partitíven in pártitiven -vna -o prid. (ȋ; ȃ) knjiž. delen: partitivna krivda
♦ lingv. partitivni genitiv delni rodilnik; mat. partitivna množica delna množica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rodílnik -a m (ȋ) lingv. drugi sklon: postaviti samostalnik v rodilnik; predmet v rodilniku / delni rodilnik ki izraža del česa; kakovostni, svojilni rodilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.