doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler] ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz do + kaj + le - več ...
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz čičerka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

krastáča krastáče samostalnik ženskega spola [krastáča] STALNE ZVEZE: navadna krastača, zelena krastača
FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo
ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz krasta - več ...
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír] STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: bled

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bunsenov Bunsenova Bunsenovo pridevnik [búnzenou̯ búnzenova búnzenovo]
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: po nemškem znanstveniku Robertu Wilhelmu Eberhardu Bunsenu (1811–1899)
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik] STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: gorilen
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti] ETIMOLOGIJA: krtača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

labiríntnica labiríntnice samostalnik ženskega spola [labiríntnica]
STALNE ZVEZE: hrastova labirintnica
ETIMOLOGIJA: labirint
pasijónka pasijónke samostalnik ženskega spola [pasijónka] STALNE ZVEZE: modra pasijonka
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat. passiflora, iz lat. passiō ‛trpljenje’ + flōs ‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...
piramídni piramídna piramídno pridevnik [piramídni] STALNE ZVEZE: piramidna shema, piramidni sistem
ETIMOLOGIJA: piramida

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati] ETIMOLOGIJA: precediti
sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti] FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA: presti
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
alêrgično prislov [alêrgično] ETIMOLOGIJA: alergičen
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz amortizirati
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] ETIMOLOGIJA: anonimen
balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək] ETIMOLOGIJA: balon
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti] ETIMOLOGIJA: cepet - več ...
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz cikel
cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna] ETIMOLOGIJA: cvetlica
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica] ETIMOLOGIJA: hišnik
ivánjščica ivánjščice samostalnik ženskega spola [ivánščica] ETIMOLOGIJA: po svetem Ivanu, ki goduje 24. junija, ko ta rastlina cveti - več ...
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti] FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti] FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: riniti
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək] STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: jež
kikiríkati kikiríkam nedovršni glagol [kikiríkati] ETIMOLOGIJA: kikiriki
kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška] FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška
ETIMOLOGIJA: kokoš
kremácija kremácije samostalnik ženskega spola [kremácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kremation, angl. cremation iz lat. cremātio ‛sežig’, glej kremirati
lisják lisjáka samostalnik moškega spola [lisják] FRAZEOLOGIJA: zvit kot lisjak
ETIMOLOGIJA: iz lis < pslov. *lisъ, nejasnega izvora - več ...
márčnica márčnice samostalnik ženskega spola [márčnica] ETIMOLOGIJA: marec

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla] ETIMOLOGIJA: mozzarella

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje] STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi
nètalentíran nètalentírana nètalentírano pridevnik [nètalentíran] ETIMOLOGIJA: ne + talentiran
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta] STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

posivéti posivím dovršni glagol [posivéti] ETIMOLOGIJA: siveti
prehládni prehládna prehládno pridevnik [prehládni] ETIMOLOGIJA: prehlad

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti] ETIMOLOGIJA: prijatelj
radírati radíram nedovršni glagol [radírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. radieren iz lat. rādere ‛strgati, praskati, gladiti’ - več ...
spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati] ETIMOLOGIJA: spodjesti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti] FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: presti
žábec žábca samostalnik moškega spola [žábəc] ETIMOLOGIJA: žaba
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmetETIMOLOGIJA: aj
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
hárpija hárpije tudi harpíja harpíje samostalnik ženskega spola [hárpija] tudi [harpíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Harpyie in) lat. Harpyia iz gr. Harpyia
hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka] ETIMOLOGIJA: hribovec
hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica] STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej hruška
hudôbec hudôbca samostalnik moškega spola [hudôbec] ETIMOLOGIJA: hudoba
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati] ETIMOLOGIJA: izcediti
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla] FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz koza
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti] FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga
ETIMOLOGIJA: cediti
nebulóza nebulóze samostalnik ženskega spola [nebulóza] ETIMOLOGIJA: kot hrv., srb. nebulóza iz nebulozen
odcêjati odcêjam nedovršni glagol [otcêjati] ETIMOLOGIJA: odcediti
òj medmetETIMOLOGIJA: verjetno iz o
piránja piránje; in piranha; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja] ETIMOLOGIJA: piranha
pítbul pítbula; tudi pít bull samostalnik moškega spola [pídbul] STALNE ZVEZE: pitbul terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pit bull (terrier) iz pit v pomenu ‛bojišče’ in bul(dog)
polónica polónice samostalnik ženskega spola [polónica] ETIMOLOGIJA: nejasno - več ...
ponikoválnica ponikoválnice samostalnik ženskega spola [ponikoválnica] ETIMOLOGIJA: ponikovati
požréšnež požréšneža samostalnik moškega spola [požréšneš požréšneža] ETIMOLOGIJA: požrešen
preblízu1 prislov [preblízu] ETIMOLOGIJA: blizu
smrdljívka smrdljívke samostalnik ženskega spola [smərdljíu̯ka] STALNE ZVEZE: zelena smrdljivka
ETIMOLOGIJA: smrdljiv
žábica žábice samostalnik ženskega spola [žábica] STALNE ZVEZE: metati žabice
ETIMOLOGIJA: žaba
Število zadetkov: 71