gaſſiti;
sopire, saſopſti, ſturiti de ſpy, vtolaṡhiti,
potolaṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
potreba1 ž, F
22,
adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
egestas, -tis, pomankanîe, vbuſhtvu,
potréba, ſromaẛhtvu;
indigere, potrébuvati,
potrébo imeti;
laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti,
potrébo imeti;
neceſsitas, potrébnoſt,
potréba, syla, nuja;
oportet, je
potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti;
penus, -ni, vel penus, -us, vel penus, -oris, preṡkerblenîe ṡa hiſhno
potrébo;
procuratrix, -cis, katera preṡkarby kar je
potréba;
timendus, -a, -um, kateriga ſe je
potréba bati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
povprašati dov., pervestigare, povpraſhati, poyṡkati, ispraſhati de ſa naide
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pranganje s, triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu
pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pravdati se nedov., F
8,
delitigare, ſe pravdati, vſeṡkuṡi
ſe pravdati;
disceptare, s'beſſédo
ſe prepirati, kregati, pregovarjati,
pravdati;
jure certare, ſe pravdati;
litigator, eden kateri
ſe pravda, kréga;
litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri
ſe rad
pravda, inu kréga;
litigo, -re, ſe pravdati, krégati;
transactor, en ſreidnik v'mei temi, kateri
ſe pravdajo, de ſe pravda gori vṡdigne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
praviti nedov., F
23,
accredere, verovati kar eden
pravi;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir
pravio, li ſhe ſerzhnu;
commemorare, kai
praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti;
dicere, rezhi, povédati,
praviti;
enarrare, po redu
praviti, perpovédati;
fabulari, baiſmi
praviti, bajati
[str. 83a ];
fabulari, bajati, baiſni
praviti [str. 82b ];
hariolans, kateri ſrezhizo
pravi, kakòr ziganke;
infit, takrat on
pravi;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu
praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
inquio, jeſt
pravim;
inquis, -ti, praviṡh: inquit, on
pravi;
jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni
pravîo, de je lintvoren;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni
pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
narrare, perpovédati, po redu
praviti;
praedicatur, ſe povſód
pravi;
praedicere, poprei
praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati;
recensere, perpovédati,
praviti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi
praviti;
renarrare, ṡupèt
praviti, ali perpovédati, v'drugu
praviti;
replicare, pogoſtu od ene rizhy
praviti, ali na nîo ſpumniti;
ut famae est, kakòr
ſe pravi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
predajati nedov., F
44,
bibliopola, kateri buque
predaja;
educilare, vinu vun na fertle tozhiti,
predajati, tovernati;
forum olitorium, plaz kir
ſe ṡèle
predaja;
ichtiopolium, -lÿ, plaz kir
ſe ribe
predajajo;
ichtyopola, -ae, en ribizh ali tá kateri ribe
predaja;
monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali
predaja;
myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo
predajajo;
nugivendus, -di, kateri otrozhje ygrazhe
predaja;
seplasarius, kateri tryák
predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir
ſe gorke ṡhpiṡhe
predajajo;
vendere, predajati, predati;
vinarius, -rÿ, oṡhtier, kateri vinu tozhi, ali
predaja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
predalec m, F
4,
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti
prédalzi s'gnojam ſturjeni;
loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna
predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo;
loculatus, -a, -um, kar doſti
prédalzeu ima;
loculosus, -a, -um, polhen
prédalzou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
predati dov., F
11,
auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti;
auctionarius, kateri timu
predá, kir vezh oblubi;
divendere, reſpredati, ſem ter tám
predati, ṡveſti, ali predajati;
manceps, -cipis, tudi kateri kai
predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati;
mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti;
mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati;
receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai
predá;
vendere, predajati,
predati;
vendibilis, -le, kar ſe lahku
predá;
venundare, predati, prodajati;
vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali
predati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
predolg prid., F
2,
praelongus, -a, -um, ſylnu dolg,
predolg, cilú dolg;
prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei
predolgu, niti prekratku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
predreti dov., F
21,
effringere, gori ſtréti,
predréti, vrata reṡbiti;
erumpere, naprei s'ſylo
predreti, vun ṡkopati,
predréti: iṡverati;
impenetrabilis, -le, neprederèzhi, kir ſe ne more ṡkuṡi priti, ali
predréti;
infringere, notar ṡlomiti,
predréti, reſtrupati;
interrumpere colloquia, govorjenîa
predréti, ſturiti de kai druṡiga govorè;
introrumpere, notar ṡlomiti,
predréti, polukati;
irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti;
obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda
predere, inu vunkai ſtezhe;
penetrabilis, -le, kar ṡkuṡi
predere, ali kar ſe more ṡkuṡi
predréti;
penetrare, predréti, preſuniti, ṡkuṡi
predréti, ṡkuṡi riniti, ſmukniti;
perfodere, prekopati,
predreiti;
perfringere, predréti, ṡlomaſtiti;
perrumpere, predréti;
praefringere, predreiti, prelomiti, poprei odlomiti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo noter ṡlomiti, ali priti;
rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti,
predréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
predrtje s, F
7,
enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhèva vun gredó;
enterocelus, kateri ima tú
predertje;
eruptio, preterganîe,
predertje;
fractura, -ae, predertje, reṡbyenîe;
hernia, -ae, kila,
predertje;
herniosus, -a, -um, predert, kateri ima enu
predertje;
ruptura, -ae, predertje, reṡbyenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pregledati2 dov., F
7,
conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perṡeneſti, perkriti, potuho dati;
ignoscere, odpuſtiti, ṡaneſti, perṡaneſti,
pregledati;
indulgens, kateri ṡanaſha,
pregleda, ſe ſhona;
indulgere, odpuſtiti,
pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati;
nonadvertere, pregledati, ne ṡamerkati;
ut denuo videas, de ṡupèt
pregledaṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pregnati dov., F
15,
antidotum, arznia ẛa ſtrup
pregnati;
antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino
preẛhene, ali vrozhina mraṡ;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty
pregnati;
dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam
pregnati;
duram famem depellere, tó teṡhko lakoto
pregnati, ſe naſititi;
emaculare, madeshe
pregnati;
exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti,
pregnati, vunſtrébiti;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp
pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari;
peragitare, premetati,
pregnati, preſjati, premajati;
profligare, ṡapoditi, eniga poditi,
pregnati, reṡbiti, pobiti;
profligator, ṡadejaviz, kateri
je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo
pregnal;
proscribere, eno reizh prepovédati,
pregnati;
proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga
pregnati;
repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo
pregnati;
transigere, opraviti, odgnati, zhes
pregnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pregovorjenje s, F
2,
persuasio, pregovorjenîe;
persuasorius, -a, -um, kar nuza
h'pregovorjen[î]u, de eden veruje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prehud prid., F
9,
apostema, en
prehudi s'notarſhnî tur;
efferus, -a, -um, ṡlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid,
prehúd;
elephantia, -ae, prehude parhe na ṡhivotu, liſhaji;
flagriones, hudobni puobi, vrédni tepeṡha,
prehudi fantje;
gemursa, -ae, ena
prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi;
morbus acutus, oſtra
prehuda boléṡan;
morbus sonticus, prehuda boléṡan;
phalangium, -gÿ, ena ſorta
prehudiga paika, kateri ſe v'ṡemli kakòr kazhe gori darṡhy;
sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan,
prehuda, ṡhkodliva, padezha tagota, Boṡhya obláſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prejeti dov., F
22,
acceptare, prejeti;
acceptum fero, ſposnàm de
ſim prejel;
coena ambulans, ena rihta, katera ſe od miẛe okuli noſſi, de ſlédni od nîe
preime;
consequi, doſsezhi,
prejeti, ẛadobiti;
initiatus, -a, -um, navuzhen, podvuzhen, kateri
je te perve ṡazhetke
prejèl;
interceptor, tá kateri
preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá;
jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú, kateru ṡdaici ker
préme, vunkai verṡhe;
partor, -oris, kateri
je ſvoj deil
prejèl, ali doſſegel;
subarrare, -arro, dati, ali
prejeti, ſe takú ṡaveṡati;
succipere, prejeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prekratek prid., prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti
prekratku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prelivanje s, F
5,
effusio, ṡlyvanîe,
prelyvanîe;
effusione, s'prelyvanîem;
restagnatio, prelivanîe de zhès tezhe;
suffusio, prelyvanîe, ali dolyvanîe;
transfusio, prelyvanîe, pretozhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
premožen del., F
6,
â Scipione victus sum, jeſt ſim ṡkusi Scipiona
premoẛhen;
convictus, -a, -um, previṡhan,
premoṡhen;
devictus, -a, -um, premoṡhen;
evictus, -a, -um, premoṡhen, premagan;
superatus, -a, -um, premoṡhen, premoren, obladan;
triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu
premoṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prepričati dov., redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati de nei reiṡ,
preprizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
presajati nedov., seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe potler
preſajajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prestrašen del., F
15,
attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa oterpnên;
consternatus, preſtraſhen, uſtraſhen;
conterritus, ẛbojèz,
preſtraſhen;
conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen;
exanimis, preſtraſhen, na pol mertou;
exterritus, -a, -um, vſtraſhen,
preſtraſhen;
infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne
preſtraſhen;
lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden
preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil;
pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán,
preſtraſhen;
performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán;
perterritus, -a, -um, ṡlu vſtraſhen,
preſtraſhen;
perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen,
preſtraſhen;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojézhi, ſtraſhán;
stupefactus, -a, -um, oterplen od ſtraha,
preſtraſhen;
trepidulus, -a, -um, enu malu
preſtraſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prestrašiti se dov., F
13,
adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu
ſe preſtraſhiti, oſterméti;
afformidare, ſe vſtraſhiti,
preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti;
exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti;
expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti;
extimescere, ſe preſtraſhiti;
inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti;
perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu
preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti;
permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti;
praeformidare, ſe ſylnu
preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne;
stupefieri, od ſtraha oterpnéti,
ſe mozhnu
preſtraſhiti;
stupere, obterpnéti,
ſe preſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prevelik prid., F
7,
affectatio, preveliku poẛhelenîe;
attelani, ſo bily eni ſramotni ludjè, katerih lotarnia je bila v'ygrah
prevelika;
mediocris, -cre, ſrédnî, niti
prevélik, niti premaihen;
nimius, -a, -um, neṡmaſſin,
prevelik;
pica, -ae, tudi teh noſſezhih ṡhèn
prevelik luṡht, ali ṡhela;
redundatio, prevelika obilnóſt de zhes grè;
subgrandis, -de, dobru velik, enu malu
prevelik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
previžati dov., F
5,
coarguere, na tihim poſvariti, pokregati,
previṡhati, ſhtraffati;
confundere, ẛméſhati, ẛbloditi, k'ſramoti ſturiti,
previṡhati, ẛmotiti;
confutare, previṡhati, reṡvrézhi,
previṡhati de nei reiṡ, reṡgovoriti;
convincere, premozhi,
previṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
približovati se nedov., F
2,
haeridipeta, kateri
ſe perbliṡhuje de bi erbizh ratal;
imminere, viſſéti, vunſtati,
ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prijatelj m, F
13,
amicare, priatela ſturiti;
amicus, priatel;
amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
antiquus amicus, en ſtar
priatel;
coamicus, en ṡtovariſhen
priatel, en raven
priatel;
familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober
priatel, domazhi;
fingere amicitias, ſe
priatel délati;
gerere amicitiam, priatel biti;
intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi
priatel;
neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en
priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pripogniti se dov., F
7,
conquiniscere, ſe nagniti,
ſe perpogniti;
flectere, ſe perpogniti, perpogibati, klezhati;
ocquinescere, ſe perpogniti, ali perkloniti;
pandare, ſe perpogniti, doli pertiſkati, de
ſe ena reizh
perpogne;
procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali ſe doli nagniti, ſe niṡku derṡhati,
ſe do tal
perpogniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pritiskati nedov., F
11,
adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo
pertiska;
adhaerere, ſe pertiſniti,
pertiskati, ſe ga derẛhati, perlipiti;
aggravare, pertiskati, obloshiti, teshavo naloshiti, prevezh naloshiti;
deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli tlazhiti, potlazhiti, perpogniti;
devenare, mozhnu doli
pertiṡkati, martrati;
fovere aliquem, eniga k'ſebi
partiṡkati, greiti, objemati, rediti;
palmare, s'dlanjó
pertiṡkati;
pandare, ſe perpogniti, doli
pertiſkati, de ſe ena reizh perpogne;
premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati;
scirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe
partiṡka;
urgere, pertiṡkati, perganîati, drengati, naganîati, ſyliti, napleitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
privezati dov., F
14,
adalligare, perveẛati;
adjungere, perkleniti, perdrushiti,
pervèsati, v'kupai vkleniti;
adnectere, pervesati, v'kúp ẛvèẛati;
adnecto, -re, adnectere, perpeti,
pervèẛati, v'kup ẛvèẛati;
alligo, -are, pervèẛati, ẛavesati, obvèẛati;
amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu
perveẛhe;
circunvincire, okuli
pervèṡati, obvèṡati;
numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem
ſe pervèṡhe;
perligare, v'kupai ṡveṡati,
pervèṡati, prevèṡati;
portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje
pervèṡati;
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali
pervèṡhe;
superalligere, gori
pervèṡati;
superillegere, gori
pervèṡati, verhu
pervèṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
privoliti dov., F
11,
amplector, -cti, objeti, gori vṡèti,
pervoliti;
annuo, -ere, pervoliti, pomigati, perterditi;
approbare, pervoliti, perterditi, pohvaliti;
aſsentire, pervoliti;
astipulari, pervoliti, enake mainunge biti;
consciscere, kai veideozhiga ſturiti,
pervoliti;
consentire, pervoliti;
edititius judex, en rihtar iṡvolen od ene partie, inu nei potréba de
bi ta druga h'timu
pervolila;
innuere, magniti, s'glavó
pervoliti, pomagniti;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi,
pervoliti;
parasitare, vel parasitari, vſe pertarditi, vſih rizhéh ſe prou dati, inu
pervoliti, ali ſhmaruzati;
prim. neprivoliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
progast prid., F
4,
lividus, -a, -um, progaſt, zhernavkaſt, plav od vdarjenîa;
sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti;
subluridus, -a, -um, pozhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake, inu de je
progaſt, inu gard, ṡazherlen;
variegatus, -a, -um, pirihaſt, piſſan,
progaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prsi ž mn., F
15,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt
v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati;
dyspnaea, teſnoba
v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha;
empyema, tur na
perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe;
ensiformeos, ena ṡyliza
[!] na
perſih;
expapilare, nédarje reṡpéti,
perſi odgarniti;
ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih
parſi biti;
leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa
parſi;
mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi;
pectus, -oris, parſi;
plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po
perſih tlézhi;
praecordia, -orum, slizhiza na
perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do
perſih doſeṡhe;
rationale, -le, naperſnik, na
perſih ṡhzyt;
uber, -ris, vime,
perſi, ſeṡzi;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na
perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
punčoh m, F
2,
obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na
punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè;
soccus, -ci, ṡhkarpetil, kmetiṡki zhrevli,
punzhohi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ravno prisl., F
33,
aſsimilis, ravnu tàk;
aſsimiliter, raunu takú;
eodem loci, ravnu na taiſtim meiſti;
ibidem, ravnu tamkai;
orthopnoea, vel ortropaea, boléṡan teṡhkiga dihanîa, s'iṡtegnîenim gerlom, de garlu
ravnu k'viṡhku darṡhy;
planè, cilú,
ravnu takú;
quamquam, de bi
ravnu, aku
ravnu;
rectà, ṡdaici,
ravnu, cilú prou;
totidem, ravnu toliku, tolikain;
prim. raven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ravšast prid., crapulatus, pyan, oſhumlán,
rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razgovoriti dov., confutare, previṡhati, reṡvrézhi, previṡhati, de nei reiṡ,
reṡgovoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razjican del., aestus animi, vrozhe
resjizanu ſerzè, de eden ſam nevei kai déla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razklati dov., F
10,
cuneare, ẛagoṡditi, s'ẛaguṡdo
reṡklati;
dehiscere, ẛiniti,
reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſeda, de ſe jama ſtury;
deruncinare, reṡklati, na dvuje vreizhi;
diffindere, reṡklati;
findere, klati,
reṡklati, reṡkalati;
hiulcare, reṡklati, naroṡen djati;
infindere, reṡklati, reṡkalati;
intersecare, preṡhagati,
reṡklati;
piscem exdorsuare, ribo gori djati,
reṡklati;
scindere, résati, ſeikati,
reṡklati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razpokati dov., dehiscere, ẛiniti, reṡklati,
reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſéda, de ſe jama ſtury
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razpokati se dov., F
2,
dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr
ſe ẛemla
reſpoka, ali vſéda, de ſe jama ſtury;
rimari, ſe reſpokati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razpranje s, F
2,
chasma, reſpranîe ẛemle, ali Neba, kakòr de bi ſe odperlu, odpertu Nebu;
schisma, -tis, odſtoplenîe prozh od prave vère, reṡdilenîe, dvojenîe,
reſpranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razpuščati se nedov., F
4,
conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de
ſe reſpuṡzha. Prov:21;
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de
ſe po malim v'uſtih
reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
linctus, et lincorium, arznia, katera
ſe v'uſtih
reſpuṡzha;
pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar
ſe reṡpuṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razvreči2 dov., confutare, previṡhati,
reṡvrézhi, previṡhati de nei reiṡ, reṡgovoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
rebro s, F
3,
coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu
reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti;
costa, rebru;
costae suiles, ſvinska
rebra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
reči dov., F
20,
ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!],
je rekel;
aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo
rezhi;
benedicere, ẛhègnovati, dobru
rezhi;
dic, rezi, povi;
dicere, rezhi, povédati, praviti;
dicto obediens, pokoren kar
ſe rezhe;
dictu nihil facilius, lahku je
rezhi;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti,
rezhi;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt
rezhi;
jubere, ṡavkaṡati, veleiti,
rezhi, vkaṡovati;
liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu
rezhe kar hozhe;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more
rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka;
praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali
rezhi;
praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz
[!] ne
rezhi;
sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar
ſe mu
rezhe, pokorin;
subjungere, ſhe h'timu kai
rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
rediti se nedov., F
6,
coalere, ſe v'kupai
rediti, s'raſti, ṡkupai raſti;
cutem curare, dobru lebati,
ſe dobru
rediti;
mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih
ſe radi
redè, s'nymi ſe nahtigali lovè;
nacydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo ...
ſe redy s'perjam od beile murve;
nutriri, ſe rediti, ſe hraniti;
seminarium, -rÿ, en ṡazhetik, ſtara ſhula enu meiſtu, kir
ſe pelzarji
redè, de ſe potler preſajajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
regiment m, legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion, en
regiment s'600000. peiṡzeu, inu 70050. koinikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
res prisl., F
6,
confutare, previṡhati, reṡvrézhi, previṡhati de nei
reiṡ, reṡgovoriti;
quidem, ſicer,
reiṡ, ṡlaſti;
quinimo, já kakupak, já
reiṡ;
redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati de nei
reiṡ, preprizhati;
refellere, ṡviṡhati de eniga govorjenîe nei
reiṡ;
refutatio, ṡavershenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei
reiṡ tega drugiga govorjenîe;
prim. za res
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
resnica ž, F
17,
abhoret hoc â veritate, letú je ti
riſnizi ẛupar;
acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi
poriſnizi tú, kar on vidi;
disputare, iṡpraſhovati,
riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati;
fides vera, ſtanovitna
riſniza teh beſſéd;
inconfessus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe
riſnize povédati;
integritas, celina, prava
riſniza;
profectò, ṡa gviſhnu, ṡa
riſnizo, riſnizhnu, timu je takú;
verè, riſnizhnu, per
riſnizi, gviſhnu, ṡa
riſnizo;
veripatiens, poterpeṡhliu
riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe
riſniza govory;
verisimilè, riſnizi podobnu, je vrédnu de ſe veruje, ſe ima verjeti;
verisimilis, -le, glyh ti
riſnizi, riſnizi enák;
veritas, riſniza, vernoſt;
veritas certa, prava
riſniza;
veritatis cultor, kateri rád
riſnizo govory, ali lubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
režati nedov., doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó ṡhal dialu, de bó ſam na ſe
reẛhal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ribica1 ž, F
10,
alburni, te male
ribize bilize;
apua, -ae, ena cilú maihina morṡka
ribiza;
capitones, et carabi, kapilni
ribize;
eccheneis, -dis, ena maihina morṡka
ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei;
globius, kapelz,
ribiza;
leucisci, bilizhizi,
ribize;
maena, -ae, ena morṡka
ribiza menola imenovana;
phoxini, frilizi,
ribizè;
piscicula, fischlein,
ribiza;
pisciculus, -li, ribiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ribnik m, F
5,
cetaria, en velik
ribnik ẛa te velike ribe;
ichtyotrophium, en
ribnik, ali veyer;
natatoris sylöe, en
Ribnik, v'katerim ſo ẛicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, de ſo ṡdravi poſtali. Joan:5;
piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè ali hranio;
piscinarius, -rÿ, kateri ima luṡht k'ribſtvi, ali
k'ribnikom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
rihta1 ž, F
5,
coena ambulans, ena
rihta, katera ſe od miẛe okuli noſſi, de ſlédnî od nîe preime;
ferculum, ena ſhpiṡha,
rihta, jeîd;
miſsus, -us, tudi ena
rihta ṡhpiṡhe,
rihta, katera ſe na miṡo poſhle;
tremiſsus, ena jeid od vezh
riht ṡkupai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
riti nedov., F
2,
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ẛemlo
rije, inu iṡ hoda yṡzhe;
jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo
rye, de mertva trupla jei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
rja ž, F
7,
aerugo, arja, arjovina;
aurugo, ṡhitu ṡhkodlivi veiter, poſeg, ſnety,
arja;
ferrugo, -nis, arja ṡheléṡna, koſtanîova farba, arjovina;
robigo, vel rubigo, arja;
rubigo, -inis, arja, arjavina;
uredo, -nis, arja, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg;
urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi, ena ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
roditi1 dov. in nedov., F
29,
adagia sunt: kar mazhka
rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru
rody;
corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali
rody;
foetificare, mladino délati, inu
roditi;
gemellipara, katera dvoizhizhe
rody;
generabilis, -le, lagák ṡa
roditi, dobar ṡa pleme;
generare, roditi, poroditi;
genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri
rody;
geniturus, -a, -um, kateri bó
rodyl;
gignere, roditi;
medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah
rody, kadar ga manka;
parere, roditi;
parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de
rody, ali ima
roditi;
parturire, otrozhiti, otroke
roditi, roditi;
pomifer, -ra, -rum, kar ſad
rody, inu parneſſe;
praegignere, narpoprei
roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti;
procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti;
producere, poganîati, naprei perpelati,
roditi, parneſti;
progenerare, roditi, mlade iméti;
progignere, roditi, naprei perneſti;
prim. rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ruta ž, F
7,
colare, ziditi, ṡkuṡi ſytu, ali eno
ruto;
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſik, de ſe v'eno drugo
ruto, ali v'fazonetel vtakne;
obnubere caput, glavó s'eno
ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakor tem, kir glavo vſékajo;
orarium, ena
ruta ṡa obraṡ ali uſta ṡakrivati;
vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora,
ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati;
vittatus, -a, -um, kateri aubo noſſi, ali je s'eno tako
ruto obèṡan;
vurunda, en fazil is
rute, ṡa rane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
samota ž, F
4,
abstractè, na
ſamoti, odvleizhnu;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy,
ſamoto yṡzhe, inu po goſtim ṡavia kakòr volzè;
monasterium, samota, puṡzhava, klóſter;
solitudo, ſamota, puṡzhava, opuṡzhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sapa ž, F
11,
anhelitus, dihanĵe, teṡhka
ſapa, dúh;
arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim
ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama
ſapa zhuti;
flatus, ſapa, puh;
foetor, ſmrád, ſmardèzha
ſapa;
halitum extremum efflare, to puſlednîo
ſapo ſpuſtiti;
halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe;
interspiratio, ſapo pojemati;
pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar
ſapa grè na tihim;
pneuma, -tis, en púh,
ſapa, véter;
vapor, -oris, púh, dim,
ſapa, para, kadenîe, sopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
scerati dov., F
2,
concoquere, ṡzerati, dobru v'ṡhelodzi ṡkuhati;
pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sčinžati dov., defrugare, ṡzhinṡhati, eno ẛemló ali nyvo, de nyzh ne more na ny raſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
seme s, F
29,
amonium, enu
ſéme;
confectio, en zuker, ali Confect od
ſémena, inu ſadú;
consemineus, conseminalis, s'mnogoterim
ſemenom obſyan;
labrum venereum, ṡzhetice, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi
ſéme ṡbirajo;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú
ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
ordinaria semina, ſémena po rèdu ſajena, ſporeden;
papaver, -ris, makovu
ſéme;
semen, ſéme;
urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi, ena ſlabúſt na
ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sen m, F
13,
addormiscere, ẛadrémati, ẛaſpati, ſhe en
ſen ſturiti;
caros, en terd
ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti;
concubium noctis, pervi nozhni
ſen, nozhna tihoſt;
conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga
ſná;
edormiscere somnum, en dober
ſen ſturiti;
expergisci, ſe ṡbuditi, ſe ṡdréti od
ſná;
lethargus, -gi, lethargia, -ae, ſmertni
ſen, mertviza;
levisomnus, -a, -um, lahkiga
ſná, kateri ſe lahku ṡbudy;
medicamentum soporiferum, [arznia] katera
ſen perneſſe, ali ſpanîe;
pervigilium, -lÿ, tú dolgu vahtanîe, de eden ob
ſen pride;
somnus, -ni, ſen, ſpanîe, ṡaſpanîe;
urget somnus, ſen, ali ſpanîe ſyli, ali naganîa;
veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmertni
ſen, mertviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
senčica ž, umbella, -ae, ena
ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sesati nedov., F
6,
colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku
ſeſſal;
ephialtes, kateriga Mora
ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil;
incubus, kadar eniga mora
ſeſſa, verhu lèṡhezhi;
lactare, ſeſſati, zuṡati;
melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd
ſeſſajo;
sugere, ſeſati, ṡiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sesedati se nedov., chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de
ſe mléku
ſeſéda, ali ſyri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
si člen., F
10,
esto, bodi
ſi, takú, jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa bodi
ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe, bodi
ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi
ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi
ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe,
ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti;
quantuluscunque, bodi
ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantuslibet, velik kakor
ſi hozhe;
stupa, -ae, predivu,
ſi bodi lanenu, ali konopnu;
usurpatio, tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati,
ſi bodi s'beſſédo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
siriti se nedov., chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de
ſe mleku ſeſéda, ali
ſyri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
skazati dov., F
18,
advenerari, zháſt
ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati;
attestari, ſprizhati,
ṡkaṡati, h'prizhi poklizati;
causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham
ṡkasati, ali ṡvishati;
causati sumus, my ſmó s'urshoham
ṡkaẛali, Rom:ṡ;
cohonestare, zhaſt
ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti;
colere, zhaſtiti, zhaſt
ṡkasati, v'zhaſti derṡhati;
glorificare, zháſt
ṡkaṡati;
gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau
ṡkaṡati;
observans, kateri enimu zhaſt
ṡkaṡhe, ali na nîega merka;
percolere, veliko zháſt
ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt
ṡkaṡhe, erpergliu;
praemostrare, poprei
ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti;
praestare amorem, ſe priaṡniu
ṡkaṡati, ali priaṡnoſt
ṡkaṡati;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado
ṡkaṡati;
redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti,
ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati;
refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
skoraj prisl., F
20,
admodum, ſylnu, mozhnu,
ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat;
ferè, fermè, ṡkorai, bliṡu;
grandis natu, ṡkorai ſtar, ſylnu ſtar;
jam, ṡdai, ali
ṡkorai, vṡhè;
ordinariè, vekſhi deil,
ṡkorai vſelei;
penè, ṡkorai, bliṡi;
probabiliter, ṡkorai de je timu takú;
quasi, kaku debi,
ṡkorai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
skozi prisl., F
41,
eremigare, ṡkuṡi prepelati;
istuc, leunód, tám
ṡkuṡi, tod
ṡkuṡi;
perflare, prepihati, vſeṡkuṡi pihati,
ṡkuṡi pihati;
perfluere, ṡkuṡi tezhi;
perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál de ſe
ṡkuṡi vidi;
perterebrare, ṡkuṡi prevertati;
pertransiri, ṡkuṡi jiti,
ṡkuṡi preiti;
pervadere, prehoditi, preiti,
ṡkuṡi pelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
skriti dov., F
13,
abdere, ẛkriti, ẛakriti;
abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti, isrozhiti,
ẛkriti;
abscóndere, ẛkriti, ẛakriti, ẛakrivati, perkriti;
abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati,
skriti;
celare, ṡkriti;
celare, ṡkriti, ṡkrivati;
cephalus, ena riba, kadar glavo
ṡkrie, meini de jo oben nevidi;
concelare, ṡkriti;
condo, condere, ṡkraniti,
ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti;
manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more
ṡkriti;
obvolvere, ṡaviti, obloṡhiti,
ṡkriti, obvèṡati, obviti;
occultare, ṡkriti;
recondere, ṡkriti, skraniti, vtakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
skrunoba ž, F
5,
elephantiasis, ena takuſhna
ṡkrunoba po ṡhivoti, de tudi cilú te koſty oṡkruny;
immunditia, immundicies, ṡkrunoba, nezhiſtoſt, neſnaga;
inquinamentum, ṡkrunoba;
lues, luis, ṡkrunoba, kuga, boléṡan;
spurcitia, -ae, neſnaga,
ṡkrunoba, nezhiſtoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
skusiti dov., F
7,
aleam jacere, vagati, ſrèzho
ṡkuſſiti;
degustare, pokuſſiti,
ṡkuſſiti,;
pertentare, ṡkuſſiti, ſe kai podſtopiti, k'rokam vṡèti;
praegustare, poprei pokuſſiti, poprei
ṡkuſſiti;
praetentare, poprei
ṡkuſſiti, poprei vagati;
repetere, naṡai pegerovati, naṡai terjati, drugúzh
ṡkuſſiti, ṡupèt pegerovati;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali
ṡkuſſilu;
prim. skušen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
slabost ž, F
12,
aegromonia, -ae, boléẛen,
ẛlabúſt, ẛhaloſt;
amaurosis, ſlabúſt tega gledanîa;
debilitas, ſlabúſt;
fragilitas, ſlabúſt, mehkúſt;
imbecillitas, ſlabúſt, nevéknoſt;
impotentia, nemogozhnoſt, nemozhnúſt,
ſlabúſt, nepremoṡhnoſt;
infirmitas, infirmatio, ſlabúſt;
invalitudo, invalentia, ſlabúſt, boléhoſt, nemozhnuſt;
langvor, -oris, bolezhina,
ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt;
obscuritas visus, ſlabúſt pogleda;
urica, -ae, ena
ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini;
veternus, -ni, ṡaſpana
ſlabúſt, ſmertni ſen, mertviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
slednji sam., F
2,
coena ambulans, ena rihta, katera ſe od miẛe okuli noſſi, de
ſlédnî od nîe preime;
conspicuus, -a, -um, imenitin, ſhtimán, od
ſlednîga zheṡzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
smejati se nedov., F
9,
agelastus, neſmejózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin kir
ſe ne
ſmeya;
archiogelus, kir
ſe ẛa nyzh
ſmeya;
cachinnare, -ri, ſe prevezh
ſmeyati, grohotati;
corridere, ſe s'drugimi
ſmiati;
dechachinnari, ſe ṡhpotlivu
ſmeyati;
gelasinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar
ſe eden
ſmeya;
ha, ha, ha. takú
ſe ſmeja, ali en glás tega ſméha;
ridere, ſe ſmeyati;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi
ſe ſmeyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
smeti nedov., F
9,
audere, ſmeiti;
audes, ſmeish;
ausim, de bi
ſmil;
ausus, -a, -um, ausus est, je
ſmil;
effabilis, et le, kar ſe
ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne
ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti;
inausus, -a, -um, kateriga ſe nei
ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti;
incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne
ſmei nyzh vſékati;
lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne
ſmei ſékati;
prim. nesmeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sod m, F
13,
cadus, -i, tudi en velik
ſod;
doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu
s'ſodmi;
doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en
ſod;
doliaris, et re, kar
k'ſodam ſliſhi;
doliarius, -ÿ, pintar, kateri
ſode déla;
inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan,
v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti;
medium dolium, pol
ſoda;
semitritus, na pul nabyt, kakor
ſodi ṡa vinu;
seria orca, en dolg
ſod ṡa voṡhnîo;
siphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ
ſoda tozhi;
vas, vasis, ena poſſoda, en
ſód;
viere, vèṡati,
ſode nabiati;
vinum doliale, vinu is
ſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
soditi2 nedov., acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne
ſodi poriſnizi tú, kar on vidi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
soseben prid., F
27,
chalcis, ena
ſuſebna morṡka riba;
exaugurare, ṡkuṡi
ſuſebne ṡhege enimu shègne odvṡèti;
fruges, ſuſebnu ṡhitu, ali leitina od ṡhita, raṡen pſhenize;
particularis, -re, ſuſſebni, poſebni;
privata lectio, ſuſebnu branîe, na ſamim branîe, de oben ne vidi;
privatus, -a, -um, ſuſeben;
singularis, -re, ſuſeben, edyn;
specialis, -le, poſeben, ali
ſuſebin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
spoznanje s, F
17,
acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali
ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel;
agnitio, ſposnanîe;
censura, idem ac judicalis punitio, ſpoṡnanîe ene ẛhtraffinge ṡkuṡi ſodbó;
cognitio, ſpoṡnanîe, poṡnovanîe;
confeſsio, ſpoṡnanîe, ſpuvid;
decretum, ſpoṡnanîe, porozhenîe, odlozhenîe, poſtava;
dogma, enu
ſpoṡnanîe, vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe;
permanescere, v'enu
ſpoṡnanîe priti,
v'ſpoṡnanîe priti, ſpoṡnán ratati;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma
ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda;
plebiscitum, -ti, tega gmain folka
ſposnanîe, ene zehe praviza;
praenotio, tú pervu poṡnanîe, ali
ſpoṡnanîe;
respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe;
reversala, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt
ſpoṡnanîa te prejete rizhy;
scitum, -ti, ſpoṡnanîe, poſtava, ena ṡavkaṡin;
senatus consultum, ſpoṡnanîe, reṡlozhenîe teh ratnih goſpudou, poſveitovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
spoznati dov., F
22,
acceptum fero, ſposnàm de ſim prejel;
adjudicare, perſoditi,
ſposnati;
cognoscere, poṡnati,
ſpoṡnati;
confiteri, ſpoṡnati, ſe ſpovédati;
diffiteri, tayti, ne
ſpoṡnati;
fateri, ſpoṡnati, obſtati;
percognoscere, popolnoma
ſpoṡnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
spredaj (s'predaj) prisl., F
4,
ante, pred, ẛpréd,
ẛpredai;
anterius, ſprédai, ali naprei;
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel
s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne;
onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine,
s'prédai volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sprošen del., F
6,
eliberatus, -a, -um, odréſhen,
ſproſhen;
exoratus, -a, -um, ſproſhen;
expetitus, -a, -um, naproſhen,
ſproſhen;
impetratus, -a, -um, ſproſhen, doblen;
precarius, -a, -um, ena
ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti;
stipulatio, oblublenîe, ṡa volo poroṡhtva v'roko ſeganîe, obeitanîe ene
ſproſſene rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
srditi se nedov., F
10,
aegrè ferre, sa slù vsèti,
ſe ſerditi;
aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati,
ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti;
apprehendo, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru
ſe ſerditi;
de nihilo irasci, ẛa niſhter
ſe ſerditi;
indignari, ſe enimu ferṡhmagati,
ſe ſarditi;
infensare, ſe mozhnu
ſerditi, ſe reṡlobiti, resjeṡiti, reṡdraṡhiti;
irasci, ſe ſarditi;
stomachari, ſe ſarditi, nepotarpeṡhliu biti, ſe jeṡiti;
subirasci, ſe vzhaſſi enu malu
ſarditi, ali ſardit biti;
succendi contra aliquem, ſe ſarditi zhes eniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sreda1 ž, F
10,
diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes
ſrédo ene okrogle rizhy;
diaphragma, -tis, en ẛaboi na
ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla;
in centro terrae, v'ſrédi te ẛemlè;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na
ſrédi vodè;
interequitare, v'meis jéṡditi, na
ſrédi jéṡditi;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy,
ſréda v'mei knoffiki;
meditullium, -lÿ, ene ſleiherne rizhy
ſreida;
medium, -ÿ, tú ſrednîe, ſreidoſt,
ſréda;
stamina, te poſſodize
v'ſreidi te roṡhe;
umbilicus, -ci, popik, ene ſléherne rizhy
ſreida, tú ſpreidnîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
srednik m, F
5,
arbiter, lozhnyk, reẛlozhnyk,
ſrédnik;
mediator, ſrédnik, ſreidnik;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en
ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati;
transactor, en
ſreidnik v'mei temi, kateri ſe pravdajo, de ſe pravda gori vṡdigne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
stanovit prid., F
6,
firmus, -a, -um, ſtanovit, ſtojezh, nevkretin, ſtanovitin;
indeclinatus, -a, -um, obſtajezhi,
ſtanovit, ne ogibliu;
solidum, ſtanovitu, gotovu;
stabilis, -le, ſtanovit, ſtanovitin;
status, -a, -um, ſtánovit, gviſhin, poſtavlen de ne pade;
substo, substare, obſtati,
ſtanovit obſtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
stanovito prisl., febris hectica, kadar ſe vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina
ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
stati1 nedov., F
53,
adesdum, ſem poidi, ſem ali leſſim pridi,
ſtui tukai;
asto, et adsto, tú
ſtati, per enim
ſtati;
exstantia, kar naprei
ſtojy, ali vun gleda;
horripilatio, ſtrah de laſſje k'viṡhku
ſtojè;
obfirmare, obſtanoviti, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar
ſtati, v'ṡuparṡzhini leṡhati, ṡupar darṡhati, trúz
ſtáti;
patrocinari, enimu na ſtrani
ſtati, ga ṡaſlanîati;
penes te stat, per tebi
ſtoji, ali v'tvoji oblaſti
ſtoji;
sto, stare, ſtati;
prim. stoječ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
stol2 m, F
8,
balanus, ſléherni ẛhelod, kostain marón, zaffilzi ẛa
ſtol purjeranîe
[str. 31a ];
balanus, zafelz ẛa
ſtol [str. 34a ];
ciere alvum, h'ſtolu perpraviti;
medicamentum relaxans, vel laxativum, [arznia] katera
h'ſtolu ṡhene;
obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri
ſtola néma;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na
ſtol, inu ne more ṡadarṡhati;
supositorium, balanus, glans, en zafelz ṡa
ſtol [str. 134a ];
suppositorium, zaffilz ṡa
ſtol, ali ṡa purgeranîe
[str. 213a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
stopiti dov., F
21,
ascendere, gori poiti, viſhe
ſtopiti;
circunsistere, okuli eniga
ſtopiti, obſtopiti;
connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon
ſtopiti;
excendere, doli
ſtopiti, doli poiti, hoditi;
praemercari, prekupiti, v'kup
ſtopiti, poprei kupiti;
secedere de via, is pota
ſtopiti, proſtor dati, na ſtran
ſtopiti;
transgredi, preſtopiti, v'prég
ſtopiti, prekorazhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
storiti se dov., F
10,
commerere, et ri, ẛaſluṡhiti,
ſe vreden
ſturiti;
dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſéda, de
ſe jama
ſtury;
dignari, ſe vréden
ſturiti, ſe enemu ne toṡhiti;
enotescere, ſe ẛnan
ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti;
expedire, odpraviti, od ene rizhy
ſe lédig
ſturiti;
extumescere, otezhi, otúk imeti, otúk
ſe ſturiti;
mereri, ṡaſluṡhiti,
ſe vréden
ſturiti;
pannosa faex, goſte droshjè, na katerih
ſe klobúk
ſtury;
permerere, ṡlaſti na voiṡki
ſe vréden
ſturiti;
sinchronon, kar s'zhaſſom
ſe ſtury, pride, ali ſe ṡgody
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
strešica ž, F
6,
lorica, -ae, ṡheléṡni gvánt, oklep, panzar, brambe
ſtréſhiza, pred hiſho
ſtréſhiza;
praestega, -ae, ena maihina
ſtréſhiza pred eno hiſho, ali ſhtazuno;
propylaeum, -aei, ena
ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi;
suggandia, ſtréſhiza pred hiſho;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta
ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
strup m, F
14,
amuletum, arznia ẛuper
ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe;
antidotum, arznia ẛa
ſtrup pregnati;
antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá
ſtrúp;
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare,
ſtrup ṡholzou;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr
ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima
ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari;
philtra, -orum, je ena ſorta
ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo;
toxicum, -ci, ſtrúp;
veneficus, -ci, zupernik,
s'ſtrupom ṡavdajaviz;
venenarius, -rÿ, kateri
ſtrúp predaja, ali nuza;
venenum, -ni, ſtrúp;
virus, en ſmardezhi
ſtrup;
virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi
ſtrúp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
studenec m, F
10,
cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per
ſtudenzih ráſte;
fons, ſtudeniz;
fontalis, ſtudenzhina, is
ſtudenza voda;
inexhaustus, -a, -um, neſprasnîen, neṡjemlen, neṡmankan,
v:g: ſod, ali
ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti;
limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr
ſtudeniz, biſter;
manalis fons, ṡhivi
ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra;
maſtos, enu koritize, po katerim
ſtudeniz tezhe;
putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali
ſtudenze;
puteus, -tei, ṡhtèrna,
ſtudeniz;
scatebra, -ae, vel scaturigo, -nis, iṡvirik, ṡvirik,
ſtudenz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
svrž ž, F
2,
matrix ligni, ſhverṡh v'driveſſi;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva
ſhverṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
širmati nedov., F
2,
manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza
ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi;
protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti;
prim. šermati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
škoditi nedov. in dov., F
16,
damnificare, ṡhkoditi, ṡhkodo ſturiti;
dare damnum, ṡhkoditi;
nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti;
nociturus, -a, -um, kar
bó ṡhkodilu, s'ṡhkodo;
obeſse, ṡhkoditi [str. 145b ];
obeſse, ṡhkoditi, vbraniti
[str. 147a ];
obsum, ṡhkodim;
officere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, ṡhkodo ſturiti;
orobanche, -chis, grahou ṡaduſhik, ṡeliṡzhe v'mei ſozhivjam raſte, inu ſozhivji
ṡhkodi;
praejudicare, enimu
ṡhkoditi na nîega pravizi, enimu
ṡhkoditi;
rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi
ṡhkodi na puli ṡhiti;
torminalis, -le, tú kar ṡa takeſhno boléṡan
ṡhkodi;
urica, -ae, arja, kateri ṡhiti
ṡhkodi;
vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne
ṡhkodi;
volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém
ṡhkodi;
prim. neškoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
špičast prid., F
30,
aculeatus, -a, -um, bodèzh,
ẛhpizhaſt, s'ẛhelom;
futile, -lis, ena poſſoda oṡdolaj
ſhpizaſta de ne more ſtati;
mus araneus, myṡh
s'ṡhpizhaſtim gobzam;
peracutus, -a, -um, cilú oſter, ali
ṡhpizhaſt;
plantago laceolata, ta
ṡhpizhaſti tarpotez;
pyramidatus, -a, -um, takú ſturjen viſſok, inu
ṡhpizhaſt oṡgorai;
repandi calceoli, ſhulinzi vunkai vkriveni, ali
ṡhpizasti;
verutum, -ti, enu
ṡhpizhaſtu oroṡhye, kakòr en raṡhin, ena klinga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
špotati se nedov., F
3,
cavillari, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati;
illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati;
triumphare de aliquo, eniga premozhi, inu mu
ſe ṡhpotati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
štrigelj m, F
2,
coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti, tudi en
ſhtrigil ṡa taiſtu;
strigilis, -lis, en
ſhtrigil, ali zheſſalu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
štriheljc m, F
2,
interductus, -us, en s'perjom vleizheni
ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti;
obelus, -li, tudi,
virgula in margine libri, ta
ṡhtrihilz na kraju teh buqui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
šturmanje s, F
5,
halosis, tú noter jemanîe eniga méſta,
ſhturmanîe;
impreſsio militaris, junazhku
ſhturmanîe;
oppugnatio, ſhturem,
ſhturmanîe, obdanîe, ṡuparſtavlenîe, nateikanîe;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa
ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
vinea, tudi
ṡhturmanîa ſtreila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ta zaim., F
1974,
aliòquin, aliòqui, ſicer, pres
tega;
althea, -ae, tá beili ſliṡ;
anguli populorum, ſo
ty firṡhti zheṡ folke;
balatus, blejanîe
teh ováz;
caelites, ty Nebeṡhki;
citra, od
te ſtrani, na
ti ſtrani;
cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali
te ṡhilize na katerih
tá jaiza viſſè;
datum, tú danu;
diuturnitas, -tis, dolgoſt
tiga zhaſſa;
haec, letá,
tá;
hi, hae, haec, ty, te, tá;
hoc, tú, letú;
horsum, na
tó ſtran;
huic, timu;
huius, tega;
ideo, ob
tú, ṡatorai, ṡa
tega volo;
magi, ty modri;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu
ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi;
probaliter, ṡkorai de je
timu takú;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa
tega volo;
quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo,
ṡatega volo;
series, -ei, verſta, ena verſta po
ti drugi;
sinus oculi, teh ozhy votlina;
umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi;
verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta
te ſramoſti
tega zhlovéka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F
3,
aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed;
Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63].
Ta male tat na gavgah visy
Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tajsti zaim., F
9,
gnarus sum loci eius, jest dobru veim ẛa
tajſtu meiſtu;
idem, lyh
tajſti, ravnu
tajſti;
ididem, od
tajſtiga kraja, ali meiſta;
ille ipse, lyh
tajſti, ravnu on;
infestus, -a, -um, ſovraṡh, ṡhkodliu, ṡupern, kateri muje ne ſhpara eniga reṡhaliti: tudi ſe imenuje
infestus tajſti, katerimu ſe ṡhkoda, ali martra ṡadeiva;
perduellio, -onis, reṡhalenu velizhaſtvu, en reṡhalenyk
tajſtiga;
stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na
tajſti jedli;
terebinthus, terpentinovu drivú, s'kateriga ſe
tajſta [smola] zidy. 1.Reg:17.v.2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tako prisl., F
100,
aſsolet, takú je navada;
decet sic fieri, ſe ſpodobi
takú ſturiti;
Deus ita decrevit, Búg je
takú odlozhil;
esto, bodi ſi
takú, jeſt puſtym
taku biti, bodi;
intantum, tolikain,
taku delezh;
probabiliter, ṡkorai de je timu
takú;
sic, ja,
takú, takú je;
sit ita, nai bó
takú;
tam ille, quàm ego, taku dobru on, kakòr jeſt;
utique, já,
takú, kakupak, ṡagviſhnu;
verene, je li timu
takú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
takošen prid., F
2,
elephantiasis, ena
takuſhna ṡkrunoba po ṡhivoti, de tudi cilú te koſty oṡkruny;
pancratiastes, -tae, en
takuſhni hitri, inu galufni ṡhtritar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tat m, F
18,
abáctor, en ẛhivinski
tat;
adagia sunt: Te male
taty na galge obejſhajo, te velike ẛa miſo poſajajo;
directarÿ, domazhi
tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo;
fur, tat, tatiza;
manum mittere in furem, rokó na
tatú poloṡhiti;
trifur, -ris, vezh kakòr en
tat, en trifoh
tat, viſhi teh
tatou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: tat m, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male
tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tebih m, F
9,
aulaeum, en
tebih, ſhpaliera, aidovsku ſuknu, turṡki
tebih;
conopaeum, feronk, ali
tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó;
pelles Salomonis, Salomonovi
tebihi;
peripetasma, -tis, en firank, turṡki
tebih;
peristroma, -tis, en
tebih, en firank, en Turṡhki
tebih;
polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu
tebihe is ṡhyd. Exod:37;
tapes, -tis, vel tapetum, -ti, vel tapete, -tis, en
tebih na miṡo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
teči1 nedov., F
47,
circunfluit aqua, voda okuli
tezhe;
defluere, doli
tezhi, odtiti, odtezhi;
fluere, tezhi;
fluxus, -a, -um, kar radú
tezhe;
perfluere, ṡkuṡi
tezhi;
restagnatio, prelivanîe de zhès
tezhe;
transfluere, mimú
tezhi, ṡkuṡi
tezhi;
prim. tekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
teči3 nedov., F
7,
axilus, tudi en ſhtekil, na katerim tu ſydarsku kollú
tezhe;
axis, -xis, oſſa na katerih kulla
tekó;
largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſeli jeṡik
tezhe;
sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne
tezhe;
sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne
tekó;
trochlea, kolú po katerim zúg
tezhe;
trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám
tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tekati nedov., F
12,
chytrina, otrozhka ygra, kir okuli eniga ſidezhiga
tékajo;
circuncurrere, obtezhi, okuli
tékati;
circuncursare, ſem ter tam
tékati;
cursare, ſem ter tam
tekati;
cursare, et cursitare, ſem ter tám
tékati;
cursitare, vſeṡkuṡi
tékati;
decurrere, doli tezhi, doli
tékati;
discurrere, ſem ter tám
tekati, okuli
tékati;
gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi
tékajo ludje;
pararius, kateri okuli
teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide;
profluvium, -ÿ, en flus is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi
teika na ſtol, inu ne more ṡaderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tepljanje s, F
2,
palpatio, tipanîe,
teplanîe;
popysma, -tis, tú ṡvishanîe, ali
teplanîe, de ſe en koîn vkroty
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tesnost ž, asthma, neduha,
teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
težava ž, F
37,
aggravare, pertiskati, obloshiti,
teshavo naloshiti, prevezh naloshiti;
bilibris, dvéh funtou
teṡhava;
ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko
teṡhavo, kakor de bi ga tlazhil;
exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati;
gravari, biti obloṡhen
s'teṡhavo;
nixus, -us, tá
teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu;
onere premi, s'teṡhavo tlazhen biti,
teṡhavo iméti;
onus suscipere, eno
teṡhavo, ali opravilu gori vṡèti;
parturiens, tá katera je v'ti
teṡhavi de rody, ali ima roditi;
peccatorum onus, teṡhava teh gréhou;
pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tica ž, F
78,
auceps, tyzhar, kateri
tyze lovi;
avis, tyza;
genus aligerum, tyze;
imusculus, ena
tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin;
involucris, -re, neleiteozha
tyza, katera ſhe ne more leitati;
nidificum ver, ſpomlád, kadar
tyze gnéṡda délajo;
pinna, -ae, enu terdu perú, ta velika perja per
tyzah, ribje peretnize;
rostrum, -ri, klún, ali ṡhnabil ene
tyze;
volucer, hiter kakòr
tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tičica ž, F
8,
aegitus, tá narmanſha
tyzhiza;
avicula, tyzhiza;
cinclus, -cli, pliṡk maihina
tyzhiza, vſelei s'repam ſtreſſa;
corruca, -ae, peiniza
tyzhiza;
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina
tizhiza;
larus, -ri, ena tolſta zherna
tyzhiza, je vſelei per vodah;
melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina
tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe;
regulus, krailizhik: tudi ena
tyzhiza je takú imenovana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tikati se nedov., F
2,
contiguae domus, hiſhe
ſe ena druge tiṡzhè,
tikajo;
continens terra, ſtanovitna ẛemla, de
ſe druge
tizhe, inu de nei okuli inu okuli voda, ali morje;
prim. antikati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tla s mn., F
28,
attae, krulovi, de nemorejo nog od
tal vsdigovati;
effligere, ẛmartrati, na
tla vreizhi;
fluens vestis, en dolg gvant do
tál;
oculos in terram defigere, v'tla gledati;
solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti,
h'tlam ſturiti;
solum, -li, dnú, pod,
tlá;
trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na
tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na
tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tlačiti nedov., F
13,
calcare, teptati,
tlazhiti, ſtopiti;
deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli
tlazhiti, potlazhiti, perpogniti;
devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli
tlazhiti;
ephialtes, kateriga Mora ſéſa, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga
tlazhil;
humiliare, doli
tlazhiti;
interpremere, v'meis
tlazhiti, ſtiṡkati, inu v'mei ſtiṡkanîam ſebe partiſniti;
opprimere, vtlazhiti, potlazhiti, ṡagnêsti, doli
tlazhiti;
perprimere, vſeṡkuṡi
tlazhiti, ali doli tiṡzhati;
premere, pertiṡkati,
tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati;
qualus, -li, ena zhibriza ṡa groṡdje
tlazhiti;
recellere, ṡa ſabo vleizhi, doli
tlazhiti;
repreſsor, -oris, kateri naṡai dershy, brani, ali
tlazhi;
reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt drugazhi potlazhiti, naṡai
tlazhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
topast prid., F
2,
hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt,
topaſt;
rudis, -de, grob, debel,
tupaſt, kateri nyzh neṡná
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
treniti dov., F
3,
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam
trenil;
nutio, vel nutus, -us, miganîe, magnenîe, pervolenîe, kar
bi s'ozhima
trenil;
uno nutu, kar
bi trenil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
trn m, F
10,
acaron, -ri, miſhji
tern;
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po
terni shly;
chamaemyrsine, miſhji
tern;
dumus, -mi, en
tern, ali enu ternaſtu meiſtu, rubida, garm;
ornus, -ni, tudi tá beili
tern, ali glog, ima ardezhe jagode ṡa tyze;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji
tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
sentis, -tis, en
tern;
spina, -ae, tern, ribja kúſt, grebèn;
spineus, -a, -um, s'terna ſturjen;
unedo, na
terni jabulka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
trobentati nedov., F
6,
buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati;
canere claſsicum, k'boju
trobentati, ali bubnati;
canere tuba, trobentati;
canere tuba receptui, trobentati de ſe voiska verne;
clangere, trobentati, buzhati;
claſsicum canere, na larmo, k'boju
trobentati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
troštati se nedov., F
5,
inopinabilis, -le, kar ſe naglu ṡgody, de
ſe eden ne
troſhta;
inopinatè, inopinanter, inopinatò, naglu, kar
ſe eden ne
troṡhta;
insperans, kateri
ſe nyzh ne
troṡhta;
insperatus, -a, -um, kar
ſe eden ne
troṡhta;
putare, meiniti, ṡdeiti,
ſe ne
troṡhtati, nadjati, ſumniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
trtica2 ž, vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti, ṡa
tertize s'nîega délati, tú ṡhilovatu ſhibovje, kakòr bèka
etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
truplo s, F
8,
anatomia, reṡreiẛanîe na glide eniga mertviga
trupla;
cadaver, mertvu telù,
truplu, merha, merzhina, mertvina;
defunctus, tudi enu mertvu
truplu;
incorporalis, vel incorporeus, pres
trupla;
jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva
trupla jei;
lethata corpora, mertvazhka
trupla;
pandiculatio, preteṡanîe, peiṡanîe, reſteṡanîe
trupla;
ustor, kateri tá mertva
trupla ṡhge, ali pali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tukaj prisl., F
11,
abest, ga nei
tukai;
absens, vel abscens, kateri nej
tukai;
absum, me nei
tukai;
adhuc, ſhe, do ẛdai, ẛhe vſelei, iſhe, do
tukai;
advertere non adeſse, pogriſhiti, ẛgreiſhiti de nei
tukai;
hac, letukai,
tukai;
hac transivit, je ſhel
tukai mimú;
hucusque, doleti, do
tukai, ali doſehmál;
istic, tukai;
istorsum, tukai mimu;
praeripere, prevṡèti s'ſylo,
tukai odtergati, inu tia neſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tuta ž, stupor, -oris, nebiz, glumbiz,
tuta, takú de nei ſam per ſebi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
učeni sam., laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty
vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza angelica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
udariti2 dov., F
7,
colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun
vdari;
epithema, kadar ſe kei v'prég
vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino;
extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun
vdari;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrup pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka
vdari;
molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai
vdari, tá grampa;
morbus palabundus, boléṡan, katera ṡkrivnu v'mei ludy
vdari, ṡdai v'enim kraju ṡdaj v'drugim;
repullulare, ṡupèt vunkai
vdariti, inu raſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ugrizniti dov., F
5,
commordere, v'jéſti,
vgriṡniti, pregriṡniti, ṡgriſti;
is, isis, zherv, kateri
vgriṡne, de otezhe;
mordere, vgriṡniti, vjeiſti, vjeidati;
remordere, supèt
vgriṡniti, vezhkrat
vgriṡniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ukrotiti (v'krotiti) dov., F
14,
commitigare, v'kúp ſtolaṡhiti,
v'krotiti, v'tolaṡhiti;
demitigare, vkrotiti, vtolaṡhiti;
domare, vkrotiti, pervaditi;
domiturus, -a, -um, kateri ima kai
vkrotiti, premoiſtriti, vtolaṡhiti, v'ſtráh perpraviti;
edomare, prov
v'krotiti, premoiſtriti, v'ſtráh vṡèti;
flexanimus, -a, -um, tú kar ſerzé
vkroty, reṡmehzha tega ſerzá;
imperiosus, -a, -um, kateri
je kai premoiſtril,
vkrotyl, premogel;
indomabilis, -le, nekrotliu, kateri ſe ne more
vkrotiti;
lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati,
vkrotiti, mehzhati;
mansuefacere, vkratiti[!];
mitigare, vtolaṡhiti, vteſhiti,
vkrotiti;
perdomare, premozhi, cilú
vkrotiti, lipú pervaditi, pokorniga ſturiti;
popysma, -tis, tú ṡvishanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn
vkroty;
tranquillare, myrnu, ali tihu ſturiti,
vkrotiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
umreti dov., F
33,
decedere de vita, vmréti;
denasci, vmréti;
dolore est enectus, je od ṡhaloſti
vmerl;
expirare, vmreiti, dúh gori dati;
fungi vita, vmréti;
immori studÿs, nad ſhtuderanîam
vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati;
intestatus, -a, -um, tá kateri
je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma;
mori, vmréti;
morticinus, -a, -um, kateri od ſam ſebe
vmerje;
reddere animam, vmréti;
statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat
vmréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
upati se nedov., confore, spero confore, ſe vupam de ſe bo ẛgodilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
upirati se nedov., F
7,
recusare, odpovédati, nehotéti,
ſe upirati, odpovedati;
renitere, ſe vpirati;
reniti, ſe braniti, ṡuparſtati,
ſe vpirati;
renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe,
ſe upirati;
repugnare, ſe vpirati, ṡuparſtaviti, ṡupar biti;
resistere, ṡupar ſtati,
ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti;
vereri, ſe bati,
ſe vpirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
usedati se nedov., F
2,
dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr
ſe ẛemla reſpoka, ali
vſeda, de ſe jama ſtury;
subsidere, ſpodai ſedéti,
ſe vſeidati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ustaviti dov., F
5,
eccheneis, -dis, ena maihina morṡka ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo
vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei;
elaties, vel elatites, blutstein, kryuni kamen, kateri kry
vſtavi;
jacere ancoras, te mazhke ṡheléṡne v'vodó vrézhi, barko
vſtaviti;
retinere, ohraniti, ṡaderṡhati,
vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti, vſtonoviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ustrašiti dov., F
9,
consternare, preſtraſhiti, zagovati,
vſtraſhiti;
effocare, vſtraſhiti;
exterrere, preſtraſhiti,
vſtraſhiti;
obstupefacere, eniga oſtraſhiti,
vſtraſhiti de ne more govoriti;
perpavefacere, eniga preſtraſhiti,
vſtraſhiti;
perterrere, perterrefacere, ṡlú
vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh ſturiti;
terrefacere, vſtraſhiti;
terrere, ſtraſhiti,
vſtraſhiti, preſtraſhiti;
territare, ſtraſhiti, vezhkrat
vſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
utolažiti dov., F
21,
complacare, ẛmyriti,
vtolaṡhiti;
demitigare, vkrotiti,
vtolaṡhiti;
mitigare, vtolaṡhiti, vtéſhiti, vkrotiti;
pacare, vtolaṡhiti;
pacificare, vmyriti,
vtolaṡhiti, potihniti, reṡmyriti, ẛmyriti, ſpokoiti;
perpacare, cilú ṡmyriti, inu
vtolaṡhiti;
placari, ſe puſtiti
vtolaṡhiti;
sopiri, saſopſti, ſturiti de ſpy,
vtolaṡhiti, potolaṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
utrgati2 dov., F
2,
detrahere, tadlati, odvlézhi,
vtergati, doli potegniti, opravlati, odvṡèti;
detrahere de salario, vtergati na lonu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
v'neti se dov., F
3,
exardescere, ſe vuṡhgati, reṡlobiti,
v'neiti;
exarsit, ſe je vniel;
febris hectica, kadar
ſe vſezhihernu ſarzè
vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
v'stran (vstran) prisl., F
4,
aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati, slasti per vodah, de voda ne grè
v'strán;
ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki
v'ſtrán poſtavi;
choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè
vſtrán;
declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati,
v'ſtran poiti, poniṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vahtanje s, F
4,
pervigilatio, vſeṡkuṡi
vahtanîe, zhuvanîe;
pervigilium, -lÿ, tú dolgu
vahtanîe, de eden ob ſen pride;
speculatorius, -a, -um, kar ſliſhi h'ṡhpeganîu, ali
vahtanîu;
vigiliae, vahtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
varnik m, cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufá, ẛaṡhihrar,
varnik, tudi kateri druge brani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vedeti nedov., F
24,
adelus, -li, neẛnan, ẛa kateriga
ſe nei veidilu, neveidezhi;
commonefacere, puſtiti
veiditi, opominiti, na ẛnanîe dati;
conscius sum mihi huius rei, jeſt
veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh;
constat de hac re, ta reizh
ſe vei;
constat omnibus, vſi
vedó, ẛnajo;
edicere, puſtiti
veiditi, eno ẛavkaṡnoſt vun poſlati;
gnarus sum loci eius, jest dobru
veim ẛa tajstu meiſtu;
praescita, -orum, te rizhy, katere
ſo ſe poprei ṡnale, ali
veidile;
scire, veiditi, ṡnati, vmeiti;
prim. vedeč, vedeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vejati nedov., F
5,
evallere frumentum, ṡhitu
veyati, plati, ſnaṡhiti;
subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu
veyal;
vannare, ṡhitu
vejati, ali obzhiniti;
ventilare, veyati, reṡganîati, reṡgnati, na vétri ſhuſhiti, prevétriti;
ventilator, kateri
veya, ali en kaukler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
velik prid., F
291,
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe,
velika vrozhina;
augustus mansis, veliki ſerpán;
betonica, erdezha
velika rosha;
blepharo, s'velikimi obervi;
bucculentus, kir ima
velika uſta,
velik gobez, kakòr lev;
consiligo, -nis, tá
veliki telok, enu ẛeliṡzhe;
festum Aſsumptionis, veliki ſhimaren;
festum Pashcatis, velika núzh, vuẛam;
funus solenne, pogreb
s'veliko zhaſtjó;
grandevitas, velika ſtaroſt;
grandis, -de, velik;
majus, veliki travna méſſez,
veliki travn;
parasceve, perpravlanîe,
veliki petek;
porsiculum, tá mala vratiza na teh
velikih;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te
velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe;
prim. vekši
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: velik prid., F
2,
Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta
velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga;
pteridium, -dii, velike praprat. Scopoli
[169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
velikost ž, F
7,
coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu
velikoſti eniga velikiga malika;
granditas, velikoſt;
immanitas, groṡovitnoſt, neẛmerna
velikoſt;
immensitas, neṡmerjenîe, pres mère,
velikoſt, neṡmèna
[!] velikoſt;
magnitudo, velikoſt, poglavitoſt;
vegrandis, -de, neṡmaṡén, ali ſylnu velik, ſylnu madál pruti ti
velikoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
verjeti nedov., F
3,
credere, verovati,
verjeti;
incredibilis sum, meni ſe ne
verjame;
verisimilè, riſnizi podobnu, je vrédnu de ſe veruje, ſe ima
verjeti;
prim. neverjeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
verovati nedov., F
11,
accredere, verovati kar eden pravi;
adcredere, prou terdnu
verováti;
credere, verovati, verjeti;
credulitas, ẛanikernu verovanîe, ſhelmario
verovati;
credulus, -a, -um, kateri rad
veruje;
incredibilis, -le, neverovan, kar ſe ne more
verovati, neverijezhi;
opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku
veruje;
orthodoxus, -a, -um, kateri prou
veruje, prou meîni, je ene prave miſli;
persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjenu, de eden
veruje;
temerè credere, lahku, hitru
verovati;
verisimilè, riſnizi podobnu, je vrednu de
ſe veruje, ſe ima verjeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vesčiherni (ves čiherni) zaim., F
10,
caradrius, -drÿ, ena tyza
vſazhihernu béla;
cuncti, vſizhihernu;
cunctus, -a, -um, vſe zhihernu;
febris hectica, kadar ſe
vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane;
in aſsem satisfacere, vſezhihernu plazhati;
Novum Dictionarium, ſeu Lexicon Vniuerſale. Wörterbuch. Nove beſſedne Buque, ali vſeſploh
vſehzhihernih vſehkupgmain beſſedy Buque
[str. 1a ];
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, Wörterbuch, Beſsedne Buque. nove beſsedne Buque, ali vſehſploh
vſehzhihernih vſehkupgmain beſsedy buque
[str. 244b ];
universa lex, vſazhiherna poſtava;
universus, -a, -um, vſezhihernu, vſiſploham
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
veselnik m, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo,
veſſelnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
veslati nedov., F
3,
remigare, voṡiti,
veſlati, s'veſly voṡiti;
scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe
veſlajo;
subremigare, vzhaſſi
veſlati, ali s'veſly voṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vest ž, F
12,
alastor, huda
véſt;
animus, miſſil, luſht,
véſt, ſerzhnúſt, ſerzè;
conscentiosus, dobre
veiſti;
conscientia, véſt;
exonerare conscientiam, teṡhavo te
veiſti odloṡhiti, prózh djati;
intemperia, -arum, tú klanîe na
veiſti, de eden néma obeniga pokoja;
me conscio, s'mojo
veiſtjo;
religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre
véſti;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene
veiſti, ſtraſhlive
veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán;
synderesis, klanîe laſtne
veiſti;
theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre
veiſti, Bogabojezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
viti nedov., F
7,
agglomerare, klopke délati, ſhtréne
viti, namotati, naviti;
conglomerare, na en klopek v'kup
viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo;
glomerare, klopke
viti, na klopek
viti;
inglomerare, klopke navyati, na en kúp
viti;
torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati;
vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu
viti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vižiti se nedov., imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati,
ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vlečen del., F
10,
aes ductile, ta
vleizheni kuffer;
aurum retum, vlézhenu ẛlatú;
ductus, -us, pelanîe,
vleizhen, kován;
interductus, -us, s'perjom
vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti;
prolatatus, -a, -um, na daile
vleizhen;
prolatus, -a, -um, naprei perneſſen, na daile
vleizhen;
raptatus, -a, -um, vleizhen;
retractus, -a, -um, naṡai
vleizhen;
subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai
vlézhen;
tractus, -a, -um, potegnîen,
vleizhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
volk1 m, F
7,
lupa, -ae, vouzhiza, ali volzhiza, od
volkou ſamiza;
lupinus, -a, -um, vouzhji, kar
volku ſe pergliha, poṡhreſhin;
lupus, -pi, volk;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en
volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr
volzè;
phoca, -ae, en morṡki
volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami;
ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr
volk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
volovski prid., F
14,
alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto
[!] tega ardezhiga
volouskiga jesika;
boarius, -a, -um, vollovski;
bolbiton, volovṡki gnui;
borago, ẛeliszhe
vollovski jeṡik;
bostar, volovska ẛhala
[!];
bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe,
volovski jeṡik;
bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo;
cirsium, hoſtni
vollovṡki jeṡik;
coriago, -nis, je ena
volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti;
echium, divji
vollouṡki jeṡik;
forum boarium, volovṡki pláz;
onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai
volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34;
taurea, -ae, vollovṡka ṡhyla;
taureus, volovṡki, bikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vprežen (v'prežen) del., F
4,
jugalis equus, en koyn ṡa voṡhnîo, ali
vprèṡhen;
jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali
vprèṡheni vol kir vleizhe;
sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn
vprèṡhenih, eden raven druṡiga k'vleizhenîu;
triga, -ae, try koinî polig en druṡiga
v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vrat m, F
17,
anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli
vratú;
cervix, ẛatilik,
vrát, ẛatilnik;
collifragium, vratú ẛlomnenîe;
collufragus, kateri ſi
vrát vlomi, ali ſpahne;
collum, vrát, gerlu;
collum eburneum, beil
vrát, kakòr s'ſlona koſty;
jugulum, -li, perva ſtrán
vratú, vrát;
jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati;
millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na
vrati, paſje ogerlu;
numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na
vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe;
onocrotalus, -li, ... je ena tyza labudu podobna, kadar
vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima
vrát kakor en ṡhakil;
opisthotonicus, kateri glavo, ali
vrát ṡavitu darṡhy;
palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali
vrati eniga volla;
praebere cervices, vrát iṡtegniti, inu pomoliti;
tetanus, kateri ne more
vratú, ali garla obrazhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vrednost ž, F
8,
axioma, vrédnoſt, zhaſtitlivoſt;
axiomaticus, kateri
vrédnoſt ima;
dignitas, obláſt, zháſt,
vrédnoſt;
et dignitas ſenum canities. Prov:20.v:29. inu
vrédnoſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu
vrédnoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati
vrédnoſti;
praestantia, -ae, vrédnoſt, imenitnoſt;
valor, -oris, velanîe,
vrédnúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vrniti se dov., F
8,
canere tuba receptui, trobentati de
ſe voiska
verne;
gradum revocare, ſe verniti;
recurrere, v'drugu pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi,
ſe verniti, pertezhi;
redambulare, naṡai poiti, naṡai
ſe verniti;
regredi, naṡai
ſe verniti, naṡai priti;
repedare, ſe verniti, naṡai poiti. 2.Mach:ṡ;
revertere, ſe verniti, nasai priti;
reverti, ſe naṡai
verniti, naṡai priti, ſe povrazhati, ſe poverniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vsak zaim., F
24,
adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de
vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
cotidie, vel quotidie, vſak dan;
jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa, v'vednu;
omnis, ſleherni,
vſaki, vſak, ſlédnî;
quaevis, quivis, quodvis, vſaka, vſaki, vſaku;
quotannis, vſaku leitu, od leita do leita;
singuli, vsaki poſsebei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vtakniti dov., F
8,
depangere, ẛabiti, v'ẛemlo
vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi;
exprobrare, oponaſhati, v'uzhi
vtakniti, ſponaſhati, ozhitati;
imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy
vtakniti;
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel
vtakne;
obÿcere, naprei vreizhi, v'uzhi
vtakniti;
onocrotalus, ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo
vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi oſſel ṡatrobil;
pangere, ṡabyti, notar
vtakniti, poſaditi, ali vſaditi;
recondere, ṡkriti, ṡkraniti,
vtakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vunstati nedov., imminere, viſſéti,
vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vzdigniti dov., F
15,
abolere, abolescere, k'nizhemer perpraviti, skasyti, gori
usdigniti, ẛbriſſati;
attolere, povsdigniti, gori
vsdigniti, poviſhati;
caſsare, gori
vṡdigniti, ẛbriſſati;
elevare, vṡdigniti, povṡdigniti, ẛavṡdigniti;
erigere, povṡdigniti,
vṡdigniti, perpraviti, gori poſtaviti;
exerere, iṡtegniti, ṡvlezhi, ali vun djati, vun ſpuſtiti,
uṡdigniti;
exsuscitare, et exuscitare, gori ṡbuditi,
uṡdigniti;
intonare, ṡagarméti: tudi ſhtimo
uṡdigniti, ali ṡazheti peiti;
inundare, s'vodó vſe poplavati, vodò zhes
vṡdigniti;
irritum facere, gori
vṡdigniti;
levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti, odloṡhiti;
relevare, ṡupèt gori
uṡdigniti;
sustollere, povṡdigniti, gori
vṡdigniti;
tollere, vṡdigniti, vṡèti, odvṡèti, prózh djati, ali odvṡèti;
transactor, en ſreidnik v'mei temi, kateri ſe pravdajo, de
ſe pravda gori
vṡdigne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vzdigovati nedov., F
5,
attae, krulovi, de nemorejo nog od tal
vsdigovati;
elevare lapides, po kamenîe poſsegati, inu
vṡdigovati;
retinaculum, -li, ſléhernu orodje s'katerim
ſe kai
vṡdiguje;
subrigere, pozhaſſi gori
vṡdigovati;
vectis, -tis, en dremil, enu ṡheléṡu, s'katerim
ſe kai
uṡdiguje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
z'vunaj (zvunaj) predl., F
6,
deviare, ẛaiti, ſe od poota odverniti,
s'vunai pota hoditi;
devius, -a, -um, s'vunai poota;
extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes navadno viṡho, inu poſtavo;
fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe
s'vunai méſta;
illegitimus, vel illegitimè natus, pankert,
s'vunai ṡakona rojen;
pepticae, -arum, arznie
s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zaboj m, diaphragma, -tis, en
ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
začrljen del., subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake, inu de je progaſt, inu gard,
ṡazherlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zadržati dov., F
13,
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati,
ẛaderṡhati, braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti,
ẛaderṡhati;
detinere, obderṡhati, perderṡhati,
ṡaderṡhati;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè
ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more
ṡaderṡhati;
impedire, braniti,
ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti,
ṡadarṡhati;
praepedire, ohraniti,
ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more
ṡadarṡhati;
reservare, ṡkraniti, ohraniti,
ṡaderṡhati;
retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti,
ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei;
retinere, ohraniti,
ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti,
ṡaderṡhati, poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zagnati se dov., trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera
ſe na tlèh
ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zahrupeti dov., onocratulus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku
ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zakrivanje s, F
4,
diſsimulatio, diſsimulantia, ẛakrivanîe, ne ẛakaṡanîe v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy;
praetextus, -tus, kunṡhtnu
ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli;
protectio, ſhirmanîe, obarovanîe,
ṡakrivanîe;
velamen, -nis, velamentum, ṡakrou,
ṡakrivanîe, vſe tú ṡzhim ſe kai ṡakriva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zanohtnica ž, F
2,
paronychia, -ae, ena
ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy;
reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zapaden del., F
2,
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega
ṡapadeniga blagá;
sector, -oris, kupez eniga
ṡapadeniga blagá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zapiravka ž, sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollu ne tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zapreti dov., F
17,
circuncludere, vſe okuli
ẛapréti, ẛakleniti;
claudere, ẛapréti, ẛaklépati, ẛapirati;
cludo, -re, ẛapréti;
clusilis, kar ſe radu puſty
ẛapréti;
concludere, ṡkleniti, ṡaklopiti,
ṡapréti;
intercludere, ṡapreiti, notar
ṡapreiti, kai v'meis
ṡapreiti;
obserare, ṡapreiti, ṡakleniti, ṡariglati;
obstrudere, odpahniti,
ṡapréti;
obthurare, vel obturare, ṡatakniti, ṡatiſniti, ṡamaſhiti,
ṡapreiti, ṡatlazhiti;
occludere, ṡapreiti;
praecludere, ṡlu
ṡapreiti, ali ṡapreṡhiti, mozhnu ṡakleniti;
secludere, naroṡin, ali vunkai djati, vun
ṡapréti, ṡa ſabo
ṡapréti;
stagnare, ṡayṡiti, eno vodó
ṡapreiti;
sufflaminare, kulla ṡavréti,
ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zasopsti dov., sopire, ṡaſopſti, ſturiti de ſpy, vtolaṡhiti, potolaṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zaspati dov., F
7,
addormiscere, ẛadrémati,
ẛaſpati, ſhe en ſen ſturiti;
consopire, vtolaṡhiti, ſturiti eniga ſpati ali
ẛaſpati, uſopiti;
fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite
ṡaſpy;
obdormire, ṡaſpati, ṡadrémati;
redormire, ṡupèt
ṡaſpati, v'drugu ſpanîe;
sopitus, -a, -um, ſpiozhi, kateri
je ṡaſpál, ṡaſopen;
soporare, ṡaſpati, ali ſturiti drémati, ali ſpati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zastopiti dov., F
16,
acrisia, nedleshnoſt, de eden ne
ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi;
amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe,
ſe na vezh pooti
ẛaſtopi;
comprehendere, popaſti ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati,
ẛaſtopiti, vuzhiti;
ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati
ṡaſtopiti;
explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá
ṡaſtopit;
hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy prov ne
ṡaſtopiti;
inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati
ṡaſtopiti;
intellegitur, ſe
ṡaſtopi;
intelligens, kateri
ṡaſtopi;
intelligere, ṡaſtopiti;
ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu
ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſeda;
pandere, odpreiti, dat
ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti;
percallere, dobru ṡnati, dobru
ṡaſtopiti;
percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti,
ṡaſtopiti, ſposnati;
perputare, dat eno reizh dobru
ṡaſtopiti, ali reṡodéti;
sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zatkan del., contextim, ravnu enu ẛa drugim, kakòr de bi bilú ṡkupai
ṡatkanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zato vez., F
11,
idcircò, ẛatorai,
ẛatú;
igitur, ṡatú, ṡatorai, tadai;
itaque, ṡatú, ṡa tega volo, tadai;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi, s'pervizh raſte kakòr detela,
ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela;
melanurus, -ri, ena morṡka riba, po laṡhku ochial imenovana,
ṡatú kir velike ozhy ima;
proin, proinde, ṡatú, ṡatorai;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo;
quapropter, ṡatú, ob tú, ṡa tega volo;
quare, ṡakai,
ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu;
quia, ṡakai,
ṡatú;
quod, kateru,
ṡatú, de;
prim. ta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zatožiti dov., F
8,
accusare, ẛatoshiti, ovaditi;
criminari, krivu
ẛatoṡhiti, gerdú gréſhiti, volno zufrati;
deferre, ponuditi,
ẛatoṡhiti, podolṡhiti;
delator, kateri na ṡkrivnim obdolṡhy, ali
ṡatoṡhi;
imputator, kateri eniga krivú
ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe;
incusare, ṡatoṡhiti;
prodere, iṡdati, ovaditi,
ṡatoṡhiti, ferratati, vunkai dati;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali
ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zatrobiti dov., onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de
bi en oſſel
ṡatrobil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zavarovavec m, praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zavezovati nedov., F
3,
instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero
ſe kai ṡaveṡuje;
obligare, ṡavèṡati,
ṡaveṡovati, terdnu oblubiti;
obstragulum, -li, tudi tá leder na punzhohih, kateri
ſe s'jermènzi
ṡaveṡuje de voda notar ne grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zavijati2 nedov., F
2,
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu
ṡavia kakòr volzè;
ululare, tuliti, arjuti,
ṡaviati kakòr volk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zaviravka ž, sufflamen, -nis, ṡapiravka,
ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zavreti1 dov., F
7,
defervefacere, ẛavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti;
ebullire, vréti,
ẛavréti, kipéti;
effervere, kipéti,
ẛavréti de vun kipy;
infervefacere, ṡavréti, vreilu ſturiti;
infervere, infervescere, ṡavreiti;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt
ṡavréti, ali gorku ratati;
suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zavreti2 dov., sufflaminare, kulla
ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zažihrar m, cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufá,
ẛaṡhihrar, varnik, tudi kateri druge brani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zažihrati dov., F
6,
affirmare, poterditi,
ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati, perterditi, pohualiti;
aſsecurare, ẛagviſhati,
ẛaṡhihrati;
cautor, tá kir
ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufá, ẛaṡhihrar;
certiorare, ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati;
constabilire, ẛaṡhihrati, poterditi, ſtanovitnu ſturiti;
satisdare, ṡagviſhati, ali poroṡhtvu dati, s'poroṡhtvam
ṡaṡhihrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zbirati se nedov., F
3,
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh
ſe od deṡhja voda
ṡbèra;
lama, -ae, ena jama kam
ſe voda
ṡbira, luṡha;
scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha, je polnu ṡhofta, letá ṡhoft
ſe ṡbira is korena, inu ſe puſty de ſe poſuſhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zdeti se nedov., F
9,
gloriari, ſe hvaliti,
ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati;
non alta sapientes, ne
ṡdite ſe kai viſſoku;
opinabilis, -le, kar
ſe ṡdy, ali lahku veruje;
opinari, meiniti,
ſe enimu
ṡdeiti, ſhazati, zhutiti;
pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir
ſé nîemu dobra, inu pravizhna
ṡdy;
potior es mihi, ti
ſe meni bulſhi
ṡdyṡh;
praevidi, mi
ſe je
ṡdeilu;
seſsilis, -le, kar ſedy, ali
ſe enimu
ṡdy de ſedy;
videtur mihi, ſe mi
ṡdy, mi pride naprei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zelen prid., F
43,
aizoon, enu ẛheliszhe, kateru je vſelei
ẛelenu;
evirescere, oṡeleniti,
ṡelenu ratati;
frondosus, -a, -um, ṡelen;
intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali
ṡelenu biti;
perviridis, -de, cilú
ṡelen, cilú do konza
ṡelen;
ruta, -ae, ruhtiza,
ṡelenu grenku ṡeliṡzhe;
thyrsus, en
ṡelen mai;
viridis, -de, ṡelen, ṡelenu;
viridis umbra, ſénza s'ṡelenîá,
s'ṡeleniga veya
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelen prid., aconitum, -ti, ſelene klobuk. Scopoli; glej opombo pri geslu klobuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zemlja ž, F
84,
cardines terrae, gruſti te
ẛemlè, ali tega ſvitá;
fistulosa terra, ena nerodovita
ṡemla;
geometria, mèra, ali mèrjenîe te
ṡemlè, ali ſvitá;
gleba, -ae, ena gruzha
ṡemlè;
humus, -mi, ṡemla;
labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te
ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe;
magnates, veliki oblaſtniki na
ṡemli;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, de ga
ṡemla noſſi;
solum agri, ṡemla na nyvi;
terrigenus, -a, -um, is
ṡemlè rojen, ali na
ṡemli ṡhiveozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zgrešiti dov., advertere non adeſse, pogriſhiti,
ẛgreiſhiti de nei tukai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zidan del., F
4,
immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal
ṡydana;
muratus, -a, -um, obṡydan,
ṡydan;
pons muratus, ṡydani muſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zlat m, F
2,
aures, aurei, ardezhi
ẛlati, zekini;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvánt, ali danarji, de li nei zhes pèt
ṡlati vrédnoſti;
prim. zlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zlo s, F
8,
aegrè ferre, sa
slú vsèti, ſe ſerditi;
colostratio, tú
ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka;
inferre malum alicui, enimu
ṡlú nagoditi;
malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha, kakòr de bi vſih ludy
ṡlú, ali neſrèzhe bile v'kupai na en kup ṡneſſene;
malum est praesens, ṡlú, nuja, neſrèzha je v'prizho;
ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali
ṡlú inu hudu;
vitio vertere, vel vitio dare, ẛa
ṡlú vṡèti, ṡamèriti;
prim. pozlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zloban (z'loban) prid., F
13,
atrox, grosovit,
ſlobán, ſylnu hud;
efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd;
furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor;
furens, ṡlobán, tagoten, norraglou;
furere, divjati,
s'ṡlobán biti;
furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán;
gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf,
ṡlobna voda;
impetús irae, nagel ſerd,
ṡlobán ſerd;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin;
saevus, -a, -um, groṡovitin,
ṡlobán, ſylnu húd;
ṡlobán [str. 265a ];
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha,
ṡlobna voda;
zelosus, -a, -um, ṡlobán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zlomiti dov., F
12,
adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu
ẛlomi;
confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti,
ẛlomiti;
defringere, odlomiti,
ẛlomiti, polomiti, reẛbiti;
effractor, -ris, kateri gori ſtare, ali
ṡlomi;
frangere, reṡbyti,
ṡlomiti, ſtréti, vkarhniti;
fregit sibi brachium, je rokó ſebi
ṡlomil;
infringere, notar
ṡlomiti, predréti, reſtrupati;
introrumpere, notar
ṡlomiti, predréti, polukati;
januam effringere, vrata
ṡlomiti, ſtréti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo notar
ṡlomiti, ali priti;
rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti, predréti;
trichomanes, tá ardezhi
ṡlomi kamen, ali ṡmanzani kamen, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zmalan del., F
6,
expictus, -a, -um, ṡmalan;
graphicus, -a, -um, dobru
ṡmalan;
icon, iconis, en ṡréṡan, ali
ṡmalan pild;
iconicus, -a, -um, prou
ṡmalan, ali ṡréṡan;
monogrammus, tú kar je doli ṡriſſanu, inu nei
ṡmalanu, ali ṡbriſſanu;
pergraphicus, -a, -um, dobru ſturjen, dobru poſtavlen, kakòr de bi bil
ṡmalan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
znebiti se dov., perfunctorius, -a, -um, kar ſe ſtury, de
ſe li hitru taiſtiga
ṡneby, enu déllu takú inu takú ſturjenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
znesen del., F
5,
collatus, -a, -um, tú danu, ẛrozhenu, v'kúp
ẛneſſen, ẛglihanu;
collectanea, -orum, piſma, ali popiſſovanîe iṡ drugih buqui v'kupai ṡbranu, ali prepiſſanu, v'kúp
ẛneſſenu;
conglobatus, na kúp
ẛneſſen;
egestus, -a, -um, vun
ṡneſſen, spraṡnîen;
malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; kakòr de bi vſih ludy ṡlú, ali neſrèzhe bile v'kupai na en kup
ṡneſſene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zoriti nedov., F
3,
ematurescere, ẛoriti, ẛrélu biti;
maturescere, ṡoriti;
pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo
ṡoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zrnje s, F
11,
acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga
ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó;
bacca, -ae, ẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr lorber, brinîe,
ẛarnîe jagode kateru v'kupai ne ſtoji;
bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim
ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen;
ciccum, ena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei
ẛarnîam;
coccum, -ci, vel coccus, -ci, Carmeṡhyn,
ẛernîe s'kateriga ſe farba ẛhkerlát;
granatus, -a, -um, granosus, -a, -um, ṡernast, doſti
ṡernîa;
granifer, -ra, -rum, kar ima
ṡernîe, ali neſſe
ṡernîe;
margaris, -dis, ena ſorta
ṡernîa, od palmoviga driveſſa ſad;
urica, -ae, ena ſlabúſt na ſémeni, ali na
ṡerny, de ne pleini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 514 zadetkov.