Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

• V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.

Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.

Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...

Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:

*Te cene so, milo rečeno, absurdne.

On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*

Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.

Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.

Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«

Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.

Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me uporaba besedne zveze drug drugemu oz. eden drugemu?

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?

Zanima me, kateri vrstni red besed je pravilen:

Se bi moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?

Bi se moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Biti ali ne biti? Bi lahko rekli, da gre za (glagolsko) priredno besedno zvezo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V SSKJ je sicer navedena varianta bivolje mleko, ki tudi prevladuje v internetnih zadetkih, vendar se sprašujemo, ali ne bi bilo pravilneje bivoličje mleko, saj mleko daje samica, tej pa rečemo bivolica. Analogijo bi lahko tu iskali npr. v besedni zvezi osličje mleko (in ne oslovo mleko).

Največkrat ta pridevnik uporabljamo pri mocareli, pri kateri pa se je po drugi strani že uveljavila oblika bivolje. Kot zanimivost naj navedem še to, da Italijani v mozzarella di bufala uporabljajo žensko obliko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V medijih spremljam rabo imena AstraZeneca. Nekateri govorijo o podjetju, drugi o cepivu, kar me zelo moti. Ali ni tako, da je podjetje AstraZeneca naredilo cepivo, ki ima drugačno ime? Kaj pa zapis? Nekateri pišejo Astrazeneca, drugi pa AstraZeneca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

»Poletna Termalna riviera z največjim zunanjim bazenskim kompleksom daleč naokoli omogoča zabavo za vse generacije. Na zimski Termalni rivieri odkrijte vodni raj s Savna parkom. Hotel ponuja možnosti tudi za poslovneže, ki se lahko družijo v Konferenčnem centru. Gostje se lahko razgibajo v Športnem centru.»

So velike začetnice pri termalni rivieri in konferenčnem centru v redu? Sta lahko zimska in poletna z veliko začetnico, termalna pa z malo? Ne vem, ali naj razumem kot občno ali lastno ime. Predvidevam, da je Savna park uradno ime. Gre za samostojne enote znotraj Term Čatež.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako poimenujemo človeka, ki dela tetovaže oz. tetovira? Ali je tetovator ali tetovažar? V SSKJ-ju in SP-ju ne najdem izraza.

Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:

brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil

ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kaj je vrinjena poved?

Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno deli besedo nekakšnega, če jo moramo deliti pri -kš-. Nekak-šnega ali nekakš-nega? Pravilnejše se mi zdi prvo, vendar to ne zadosti pravilu, da mora biti v drugi vrstici zlog, na katerega se začne neka beseda. Na šne- se ne začne nobena knjižna beseda.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?

Za katero prislovno določilo gre v naslednjem primeru:

• Nagrade bodo podelili na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.

Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?

Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...

Zanima me mnenje oz. rešitev večne dileme: ali je prav vabiti na brezplačen kuharski tečaj ali na brezplačni kuharski tečaj.

Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika. Drage dame in dragi gospodje. ali Drage dame in gospodje. Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.

Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).

• Kako se spreminjajo nekončni naglasi večnaglasnic?
• Ali gredo po tipu ọ́kna tudi drugi samostalniki, kjer edninski ó gre v ọ́?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me kako bi bilo bolj pravilno ali sprejemljivo poimenovati: v igri dvojk ali dvojic, igra trojk ali trojic, četverk ali četvork. Gre za poimenovanje iger športnega balinanja. Hvala.

Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.

V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:

• The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
• Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice​​

Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:

• Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice​​

Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kateri zapis priimka je v slovenščini pravi: Kašokdži, Kašogdži, Hašogdži, Hašokdži, Hašogi ali kaj tretjega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj je (po SP) pravilno pedikura, manikura pa ne, čeprav drugi del obeh besed izvira iz latinskega »cura« (negovati). Nadalje me tudi zanima, zakaj pri pregibanju pride do spremembe pedikura > pedikirati.

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

• Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
• Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
• Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
• Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
• Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
• Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Izraza gimnastičarka ni v SSKJ in ne v pravopisu. Izraz mi je zelo blizu in se mi je do zdaj zdel povsem ustrezen, ker se v praksi redno uporablja. Zato me zanima, kaj je z njim "narobe". Kako torej ustrezno poimenujemo športnico, ki se ukvarja z gimnastiko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.

Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?

1. sistemizirati/sistematizirati,

2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,

3. maksimirati/maksimizirati,

4. minimirati/minimizirati;

5. piramidalen/piramidast/piramiden.

Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?

Me pa zanima, kako je v primeru stavka: Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila. Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako je z uporabo glagola spremeniti - ali sta pravilni obe spodaj navedeni rabi?

1. Omenjeni podatek je bil spremenjen iz X v Y.

2. Omenjeni podatek je bil spremenjen z X na Y.

Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).

Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.

Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?

Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pozdravljeni, mi lahko pojasnite, zakaj je pri glagolu vreči toliko sprememb (črke č, ž, g: vreči, vržem, vrgel sem).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.

Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?

V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?

V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, SevernaPrimorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.

Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?

Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.

V slovenskih medijih prevladuje zapis Mohamed Mursi, čeprav piše včasih kdo tudi Morsi. V naših prevodih je večinoma Morsi. Kako predlagate zapis?

Zanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:

• gostilna Pri kolovratu
• gostilna Pri Kolovratu
• gostilna pri Kolovratu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Hvaležen sem za Vašo razlago, kako zapisati ime romarskega kraja Medžugorje. Podoben romarski kraj, ki ga obiskujejo tudi Slovenci, je francoski La Salette. A je prav, da številni ne sklanjajo tega imena?

Drugo vprašanje: Kako bi poimenovali prebivalko oziroma prebivalca tega kraja? In tretje vprašanje: Kako poimenovati tamkajšnjo Marijino podobo oz. njen praznik: praznik (oz. podoba) Gospe iz La Saletta ali praznik Lasalettske Gospe ali praznik lasalettske Gospe (podobno: Brezjanska Marija ali brezjanska Marija)?

Kako pišemo besedne zveze/imena tipa cerkev sv. Rafaela?

Razlagam si, da lahko pišemo:

1. cerkev sv. Rafaela v pomenu cerkev, poimenovana po svetem Rafaelu,

2. Cerkev sv. Rafaela, če razumemo besedno zvezo kot stvarno lastno ime, in sicer ime npr. kulturnozgodovinskega spomenika, katerega prva sestavina je beseda cerkev.

Pogosto vidim zapis cerkev Sv. Rafaela. Ali najdemo v SP utemeljitev tudi za taki zapis?

Spoštovani, zanima me, ali se razni skladi/mehanizmi/instrumenti, ki so bili ustanovljeni v EU, pišejo z veliko začetnico. Nekateri so lahko po obsegu in trajanju zelo pomembni, drugi spet manj. V slovenskih prevodih je praksa zelo različna, tudi za en in isti sklad, prevladuje pa vseeno velika začetnica. Primeri:

• S(s)klad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo,
• M(m)ehanizem pomoči občinam itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pripravljam predavanje in sem ugotovil, da ne vem dajati pravilnih imen glasbenikom, glede na njihov igrani instrument.

Npr. kdor igra: Kitaro je kitarist-ka Harfo je harfist-ka Citre je citrar-ka Itd.

Ne vem pa kdo je (ime), kdor igra: Sitar (indijsko brenkalo) Bajs (slovensko ljudsko brenkalo) Tamburico (slovensko ljudsko brenkalo) Ukulele (havajsko ljudsko brenkalo) Liro (starogrška lira) Benjo (ameriško folk in jazz brenkalo)

Kam naj za bodoče podobne primere pogledam, oz kje zvem kako? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer:

• srednje poklicno izobraževanje, program Mizar ali mizar;
• srednje strokovno izobraževanje, program Ekonomski tehnik ali ekonomski tehnik;
• gimnazijski program Klasična gimnazija ali klasična gimnazija.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Če imamo imenovanje paketov Zeleni S, Zeleni M in Zeleni XL, kako pravilno zapišemo; V zelenih paketih je vključena ... ali v paketih Zeleni je vključena....

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.

Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:

• Brokonja Čeljustnik
• Coprnica Zofka
• Kokokoška Emilija
• Lučka Regrat
• Maček Muri
• Mamka Bršljanka
• Maruška Potepuška
• Medvedki Sladkosnedki
• Metuljček Cekinček
• Muca Copatarica
• Sinko Polovinko
• Tonček Balonček

Primeri rabe:

• Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
• Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
• Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ; ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
• Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
• Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič -- Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
• Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
• Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
• Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imam nekaj dilem v zvezi s poimenovanjem praznika, ki je zdaj že za nami. Ali je pravilno:

• okrog praznika svetih treh kraljev ali
• okrog praznika Svetih treh kraljev ali
• okrog praznika svetih Treh krajev?

Še dilema pri sopomenskem poimenovanju praznika:

• ali okrog praznika Gospodovega razglašenja ali
• okrog praznika gospodovega razglašenja?

Že pri samem poimenovanju se mi zdi nenavadno, da ima SP 2001 zapisano Sveti trije kralji (tudi npr. Sveta družina), medtem ko gre pri besedi sveti dejansko za naziv (pišemo npr.: sv. Janez, sv.Barbara itd.).

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe. Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).

Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].

Kakšen zapis svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zakaj se drugi sklon imenuje rodilnik, prav tako latinsko genitiv -- kaj ima to opraviti z roditi?

Kaj je pravilna rešitev: spajanje, združevanje, ujemanje vina s hrano? Ali morda kaj drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se pravilno izgovori del Ljubljane Kolezija? S širokim ali ozkim e-jem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.

Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?

Zanima je, zakaj se prvi del imena kitajskega podjetja Xiaomi Corporation izgovarja: "šaumi"? Ne zveni namreč ravno angleška izgovorjava (na podlagi prevoda iz kitajščine v angleščino), medtem ko se drugi del (corporation) izgovori 'normalno' po angleško. Ali se morda prvi del tako izgovori v kitajščini in se je izgovorjava ohranila? Ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:

• storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
• preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
• ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
• presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili

Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?

Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:

• omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
• prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno

Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.

Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.

Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.

Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.

Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me izvor besede plavolaska.

Skavti besedo steg uporabljamo vsak dan, nismo si pa enotni glede izvora te besede. Precej verjetno se nam zdi, da je prišla iz srbščine (ali hrvaščine), ampak zanimalo bi nas še, kdaj se je začela uporabljati v slovenščini, ali je mogoče prišla k nam s pojavom skavtstva in se že od začetka uporablja le v pomenu 'skavtski rod'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Upam, da pišem na pravi naslov. Zanima me namreč izvor besede tičati oz. obtičati. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.

Zanima me, kako je z besedo nekogaršnji.

Zanima me izvor in pomen priimka Podgoršič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dandanašnji je vsevprek v uporabi izraz intervencija. Po mojem je to 100 % hrvaški izraz. Slovensko bi morali napisati intervenca po zgledu: urgenca, konferenca, referenca itd. Po vzorcu intervencije bi morali napisati tudi urgencija, konferencija itd. Kaj menite o tem?

Kakšen je izvor izraza mirodilnica?

V slovenščini se uporablja izraz morski pes za največjo ribo predatorko, ki se ji v angleščini reče shark, v italijanščini squalo, v hrvaščini morski pas, v srbščini pa ajkula. Ali je možno, da smo si izraz za morskega psa izposodili iz hrvaščine, zakaj je prišlo do takega poimenovanja in kdaj se prvič pojavi izraz morski pes v slovenskih besedilih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim za pojasnilo o izvoru in pomenu priimka Arh. Gre za rodbinski priimek, ki je nastal iz krstnega (osebnega) imena Heinrich?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me izvor priimka Furlan.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Nikjer nisem zasledila izvor priimka Starbek. Mi lahko pomagate.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.

Zanima me, če je beseda sponzorinanec pravilna. Ali je pravilno sponzorirani? Npr:

Imate kakšne izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem vrhunskih športnikov oz. sponzorirancev?

Zanima me tale primer: Poročilo lahko jutri zjutraj prinesete sem. Je povedek prinesete, lahko pa prislovno določilo načina? Ali je povedek lahko prinesete? Lepo bi vas prosila odgovor z obrazložitvijo. Prosim vas pa še, če lahko na koncu določite vse stavčne člene omenjenega stavka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?

Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.

Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:

Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.

Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

• Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
• Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

• Dr. Marko Snoj in Slavko Bobovnik o slovenščini v javni rabi na RTV SLO. (glejte od 4:50 minute naprej) https://www.facebook.com/watch/?ref=saved&v=1853986687986690
• Pesnik in prevajalec Tone Pavček leta 2009 v http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20096_Pavcek.pdf
• profesorica slovenskega jezika Berta Golob https://www.youtube.com/watch?v=oSs0R1DJTlA
• Dr. Duša Krnel Umek (glejte od 11. minute videa naprej), https://www.youtube.com/watch?v=zlqrbmNHz4A

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je pri zapisu sloganov dovoljeno tolikšno odstopanje od jezikovne norme kot na primer pri ključnikih (#vednoskupaj).

Na primer, ali je mogoče slogan Vedno skupaj zapisati kot VednoSkupaj in VEDNOSKUPAJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mislim, da je pravilno:

• eksprimiran (ne pa ekspresiran)
• kolabirati (ne pa kolapsirati)

Prosim za vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.

Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.

Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Je besedna zveza biti mnenja ustrezna ali je bolje uporabljati meniti?

V Pravopisu (2001) je pri iztočnici meníti napisano:

meníti neobč.: menijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; menim, da imate prav mislim;

pri iztočnici mnênje pa:

publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?

• Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
• Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
• Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
• Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj pri razlagi besede moški piše, da je človek moškega spola, pri besedi ženska pa, da je oseba ženskega spola. A ženska ni človek?!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:

• Glavnina padavin je za nami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kaj je pravilno oz. ustreznejše: ... mi ne daje pravice, da ga kakor koli nadzorujem. Se piše skupaj ali narazen?

kakorkoli ali kakor koli

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V »Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki« sem našel besedo »notrínja« - kje bi o njej, njeni rabi, pomenu in zgodovini morda lahko izvedel kaj več?

Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kak naziv imata moj nečakinja in nečak v odnosu z mojima otrokoma.

Kaj sta mojima otrokoma? Sestrič in sestrična, ker sva pač midve sestre . Ali je vseeno, če jim rečeta tudi bratranka in bratranec. Tega nikoli nisem vedela in me zanima, na osnovi česa smo poimenovani. Ali je naslavljanje odvisno od tega ali poimenuješ bratove ali sestrine otroke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšen je napotek glede pravilnega izgovora nemškega imena Ursula v slovenščini. Ob imenu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen se pri nas namreč krešejo mnenja: /urzula/ ali /ursula/.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.

Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?

Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Glede na to, da se v medijih uporabljata obe različici, me zanima, ali je raba besede preboleli v vlogi samostalnika pravilna. Torej, namesto izraza prebolevnik. Največkrat se pojavlja kot del pogoja PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Je prav vreči oziroma spravitiiz ali stira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ob izbruhu ebole v Z Afriki nekateri poučujejo novinarje, da je pravilna izgovorjava te besede s poudarkom na o, saj naj bi se tako izgovarjalo ime reke po kateri je bolezen dobila ime. Kaj pravite na to?

Že nekaj časa me mučita glagolski obliki deaktivirati in dezaktivirati bombo. Slednjo so uporabili pri poročilih na RTV, in sicer: "Strokovnjaki dezaktivirali bombo." Sam bi tu avtomatsko napisal deaktivirali bombo, zato me zanima, zakaj so uporabili obliko dezaktivirati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Katera besedna zveza je pravilna ali ustreznejša v spodnji povedi? Ali sta obe možnosti pravilni?

V vasi Leše sta dve cerkvi, ki stojita ena poleg druge ALI druga poleg druge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Katera množinska oblika je pravilna: joške ali joški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.

Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me kateri izraz je pravilen usesti se ali usedeti se.

Primer uporabe v povedi: Razmišljal sem, kje se usesti.Razmišljal sem, kje se usedeti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Kakšen je konsenz za uradno poimenovanje satelita našega planeta Zemlje? Ali je to Luna ali je to Mesec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?

• Ne išče se Urša Plut

ali

• Ne išče se Urše Plut.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.

Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:

• malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
• malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.

Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.

Za nami je slovenski kulturni praznik.

Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?

Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?

France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.

Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.

Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.

Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kateri zapis je pravilen: Wi-Fi, wi-fi ali wifi? Wi-Fi je sicer zaščitni znak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?

V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali se ime železniške proge v Avstro-Ogrski lahko piše z veliko začetnico?

Primer:

• V to kategorijo je bila vključena tudi proga med mestoma Dunaj in Trst, ki so jo uradno poimenovali C.-KR. JUŽNA DRŽAVNA ŽELEZNICA (Kaiserlich-königliche Südliche Staatsbahn).

• Leta 1858 je bila c.-kr. Južna železnica prodana C.-KR. PRIVILEGIRANI DRUŽBI JUŽNE ŽELEZNICE (k. k. privilegierte Südbahn-Gesellschaft), ki jo je upravljala do leta 1923.

V prvem primeru bi jaz z veliko pisala samo prvo besedo kot ime proge: Cesarsko-kraljeva južna državna železnica, v nadaljevanju pa lahko tudi Južna železnica. Drugi primer je ime družbe, torej ponovno C.-kr. privilegirana družba južne železnice ali Družba južne železnice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?

Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me ali se v imenih nagrad ohranja velika začetnica za imena organizacij ali ne? Kot primer bi dal Pushcart Prize. Nagrada je poimenova po založniški hiši Pushcart Press. Precej slovenskih strani nagrado zapisuje z malo začetnico - nagrada pushkart. Glede na ta odgovor sicer sklepam, da se Pushcart zapiše z veliko začetnico, ker imena podjetij zapisujemo z veliko začetnico, se pravi nagrada Pushcart. Hkrati pa lahko ime vzamemo kot poslovenjeno in je preprosto le ime nagrade, ki se piše z malo začetnico.

Po drugi strani pa bi bil najbrž ustrežnejši prevod Pushkartova nagrada, saj jo le to podjetje podeljuje in se po njem tudi imenuje.

Na splošno mi je zapis nagrad z malo začetnico že od osnošolskih dni nelogičen in nepraktičen, saj so prav tako lastna imena - imena nagrad. Hkrati pa smo tudi izjeme kar se takšnega zapisa tiče, ker ostali (tudi slovanski) jeziki zapisujejo imena nagrad z veliko začetnico. Če se malce pošalim ... Smo tako zavistni, da še imena nagrad pišemo z malo začetnico, da jim zmanjšamo vrednost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?

Prosim Vas za pomoč v zvezi pravopisom lastnih krajevnih imen, konkretno GorenjeS/selce in DolenjeS/selce (naselji v občini Trebnje). Po veljavnem pravopisu so selce zapisane z malo začetnico, paragraf 70 celo eksplicitno navaja primer Dolenje selce. Po drugi strani pa »uradni« dokumenti navajajo:

• Naselje Gorenje selce (s šifro 130 065) se slovnično popravi v Gorenje Selce (s šifro 130 065). 19. 6. 2015

Več v dokumentu: http://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf

Tudi dejansko stanje na terenu (krajevne table) imajo veliko začetnico (povezava).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Naslednji teden bo zares pester. V četrtek, 5. februarja, bomo odprli razstavo o življenju in delu Evalda Flisarja. Vsekakor lepo vabljeni.

V vabilu me je zmotila besedica vsekakor v zvezi z vabljeni – zveni mi nekako takole: kljub vsemu pridite ..., pa ne vem, ali imam prav.

Zanima nas, kaj je po vašem mnenju ustrezneje: trg električne energije in trg z električno energijo. Nagibamo se k trgu električne energije (kot npr. trg dela, trg premoga itd. in ne trg z delom, trg s premogom ...).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Že nekajkrat sem gledal in poslušal prenos nogometne tekme nogometnega kluba Triglav Kranj z nasprotnimi moštvi. TV prenos v zadnjem času izvaja Planet TV.

Komentator je kar pogostokra t uporabljal izraz: Triglavani za igralce moštva NK Triglav. Razumljivo mi je, da ne more uporabljati zgolj naziva "Kranjčani", saj niso vsi igralci iz Kranja. Ampak izraz Triglavani je res čuden.. Nekako je kar negativno slišen. Ne vem, sicer zakaj, ampak morda pa le obstaja boljši izraz. (npr: Triglavci, Triglavčani ...) Razumljivo mi je, da se uporablja izraz npr.: Celjani za igralce NK Celja, itd. Ampak kaj pa npr.: v primeru NK Olimpije: Olimpijaši, Olimpijani, Olimpijci? Ali pa v primeru NK Mure iz Murske Sobote, kjer pa je izraz Muraši bolj slišen kot v primeru Triglavani? Ali pa v primeru igralcev NK Bravo: ali so Bravani, Bravaši...?

Pripombo sem naslovil tudi na športno uredništvo TV Planet, odgovorili so mi, da so jo posredovali uredništvu oz. komentatorju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako v besedilu diplomske naloge pravilno zapisati new age? V kurzivu, pod narekovaji ali kako drugače? Če je potreben zapis pod narekovaji, me zanima še, pod katerimi. Poleg tega pa me zanima tudi, kako to besedno zvezo pravilno zapisati v pridevniški obliki (v smislu newagevske zablode).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenske ustreznice za Barents Euro-Arctic Council: http://www.beac.st/en/Barents-Euro-Arctic-Council

Predlagamo Barentsov evro-arktični svet, pri čemer bi bila evropski in arktični del v prirednem razmerju (kot npr. evro-sredozemski). Pri slednjem me zanima, zakaj evro-sredozemski pišemo z vezajem, saj pišemo tudi avstroogrski skupaj, pa čeprav gre za priredno razmerje, le da je prvi del zloženke nepregiben (kot npr. psihosocialen).

Barents je bil nizozemski pomorščak, po katerem je poimenovano Barentsovo morje.

Več o Barentsovi regiji: http://www.beac.st/en/About/Barents-region

Kako smisleno prevedemo angleško besedo debriefing?

Debrifing after resuscitation ali critical incidentdebriefing?

Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.

Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.

Pišem s prevajalskega oddelka Sveta v zvezi z besedno zvezo zavzeti stališče; tako glagol zavzeti kot stališče sta v SP in SSKJ označena kot publicistična:

• ZAVZETI: publ. imeti, izraziti: kakšno mnenje, stališče boš zavzel / do njihovega dela je zavzel zelo kritičen odnos je bil zelo kritičen
• STALIŠČE: publ. mnenje, pogled.

Stališča ne moremo nadomestiti z drugim terminom, ker so tako poimenovani akti, ki se sprejmejo v Evropskem parlamentu in Svetu (Stališče Evropskega parlamenta, Stališče Sveta v prvi obravnavi). Zanima pa me, ali lahko v navedenem primeru uporabimo glagol zavzeti, tj. zavzeti stališče, ter ali lahko v uradnih besedilih (npr. zakonodajnih aktih) uporabljamo izraze, ki so v SP oz. SSKJ označeni kot publicistični.

Bi torej lahko v navedenem primeru uporabili omenjeno besedno zvezo ali bi jo bilo bolje nadomestiti z manj zaznamovano zastopati stališče?

Žal je zveza zavzeti stališče tudi v novem slovarju označena kot publicistična.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:

• Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?

• Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?

• Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V knjižni izdaji SP 2001 sta poimenovanji Romka in Rominja, v elektronski različici SP pa samo Rominja. Zakaj je prišlo do te spremembe? Ali Romka ni (več) pravilno?

Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo: kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se pravilno napiše 100-odstotni z znakom %?

Kako sklanjamo besede, ko jih pišemo kot pojasnilo v oklepaju?

Primer:

• V vzorcih smo ugotavljali vsebnost flavonoidov (rutin, kvercetin) ...
• V vzorcih smo ugotavljali vsebnost flavonoidov (rutina, kvercetina) ...

Kaj je pravilno – prvi ali drugi primer ali oba?

Zanima me, kako sklanjamo Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, d. d.?

Kako se pravilno sklanja priimek Štorgelj?

Zanima me orodnik ednine samostalnika mesec. Pride do izpada e?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšen zapis svetujete za moderne vrste slaščic, kot so muffin, cupcake, mugcake?

Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako v slovenščini podomačiti besedo »podcast«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se pravilno navaja naslov spletne strani (na primer v časopisu)? Je treba zapisati tudi https:// ali ne, npr. https://svetovalnica.zrc-sazu.si ali samo: svetovalnica.zrc-sazu.si?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...

Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.

Zanima me, kako se pravilno zapiše premosorazmerno razmerje: premosorazmerno, premosorazmerno ali premo-sorazmerno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pravilno pišemo: ravnilo noma/Noma in dasmasa/modelirna masa Das/ Das-masa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšna je razlika med etičen in etiški? V katerih primerih uporabljamo prvi in v katerih drugi izraz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšna je razlika med pridevnikoma zvočen in zvokoven?

Po iskanju odgovora v spletnem SSKJ razlike nisem našel oziroma našel sem le, da se obe besedi enakovredno nanašata na zvok.

Vem pa, da je vloga teh dveh pridevnikov vendarle različna oziroma se v nekaterih primerih uporablja le en izmed teh dveh enakovrednih pridevnikov, drugi pa nikdar.

Za zgled poglejmo tole: zvočni signal* zvokovni signal*

Naj iz zgornjih zgledov povzamem, da besedna zveza zvokovni signal ne obstaja oziroma se ne uporablja, saj uporabljamo le besedno zvezo zvočni signal.

Zakaj je to tako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Bolje je pisati kot/kakor poslušati.

Kakšno je razmerje med izrazoma narekovaji in navednice?

Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Kako je prav: imam rak ali imam raka?

Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.

Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.

Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.

Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.

Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?

Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?

V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?

Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rad bi vam zastavil vprašanje, ki pa se ne nanaša na nek jezikoven problem.

Moje vprašanje je, kdaj bodo nova pravopisna pravila na voljo. Rad bi to knjigo kupil in jo preučil, kajti nad SP 2001 sem zelo razočaran. Upam, da boste v novih pravilih podali boljše rešitve za določene pravopisne probleme.

Moje osebne želje za novi pravopis pa so:

• da se ukine sklanjanje kratic (saj v primeru UNESCO UNESCA uničimo kratico),
• pri prehajanju kratice v besedo (recimo NATO --> Nato) spet uničimo kratico, sploh uničimo njeno izvirnost,
• pri ostalih kraticah (MOS MOS-a) pa moramo zaradi prvoomenjene ukinitve sklanjanja kratic ukiniti sklanjanje tudi za kratice, katerih sklanjatev je sicer možna, to pa zaradi usklajenosti pravopisnega pravila,

poleg omenjenega pa si želim tudi, da je v pravopisnih pravilih uradno opredeljeno, da se hišna številka s črko piše skupaj, in sicer le-to z malo črko (zgled: 35a) in da se uradno določi zapisovanje telefonskih in mobitelskih številk (dva zgleda: 01 712 34 56, 051 123 456), sploh glede razporeditve števk v številskem sklopu.

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.

Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.

Kdo drugi kot Dončič je spet dosegel koš. Po moje: Kdo drugi, če ne Dončič, je spet dosegel koš. Pač pa: Kdo drugi kot Dončič (pravilneje razen Dončiča) ne bi dosegel takega koša*.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali je razlaga spodnje povedi v pomenu 'tisti, ki berejo', pravilna?

Čitatelje prosimo, naj upoštevajo navodila.

Kaj storiti, ko je geslo v slovarskem delu pravopisa v nasprotju s pravili pravopisa?

Primer: Mao Cetung

• Slovenski pravopis pravi, da opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov, npr. angleščine ... Prečrkovanje dong v dung izvira iz angleščine (Wade-Giles). Pravopis tudi pravi, da pinjinski z zapišemo kot dz. Torej: Mao Dzedong

• Podomačevanje običajno ne poteka iz ideografske pisave temveč iz Pinjina - uradnega latiničnega zapisa LR Kitajske. Torej: Mao Zedong

• Glede na korpus Gigafrida Mao Cetung (120 konkordanc) ni najbolj razširjena oblika. Bolj pogosto je uporabljena oblika Mao Zedong (720 konkordanc).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosila bi za pomoč pri lektoriranju, saj nisem gotova ali je naslednji stavek pravilen. Posnetki so lahko umeščeni vmes ali na začetku pogovora ob vsebini.

Lepše se mi sliši na začetek pogovora, ne znam si pa razložiti, zakaj bi bilo to bolj pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Koliko zlogov sestavlja besedo čmrlj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).

Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.

Mnenja so deljena:

1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.

2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.

FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.

Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?

Kako poimenujemo glavno mesto Mehike po slovensko in kako njegove prebivalce?

Če imamo že Novo mesto, bi lahko bilo tudi Mehiško mesto, tako kot se prevaja v angleščino.

V primeru, da ohranjamo originalno ime mesta v španščini, kako je s partikulo 'La' in naglasom 'México'? Kako se ime sklanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prijatelj se piše Marko Golja, radi bu mu napisali posvetilo v knjigo, ali je pravilno če napišemo Markotu Golji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali je možna sledeča razlaga korenov toponima Hobovše? V Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju je najti gesla:

• hobǫ̑ča, f. = der üppige Lagerwuchs, Cig. in
• hobotáti, -ȃm, vb. impf. wuchern, üppig wachsen, schnell emporschießen, Cig., C., BlKr.; - prim. bohotati.

Hobovše so torej področje, zaraslo z bujno podrastjo (grmovjem). Rutar v knjigi Tolminsko v srednjem veku imenuje potok Hobovščico "Habovča".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim za nasvet. Ali se pravilno piše prvo ali drugo?

Lepši zaključek si je težko zamisliti. Lepšega zaključka si je težko zamisliti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sem filatelist in občasno pripravljam priložnostne poštne žige, ki jih Pošta Slovenije uporablja za žigosanje poštnih pošiljk. Živim v Portorožu, kjer je z zakonom določena raba italijanščine v javnosti. V ta sklop spada tudi dvojezično poimenovanje poštnega urada v tem območju. Zaradi oglašanja raznih »strokovnjakov« je trenutno nastala zmeda glede tega.

Če spregledam, da različni oblikovalci izpis prilagodijo svoji umetniški ustvarjalnosti, vendarle ugotavljam, da je Pošta Slovenije v brošuri s poštnimi številkami zapisal PIRAN–PIRANO s pomišljajem med slovenskim in italijanskim poimenovanjem in takšen zapis uporabila tudi pri navadnih rednih žigih.

Zdaj smo prejeli navodila, da moramo uporabljati poševnico, čeprav so razni »strokovnjaki« zahtevali vezaj po vzoru zapisa Gozd - Martuljek ali Sap - Šmarje.

Vesel bi bil vašega tolmačenja, saj ste konec koncev »ustavno sodišče« za slovenski jezik. Prosim vas za hiter odgovor. Na pošti trenutno obravnavajo mojo vlogo za žig, katerega osnutek prilagam. Z vašim tolmačenjem in objavo na vašem spletnem portalu boste vsekakor pomiril strasti med filatelisti

Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer. V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje. Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj. Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik. Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače. Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.

Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.  Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.  Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko). 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?

• N/nemško cesarstvo
• O/ogrsko-hrvaško kraljestvo
• N/nemška zveza

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako je z veliko/malo začetnico pri zapisovanju javnih razpisov (ko »javni« ni prva beseda v povedi, seveda).

Npr:

Našteti so bili naslednji razpisi:

• Javni razpis za podukrep 6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015;
• Drugi javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013;
• Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2013–2015.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.

Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih

Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?

Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.

Mnogim je izrekel dobrodošlico.

Zanima me, kateri od izrazov mobilna številka ali mobilna telefonska številka je najbolj ustrezen, ko govorimo o številki mobilnega telefona.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj je moška imena dovoljeno sklanjati po moški in ženski sklanjatvi (npr: Miha, Mihe ali Miha, Mihi ali Mihu ...), ni pa pravilno Mihin, ampak le Mihov. Ali je morda pravilno oboje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na katera mesta v spodnjih povedih je najustrezneje umestiti izraza »na eni strani« in »na drugi strani« ter kako je treba pisati vejice? Gre za prevode, izraza pa bi želeli ohraniti, da sledimo izvirniku (čeprav bi ju bilo najbrž v nekaterih primerih mogoče tudi izbrisati).

V tej zadevi gre za spor med, na eni strani, družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, ter na drugi strani, osebo A, osebo B in osebo C. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani ter osebo A, osebo B in osebo C na drugi strani. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani, ter osebo A, osebo B in osebo C, na drugi strani.

Še nekaj primerov:

Stranka je vložila tožbo, s katero je predlagala, na eni strani, razglasitev ničnosti sklepa o izbrisu točk za delovno uspešnost in, na drugi strani, razglasitev ničnosti sklepa o zavrnitvi prošnje za pomoč.

S tem se ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero za storitve, ki se opravljajo na potujočih zabaviščih, na eni strani, ter za storitve, ki se opravljajo na stacionarnih zabaviščih, na drugi strani, veljajo različne stopnje DDV.

Tožeča stranka se je zavezala, da bo na eni strani ohranila svoje lete in dosegla cilje glede števila potnikov ter na drugi strani izvajala dejavnosti trženja in oglaševanja.

Stranka zahteva le, da se na eni strani dokaže, da je ta dokument namenjen zlasti za notranjo rabo, in na drugi strani potrdi, da ni prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval razkritje tega dokumenta.

Do tega je prišlo, ker stranka ni konkretno dokazala, na eni strani, da je predlog za naložitev denarne sankcije upravičen, in na drugi strani, da obstaja potreba, da se družbi naloži plačilo kazni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lepo pozdravljeni, zanima me, ali se pravilno naglasi adícijski izrek ali adicíjski izrek. Je pravilno naglasiti prvi ali drugi i?

Na televiziji izgovarjajo priimek grškega politika Samarasa z naglasom na drugem a-ju. Grška wikipedija ima naglas na tretjem a-ju.

V prejšnji teden je voditelj v Odmevih celo v angleščini naglasil tretji a, kasneje v slovenščini pa drugi a, očitno v slovenščini priimek zavestno izgovarja drugače. A ko so na zadnjem zlogu naglašena francoska imena, na naši televiziji prevzemajo tudi naglas, na primer Dominique (Strauss Kahn).

Po kakšnem slovničnem pravilu priimku Samaras v slovenščini spreminjamo naglas, imenom kot Dominique ali priimkom kot Pinochet pa ne?

Zanima me, kako knjižno naglašujemo kraj Velika Nedelja. Normativni priročnik (in leksikon iz 1985) obe sestavini naglašuje na prvem zlogu in ozko, medtem ko domačini sestavini naglašujejo na drugem zlogu in prav tako ozko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako naglasimo priimek Delak?

Beseda dalje proti besedi naprej. Nekako boljša se mi zdi uporaba besede naprej, tako da v svojih besedilih uporabljam kratico itn. (in tako naprej) namesto itd. (in tako dalje). Prednost besedi naprej proti besedi dalje pa dajem zato, ker je uporaba besede dalje nekoliko zamrla v pogovornem jeziku. Malokdo reče, recimo, Grem dalje, ampak marsikdo pa reče Gremnaprej.

Kakšno je vaše mnenje glede tega?

V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?

Jaz grem samo dat perilo prat(i).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.

Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Veliko je že odgovorjenega glede sklanjanja imenov in priimkov, a nisem našla, kako se sklanja več imen (moških) s priimkom: Monografijo o bratih Milošu, Danilu in Marijanu Lapajne (ali: Lapajnetih / ali: Lapajnetu) izdaja Društvo Novo mesto. Pišejo vse vsi: Lapajne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Morda niti ne gre za vprašanje pravilnosti, temveč bolj sloga, pa vseeno: je pravilneje/lepše (v časopisu, reviji ...) zapisati 42 tisoč ali 42.000? Nekje sem namreč prebrala, da prva, »polovična« različica ni ustrezna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na plakatu (publikaciji z enim listom) bi uporabil pesem znanega avtorja. Zapisana bo skupaj z naslovom. Kako pravilno navedem vir, ki bo naveden neposredno pod besedilom?

Ali je dovolj le:

• Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.

Ali je potrebno avtorja navesti dvakrat:

• Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.

In še. Ali se lahko pred navedbo strani doda "str.":

• Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. str. 26–27.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zakaj SP zahteva, da zvezo to je krajšamo kot tj., medtem ko pri drugih dvodelnih zvezah, ki jih krajšamo z dvema črkama, uporabimo dve piki (t. i., t. m., t. l., n. m.)?

Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me raba narekovajev pri nepravem premem govoru. V slovenskih prevodih Svetega pisma (primerjala sem Slovenski standardni prevod in Ekumensko izdajo) sem namreč opazila, da so uporabljali narekovaje tudi, če je šlo za nekaj, kar je oseba mislila. Ali je narekovaje v takšnih primerih možno kako upravičiti, saj se glede na Pravopis naj ne bi uporabljali v primeru nepravega premega govora? Takšni odlomki v Svetem pismu so na primer: 5Mz 7:17, 18; 8:17; 15:9; Mar 2:6-8

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kaj je prav: To se ne dela ali Tega se ne dela?

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).

Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.

Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?

Na vas se obračam s prošnjo za pomoč pri uporabi kratic, ki se zaradi spremenjene terminologije nenadoma neposrečeno mešajo in pokrivajo. Gre za poimenovanje posameznih vrst knjižnic v slovenskem knjižničnem sistemu, opredeljenih z Zakonom o knjižničarstvu:

• V preteklosti (po Zakonu iz leta 1982) smo uporabljali • splošnoizobraževalna knjižnica – SIK • specialna knjižnica – SK
• Z novim Zakonom o knjižničarstvu (2001) je prišlo do preimenovanja splošnoizobraževalna knjižnica -> splošna knjižnica Zakon sicer ne predvideva/predpisuje kratic, vendar se te v stroki in dejavnosti redno uporabljajo. Tako so npr. zašle tudi v kodirane oznake knjižnic v državnem sistemu COBISS (npr. SIKMB, SIKCE) in tudi njihove elektronske poštne naslove (npr. enota.nv@mb.sik.si, sikce@knjiznica-celje.si, knjiznicanm@nm.sik.si). V skladu z novim zakonom seveda redno uporabljamo poimenovanje »splošna knjižnica«, pri rabi kratice pa nastaja zmešnjava: nekateri ohranjajo staro SIK, drugi spet tvorijo novo okrajšavo iz »splošna knjižnica«, torej SK, ta pa se »pokriva« s SK za »specialna knjižnica«, ki ostaja nespremenjena. Imamo torej: • SK in SIK za splošna knjižnica (čeprav druga ni (več) povsem ustrezna) • SK za splošna knjižnica in specialna knjižnica. Osebno se sicer nagibam k rešitvi z ohranjanjem stare, že uveljavljene in dovolj razlikovalne oznake SIK ne glede na njeno ubesedeno obliko. Razen »stara navada, železna srajca« in želje po izogibanju nejasnostim kakih drugih argumentov žal nimam.

Gotovo ste na podoben primer že naleteli in lahko svetujete, kakšna bi bila najboljša rešitev.

Zanima me, ali obstaja slovenska ustreznica oz. sopomenka za besedo aplikacija (v pomenu, ki se nanaša na računalniško orodje ali program).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič je bil ustanovljen novembra leta 1925. Za jubilejno brošuro in vezno besedilo potrebujemo jezikovno čim bolj neomadeževano formulacijo. Po temeljitem premisleku oklevamo med dvema finalistkama:

• 90. obletnica (ustanovitve) zbora
• 90-letnica (delovanja) zbora

Vprašanje: Ali sta obe formulaciji sprejemljivi tudi kar tako ali le ob dodatku iz oklepaja? Ena od slovenistk, ki smo jo prosili za pomoč, je celo mnenja, da je dopustna še tretja formulacija: 90-obletnica zbora.

Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

1. Kdaj pišemo vejico pred tako da in kdaj vmes, tj. tako, da? Ali je raba vejice v naslednjem primeru pravilna: Dopolnite poved, tako da iz besed v oklepajih tvorite ustrezne pridevnike?

2. Kaj je pravilno: Zapadlo je 3 cm 'tri centimetre' snega ali Zapadli so 3 cm 'trije centimetri' snega?

Zanima me, od kod izvira beseda pliskavka oz. pliskavica, v pomenu 'delfin'. Ali je to tudi ljudsko poimenovanje za to vrsto v slovenskem Primorju, še posebno na kraškem obrežju nad Trstom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.

Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.

Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.

Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kateri oklepaj je treba uporabiti v primeru oklepaja v oklepaju? Npr. Na nemi meji čaka nekdo nanj ... [str. 62])

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me kaj več o medmetih evo, eto in eko. Po pomenu in obliki so si izredno podobni, njihov izvor pa naj bi se razlikoval, kolikor vem. Eto in eko vnosa v etimološkem slovarju žal nimata, evo pa naj bi prišel iz slovanske predloge. Zaradi primerjave z italijanščino si mislim, da je eko morda prišel od tod. Imam prav? Kako so se razvili vsi trije medmeti in ali so med seboj etimološko povezani?

Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Predložni stični pomišljaj zamenjuje v bistvu predloga od ... do (npr. Odprto 8-12.). Kako pa je, kadar želim med številkami pomen "ali", npr. Na službeni poti bom 5 ali 6 dni (ne vem še točno)--> ali se v tem primeru tudi piše stični pomišljaj ali vezaj oz. ali je možna sploh taka uporaba v slovenščini?

Še eno vprašanje: Pomišljaj pišemo med lastnimi imeni, če celota teh tvori ime nauka, ustanov. Npr. Brown-Fisherjev zakonBreznik-Ramovšev pravopis Ali je to pravilno? (Za katero pravilo gre v tem primeru?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.

Zanima me, ali je ločilo po drugi povedi v citatu pravilno zapisano. Izhajal sem iz pravil za klicaj in vprašaj, ki ju, če je poved citirana med narekovaji, lahko ohranjamo. (SP, 2001, člen 279) Ali enako velja tudi za piko ali se kakor pri premem govoru pretvori v vejico?

• Stanetove besede »Kdor je močan, se resnice ne boji, zato vam povem, da naše čete prav ob tej uri zapuščajo Trst. Jeza nam srca lomi in solze nam žgo oči,« izražajo Kosmačevo nestrinjanje z usodo Tržaškega zaliva.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

• Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
• Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Zanimalo me je, ali pri navajanju angleških naslovov umetniških del znotraj slovenskega besedila upoštevamo angleško pravilo pisanja osebnega zaimka I z veliko začetnico. Rečeno mi je namreč bilo, da pri navajanju besedil, kot so naslovi umetniških del, ne upoštevamo angleških slovničnih pravil velikih začetnic, temveč naša, torej pišemo veliko začetnico le za prvo besedo naslova in morebitna lastna imena znotraj naslova. Se to pravilo nanaša tudi na besedo I, ki je v slovenščini ne bi imeli razloga pisati z veliko začetnico? Kot primer te dileme lahko vzamemo naslov knjige Tell the wolves I'm/i'm home.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Se astrološka znamenja v horoskopih piše z malo ali veliko začetnico? Na internetu najdem obe varianti.

V Primorskem dnevniku je potekala v rubriki »pisma uredništvu« neke vrste polemika okrog vprašanja šoah ali šoa? V prvem pismu je gospod FF, član judovske skupnosti v Trstu, ki ga je skupaj z družino prizadela šoa, skušal pojasniti, zakaj bi bilo po njegovem bolj primerno, da bi se v slovenščini namesto besede šoah uporabljala beseda šoa. 20. februarja sem se v to debato vključila še jaz osebno, ker mi je bila pred letom dni v enem izmed mojih znanstvenih člankov zavrnjena uporaba besede šoa. Naj dodam, da – podobno kot g. Fischer – tudi jaz osebno zagovarjam uporabo besede šoa in to prav tako v ženski obliki. Tako se jo piše ne le v hebrejščini, ampak tudi v francoščini, nemščini in italijanščini. Primorski dnevnik je v svojih »pripisih uredništva« tako predloge g. Fischerja kot tudi moje pritrdilne pripombe k uporabi besede šoah zavrnilo.

Naj vam v ilustracijo navedem le pripis uredništva, ki ga najdete v današnjem Primorskem dnevniku:

»Pripis uredništva: [...] Kar pa zadeva besedo šoah, je v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo. Kot samostalnik moškega spola ni zapisana samo v Verbinčevem slovarju tujk, temveč je navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti« (podčrtala ).

Pogledala sem in ugotovila, da sta v pisnem korpusu navedeni kar dve besedi: to je beseda shoah (iz časopisnih odlomkov jasno izhaja, da napeljuje beseda na francoskega režiserja C. Lanzmanna oz. na njegov celovečerni dokumentarni film Shoah; nato še beseda šoah, v kateri pa so citirani le izvlečki iz časnika Delo. Ker se že dalj časa ukvarjam s to oz. zelo sorodno tematiko, vem, da obstajajo še druge oblike pisanja termina (npr. šo'ah) in da se v zadnjih nekaj mesecih polagoma uveljavlja tudi pojem ŠOA.

»Šoa – spominjajmo se« – se denimo glasi naslov prispevka ob letošnjem dnevu spomina na »holokavst« v sobotni prilogi Večera z dne 24.1.2009:

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009012405399872

In tudi v drugih člankih Večera sem besedo šoa vsaj dva- ali trikrat zasledila.

Prav 27. januarja letošnjega leta pa je RTV Slovenija na 1. programu prvič predvajala dokumentarni film z naslovom »Šoa. Teža molka«:

http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/soa-teza-molka Gre za film, ki bo deležen še več ponovitev, tudi zunaj televizijske hiše.

Hočem povedati, da stvari okrog pojma šoah ali šoa le niso tako enoznačne. Pa tudi o dozdevno »dolgi« uveljavljenosti besede šoah v »slovenskem modernem jeziku«, kot to sugerira Primorski dnevnik, bi se dalo verjetno marsikaj reči.

M. J. P.

Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.

Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?

Kako torej:

Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?

Zanima me, kako se pišejo imena iger – z malo ali veliko začetnico. Različni lektorji so mi namreč različno svetovali. Nekateri vztrajajo, da gre za lastno ime igre z jasno določenimi pravili, zato bi moralo biti npr. Štiri v vrsto ali Človek, ne jezise, drugi pa pravijo, da spadajo med občna imena in se zato pišejo z malo. To utemeljujejo tudi tako, da se npr. tudi rokomet, košarka, tarok itd. pišejo z malo.

Imam vprašanje glede začetnic imena verske osebnosti. Ali je pravilno sveti Duh, Sveti duh ali pa Sveti Duh?

SP 2001 sicer ime navaja Sveti duh, vendar smiselno se bolj zdi sveti Duh, po zgledu sveti Peter. Kakšno je vaše stališče glede tega?

Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali se (pogovorna) poimenovanja (avto)cest pišejo z malo ali z veliko začetnico, npr. Nesreča se je zgodila na ižanki (Ižanskicesti)/dolenjki (dolenjski avtocesti)?

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

• poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
• računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

• pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
• znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?

Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini

vendar tudi

• Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?

V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:

• Pascal (Wirth: Računalniško programiranje 1, DMFA, 1983; Mahnič: Programiranje v Oberonu, Bi-TIM, 1996)
• pascal (Lokar: PROGRAMSKI JEZIK PASCAL, DMFA Presek 29:1, 2001, 24-27; Bratko, Cestnik: Programski jezik pascal z razširitvami turbo pascala, DZS, 1990)
• paskal (slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paskal_(programski_jezik))

Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.

Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):

• ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)

• ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go

• kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL

• iz kratice nastalo ime: Caml

• kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj

Potem obstajajo še posebneži:

• kratica, ki postane ime (vsak sam od teh dveh jezikov je večja klasika od vseh ostalih skupaj):
  • Fortran: v angleščini se do leta 1991 piše kot FORTRAN (FORmula TRANslation), po letu 1991 se piše kot Fortran; ime FORTRAN je torej ime vseh verzij jezika do vključno verzije FORTRAN 77, Fortran je ime vseh verzij začenši z verzijo Fortran 90
  • Lisp: v angleščini se sprva piše kot v LISP (LISt Processor), kasneje kot Lisp
• dialekti jezikov: Microsoft BASIC ... ime podjetja Vienna Fortran ... ime mesta Emacs Lisp ... ime programa GNU C ... kratica zbirke programov ANSI C ... kratica organizacije
• zelo podobna imena: TeX in TEX: dva povsem različna jezika (a celo za isti namen), zato je avtor jezika TeX v svoji knjigi o jeziku TeX namenil prvo poglavje (The Name of the Game) samo temu, da se TeX piše kot TeX ali še raje, če način tiska to dopušča, kot TEX s črko E pisano malo nižje, da se loči od TEXa

Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:

• Vemo, da se imena jezikov v slovenščini piše z malo začetnico, torej bi bilo prav pascal in ne Pascal. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo. Vendar:
  • zapis c bi spremenil docela ustaljeno rabo,
  • določena imena pa bi se preslikala v eno samo ime (FORTRAN in Fortran, LISP in Lisp, TeX in TEX),
  • težava je z zaščitenimi imeni (ali se motim?) in večina novejših popularnih jezikov je prav te vrste,
  • če je Pascal ali Julia ime in se piše z malo, kako se potem piše Microsoft in Vienna na začetku imena kot del imena.
• Pisanje v originalu odpravi mnoge, če ne kar večino težav, a je v nasprotju s pravopisnim pravilom, da se jeziki pišejo z malo začetnico. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.

Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.

Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:

• primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
• primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kdaj pišemo določila, »ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo« pred imenom in kdaj za priimkom, npr. asist., red. prof., univ. dipl. inž., dr. med. ...? Kako je s položajem okrajšave mag., ki zaznamuje znanstveni naziv ali izobrazbo, pridobljeno na 2. bolonjski stopnji?

Zanima me, kako naj se zapišejo rimska oz. latinska osebna imena. Ali jih je treba posloveniti ali pustiti v izvirni obliki? In če naj se imena poslovenijo, kako potem v naslednjih dveh primerih?

Primera: Marcus Claudius Rufus, Caius Secundinus Secundus

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se piše naj oseba?

Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?

Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?

Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.

Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali zapisati sorte sadnega drevja z malo ali z veliko.

Primer:

Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk: Jonagold de Coster, Zlati delišes Reinders, Gala Galaxy Selecta ... Prodajamo tudi kivi, sorte Tipo in Vanilija.

Zanima me, zakaj se pri pojmu Severna Amerika obe besedi pišeta z veliko, pri pojmu jugovzhodna Azija pa ne.

Prosim za pomoč pri pisanju vezaja pri slovenskem prevodu angleške kratice ALG (astrocyte-like glia). Ali prevod pišemo z vezajem ali brez: astrocitom-podobna glija ali astrocitom podobna glija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kakšna so slovnična pravila pri zapisovanju začetnih imen bitij. Pri običajnih imenih navadno večina avtorjev zapisuje začetnico z malo tiskano črko (torej sivi volk, rdečerjavi ris, drevesasta aloja itn.). Zmeda pa se pojavlja pri imenih, ki izvirajo iz lastnih imen (tako zemljepisnih kot osebnih lastnih), saj jih nekateri pišejo z veliko, drugi pa z malo. Če podam nekaj primerov:

• afriški (Afriški slon),
• humboldtov (Humboldtov) pingvin,
• adelijski (Adelijski) pingvin,
• darwinov (Darwinov) nandu.

Zanima me, če obstajajo za to vprašanje kakšne slovnične smernice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?

(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim, če mi pomagate pri zapisu znaka za odstotek (%), in sicer me zanima, ali se piše za številko s presledkom ali brez presledka.

Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pisati zloženke tipa bio-, mikro-, kadar je drugi del (stalna) besedna zveza, ki označuje pojem, npr. bio laneno olje – mikrogospodarska družba.

Prosim, da mi razložite, kakšna je razlika med pisavo in črkopisom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vljudno prosim za odgovor na vprašanje, ali se v primerih, ko v dopisu nekoga naslovimo, nadaljevanje začne pisati z veliko ali malo začetnico - ali je torej pravilen prvi ali drugi spodaj navedeni primer.

1. primer:

Pozdravljeni,Oglašam se vam, ker....

ali

2. primer:

Pozdravljeni, oglašam se vam, ker...

Navedel bom dva zelo podobna, če ne kar sopomenska, primera glagolov, pri katerih me zanima, ali se morda le v čem razlikujejo ali ne:

• zadostovati in zadoščati
• zgrabiti in zagrabiti

Tako v prvem kot v drugem primeru sta glagola kot gesli v SSKJ-ju bolj ali manj istega pomena. Prav tako imata glagola v obeh primerih isti glagolski vid (prvi primer: nedovršnik, drugi primer: dovršnik).

Kaj me pravzaprav zanima? To, ali se ti glagoli morda le v čem razlikujejo? Ali je v rabi kdaj bolj ustrezen prvi glagol kot drugi oziroma obratno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Navedel bom dva primera, v slovničnem smislu, zelo podobnih samostalnikov, ki pa se v posameznem sklonu sklanjata/jo različno.

Prvi primer: prejem in predujem

Skupne značilnosti: prva moška sklanjatev, ista končnica v imenovalniku

Sklanjatev v rodilniku: prejema predujma

Zakaj se pri samostalniku predujem drugi e izpusti?

Lahko dodam še to, da se mi izgovorjava predujma sliši smešna oziroma čudna. Se mi z e-jem sliši veliko lepše, in tudi mislim, da je raba z e-jem v izgovorjavi pogostejša, kot pa brez.

Drugi primer: smrt, skrb in obrt

Skupne značilnisti: 2. ženska sklanjatev, polglasnik pred r-jem

Sklanjatev v dajalniku ali orodniku dvojine: smrtma, skrbema in obrtma/obrtema

Zakaj različno sklanjanje v dajalniku oziroma orodniku dvojine pri samostalnikih smrt in skrb? Pri samostalniku obrt pa sta možni celo dve možnosti. Vsaj tako navaja moj vir informacij. Ali obstaja kakšno pravilo, na podlagi katerega veš, kako se sklanjajo takšni in podobni samostalniki v orodniku in dajalniku dvojine? Kako veš, kje sta možni obe rešitvi, kot recimo pri samostalniku obrt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kot lektorica Lovske zveze Slovenije sem se znašla v težavi. Pred leti je bil sprejet Lovski zakon, v katerem je napačen zapis zloženke lovsko upravljavski (napisano narazen). Slovenski pravopis 2001 navaja, da podredne zloženke v takem primeru pišemo skupaj. Zato sem se o zapisu v zakonu pred leti posvetovala z dr. Dularjem, ki je svetoval, naj v praksi uporabljam pravilen zapis, ker zakona ne moremo spreminjati. Tako je veljalo do nedavnega, ko se avtor z zapisom ne strinja in se sklicuje na zakon, čeprav je seznanjen, da zapis ni pravilen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Rada bi vprašala dve stvari, in sicer: Zakaj se podvodni mož piše z malo začetnico? Meni je bolj logično Podvodni mož.

Ali se aspirin piše z malo ali z veliko začetnico? Našla sem obe možnosti, ali sta obe pravilni?

Kako bi se pravilno zapisala glagola, ki pomenita uporabljati spletni program Skype in brskalnik Google – skajpati ali skypati in guglati ali googlati? Glede na to, da prehajata v splošno rabo, pa vendar sta tudi lastni imeni.

S skupino sodelavcev bi radi razčistili dvoma v izrazoslovju, ker pripravljamo strokovno besedilo, nismo pa povsem prepričani, kako je v slovenščini najbolj pravilno, oz. primerno.

Angleški izraz "cardiovascular" je še vedno pogosto preveden v termin kardiovaskularen, kar je pač tujka, v slovenščini pa se poraja nekaj dvomov. V SSKJ najdemo izraz srčno-žilen (ki prevladuje tudi v strokovnem slovstvu), le v sinonimnem slovarju pa srčnožilni. Nekoliko drugače se v pismenih prispevkih pogosto uporablja termin možganskožilni in redkeje možgansko-žilni, vsaj takšen je občutek – sicer sodeč po številu najdenih pojmov v spletnih iskalnikih je ta zadnja trditev bolj na trhlih nogah.

Ali bi bila možna pomenska razlika v obeh izrazih? Npr. srčno-žilni izključno za žile, ki napajajo srce (venčne, koronarne žile)? Srčnožilni pa na splošno srce in ožilje, ki v kliničnem pomenu besede nastopata kot celota?

Drugo vprašanje se nanaša na izraza bolnik, oz. pacient. Ali gre za enakovredna izraza? Kolikor smo seznanjeni, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov dobesedno izbrisala termin bolnik iz strokovnih smernic in protokolov. Uporabljajo izključno izraz pacient, kar se nam ne zdi ustrezno, niti pravilno. V SSKJ in Slovenskem Medicinskem slovarju oba izraza nekako sobivata.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Zelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.

Nekaj primerov: jud, žid, črnec, cigan

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako je v slovenščini pravilno napisati (brez okrajšave ali z okrajšavo) napravo za kopiranje/pošiljanje dokumentov, ki jo ponavadi naslavljamo s fax ali faks: ali je to faksimile ali faks ali faks.? V angleščini nekako razlikujejo med facsimile (kopiran dokument) in fax ali fax machine. V tiskanem SSKJ je edini pomen za faks trenutno fakulteta. Na vaši spletni strani je oznaka Faks:, ki je verjetno ustrezna?

Pomen besede gurbet

Pri lektoriranju mojega besedila sva z lektorico naletela na zanimivost: uporabil sem besedo LIBIDUALNO, predlog lektorice (s pridržkom) je bil LIBIDINALNO.

Sprejel sem predlog in besedilo je v tisku. Vendar, ko sem razmisli o pridržku:

Z »LIBIDUALNO« sem imel v mislih dvojnost libida, ki je kot posledica združitve moškega in ženskega principa na materialni, emocionalni in sociološki ravni edini praktično prisoten libido. LIBIDINALNO je teoretičen pojem, ki v naravi ne obstaja. Je pa seveda »libidinalno« ključni pojem za razumevanje in razlago manifestirane oblike v posamezniku. Zato menim, da sta »libidualno« in libidinalno dve besedi s pravico do samostojne rabe. Si smem privzeti čast besedotvorca?

Ali se more razdružiti nekdo/nekaj od nekoga/nečesa ali pa more biti razdružitev samo takšna, da je njen rezultat več entitet, nastalih iz tiste, ki se je »razdružila«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.

Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)

Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?

Zanima me, kako si pravilno razlagati naslednja dva stavka:

• Kupec je nepremičnino prevzel v posest, in
• Kupec je nepremičnino pripravljen prevzeti v posest.

Ali sta povedka identična. Sam si razlagam, da je pri prvem že prišlo do prevzema, v drugem pa še ne, saj je kupec izrazil pripravljenost na prevzem, ki pa še ni izvršilno dejanje (npr. pozor, pripravljeni, zdaj).

Na internetu je veliko različnih informacij, ki se prav tako razlikujejo od literature glede izraznih razmerjih med besedami. Kakšne so uradne definicije enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.

Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.

Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:

• pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:

• Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
• Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
• Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*

Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

O denarni enoti LEJ ste sicer lani že odgovarjali, a skrajno neprepričljivo. Ker je izvirno romunsko en LEU, mi ni jasno, kako ste prišli do LEJ-a. Po mojem skromnem mnenju gre za napačno slovenjenje besede LEI, ki pa je množinska oblika, kot npr. en tolar - 10 tolarjev. To vnaša precej zmede npr. med avtorje križank, ki se za (napačno?) rabo sklicujejo na pravopis. Bi kazalo priznati napako, ali imate kakšno logično pojasnilo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Potrebovala bi izraz za umirjeno posameznico, ki najraje izbira dobro poznane, preverjene oz. klasične stvari / aktivnosti, saj ne mara tveganja in adrenalina, ki pride z njim. Na portalu Fran sem med iskanjem tovrstnega izraza naletela na tvegavka, adrenalinec in hazarderka, ampak pri dodajanju predpone ne noben od izrazov po mojem mnenju ne zveni najlepše. Vseeno pa se mi zdi najustreznejši od treh neadrenalinka, vendar ne vem, če je taka ženska oblika izraza pravilna, saj je na portalu Fran nisem zasledila. Morda obstaja še kakšen ustreznejši izraz po vašem mnenju in če ne, je neadrenalinka slovnično pravilna oblika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali lahko predlog v stoji sam ali mora biti: se dogaja v vas in okoli vas? Primer:

• Zanikanje pa se pojavi, kadar ne sprejmete resničnosti tega, kar se dogaja v in okoli vas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Za enostavne povedi so jasna pravila za besedni red naslonskega niza. Zanima me, kako se ta pravila aplicirajo na povedi z vejico.

• Ne, nisem se učila.
• Ko sem se zbudila, se nisem učila.

Zakaj je povratni glagol se za vejico na različnih mestih?

Zanima me tudi, katero naštevanje je pravilno:

• Zjutraj vstanem, se umijem, se oblečem ...
• Zjutraj vstanem, umijem se, oblečem se ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me če je pozdrav živjo izvorno slovenski in kdaj je prvič uporabljen. Ponekod sem zasledil, da naj bi bil prevzet v hrvaščine. Čeprav moram priznati, da še nobenega Hrvata nisem slišal pozdravljati tako.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kakšen je pravilen zapis navedenih datumov:

a) Glede na dva vira nisem povsem prepričana, kaj je pravilno: Ali je pravilna rodilniška (1. decembra 2018–15. januarja 2019) ali imenovalniška (1. december 2018–15. januar 2019) oblika? Ta vira sta: Nataša Hribar, Pravna praksa, Vloga pomišljaja, 2016, št. 36–37. Nataša Hribar, Pravna praksa, O datumih in drugih časovnih oznakah, 2010, št. 2, str. 31. b) Kaj pa naslednji primer: Je pravilno 8.–15. september ali 8.–15. septembra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšen je pravilen zapis v primerih, ko je drugi del imena šole, krajevne skupnosti itd. beseda mesto ali center, npr. OŠ Škofja Loka mesto, KS Tržič mesto ali* Ljubljana center*. Zapisi se namreč pojavljajo v nešteto različicah (KS Tržič mesto, KS Tržič-mesto, KS Tržič Mesto, KS Tržič – mesto ...)– celo na uradnih straneh omenjenih ustanov/organizacij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer:

• Ali je treba postaviti vejico, kadar sta navedeni dve zaporedni številki? Prva označuje številko aneksa, druga pa številko pogodbe:

... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ...

• Kako je s pisanjem številke dokumenta, ki sicer ni zapisana v naslovu dokumenta, temveč na koncu dokumenta poleg datuma in pred podpisom? In še, ali je vejica kakor koli odvisna od naslova dokumenta, ki se v tem primeru zapisuje z veliko začetnico, saj gre za uradno ime?

... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918.

• In še, ali isto pravilo velja tudi za navajanje več številk uradnih listov?

... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ...

• Kadar navajamo v oklepaju najprej izdajatelja dokumenta, najbrž za tem in pred številko navedbe dokumenta ni vejice?

... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima, me katera beseda je ustreznejša sprednji ali prednji?

Na primer: sprednji sedež, na sprednji strani ali prednji sedež, na prednji strani.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:

Babica Marica! Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen! In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!

Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis? Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:

Babica Marica, motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen. In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kateri zapis je pravilen: a) ... v ponedeljek, 22. 2. (ob 9.00 in 13.00) in torek, 23. 2. (ob 9.00). b) ... v ponedeljek, 22. 2. (0b 9.00 in 13.00), in torek, 23. 2. (ob 9.00).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V kazenskem zakoniku so tudi kazniva dejanja, storjena zaradi malomarnosti. V pravnih besedilih se večkrat pojavi besedna zveza malomarno kaznivo dejanje, včasih pa tudi malomarnostno kaznivo dejanje.

Prva varianta se mi ne zdi primerna, ker je njen dobesedni pomen drugačen od tega, kar ta pojem pomeni. V drugi varianti pa je na novo skovana beseda, ki je morda zelo abstraktna in ni v nobenem slovarju.

Kakšno je vaše mnenje?

Kako se imenujejo prebivalci Bora Bore?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

• v Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

• v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
• Kateri? nakelski
• prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

• Náku/Nákva
• Kateri? naklansk.
• prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

• Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
• Kateri? naklanski
• v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
• prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

• Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

• StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

• Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

• CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

• PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

• Večina govorcev, izstopajoč je predsednik Borut Pahor, dosledno, uporablja v svojem izražanju črko z. Tako slišimo: »... z starimi silami« »...z pogledom« itd. Nas so učili, da se Z uporablja pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki. Kaj je vaše mnenje?

• V zadnjem času je uporaba povratno osebnega zaimka postala "pravilo": išče se, gradi se, odpira se, našel se je itd.

Lahko to sprejmemo, kot pravilno izražanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako bi pregibali špansko mesto Lloret de Mar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali latinska imena sklanjamo, in kako. Imam dva primera: Jujubinus striatus in Diadora gracea.

Ali bi ju sklanjali?

Kako?

Prosim za nasvet glede sklanjanja priimka Maučec. V vaših nasvetih ste decembra 2017 zapisali:

»Omenimo še, da so nekatere pridevniške oblike lahko presenetljivo nenavadne, zato se slovensko pišoči in govoreči v zadregi (ker jim je oblika tuja) zatečejo v kaj približnega, nesistemskega ali neknjižnega: svojilna pridevnika priimkov Maučec in Živčec sta Mauččev in Živččev (gospa Živččeva). Možnosti, da se jim izognemo, sicer so, vendar so omejene ali pa negospodarne, hitro tudi komajda knjižne (knjiga od Maučca namesto Mauččeva knjiga).«

Amebisov pregibnik namreč ponudi samo obliki Maučeca in Maučecev. Tudi v Gigafidi je za izražanje svojine zapisana le oblika Maučečev, medtem ko lahko zasledimo obe različici v neimenovalniških sklonih, torej Maučca, Maučcem in Maučeca, Maučecem, le da je slednja bistveno pogostejša.

Podobna dilema je tudi pri priimku Jurgec. Prosim za pomoč, kako se pravilno lotiti sklanjanja teh priimkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.

Kakšna so ločila in velika začetnica v premem govoru, kadar je spremni stavek na sredini? Kateri od spodnjih zapisov je pravilen? "Nimam denarja," je zavzdihnil Peter, "porabil sem ga." "Zelo sem zadovoljen," je povedal in dodal: "Uspelo nam je!"

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima, kako zapisovati primere, ko navajamo datum ali samo letnico rojstva in smrti, npr. Petra Novak (* 9. 3. 1748 + 4. 3. 1786) ali (* 9. 3. 1748 + 1786).

Predvsem me zanima, kako je s presledki med simbolom in datumom/letnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.

V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na vas se obračam z nasledno dilemo, o kateri bi želel vaše mnenje/kritiko. V času, ko so nastajali prevodi Haškovega Švejka, si prevajalci še niso dovolili skoraj nobenega odmika od kodificirane norme. Prevajali so ga iz jezikovno nekorektne, žive češčine v jezikovno zelo korektno knjižno slovenščino. Z velikim spoštovanjem do vseh Haškovih prevajalcev, posebej na tem mestu do Vogla in Zupančiča, trdim naslednje: tudi njuni prevodi so jezikovno več kot očiten (in slab) kompromis. Predlagam torej, da bi si prevajalec namesto knjižnega jezika izbral korektno obliko pogovornega jezika ali enega od pokrajinskih govorov ali nadnarečij. Samo takšen, živi jezik bi bil lahko ekvivalent Haškovemu jeziku. Poskusil sem, kako bi deloval prenos v nadnarečni pogovorni slovenski jezik, v približno ljubljanščino, čeprav sem nanjo le za silo priučen. Nisem naravni govorec/'native speaker' .../ ljubljanščine, torej bi potreboval še jezikovnega svetovalca-lektorja za ljubljanščino.

PRIMERJAVE:

• Haškovo izvirno besedilo - označeno s Hašek,
• slovenski prevod Hermana Vogla - označen z Vogel,
• slovenski prevod Jožeta Zupančia - označen z Zupančič,
• na koncu pa je naveden poskus »novega« prevoda (označeno PK); denimo, da je to zasnova hipotetično ustreznejšega prenosa v nadnarečni pogovorni slovenski jezik:

1. primerHašek: »Tak nám zabili Ferdinanda,« řekla posluhovačka panu Švejkovi, který ....Vogel: »Pa so nam ubili Ferdinanda,« je rekla strežnica gospodu Švejku, ki se je ...Zupančič: »Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki ...PK: »(No), pa so nam ubil/počl/fental Ferdinanda,« je gospodinja/snažilka/čistilka rekla Švejku, ki ...Komentar:

• Hašek takoj zastavi dialog (dobesedni navedek) v pogovornem jeziku, spremni stavek pa upošteva pravila knjižnega jezika (gl. zaim. který).
• Oba prevajalca se zatečeta h knjižnemu jeziku, torej takoj odstopata od izvirnika, Vogel manj kot Zupančič
• Posluhovačka – strežnica?; primernejši izraz je gospodinja, pri kateri je Švejk, domnevam, stanoval. Strežnice so npr. v bolnišnicah.

2. primerHašek: »Kerýho Ferdinanda, paní Müllerová?« otázal se Švejk, nepřestávaje si masírovat kolena, „já znám dva Ferdinandy.« ...Vogel: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, »jaz poznam dva Ferdinanda.« ...Zupančič: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, xxx »poznam dva Ferdinanda.«PK: »Ja kerga Ferdinanda pa, gospa Müller,« vpraša Švejk, ne da bi si nehal masirat kolena, »jest poznam dva Ferdinanda ...«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij. Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zadnje čase v medijih veliko beremo o dogajanju v Mjanmaru, pri čemer je omenjena političarka Aung San Su Či. Tak zapis spominja na prevzeta kitajska imena, a v Pravopisu pravil, kako prevzemati burmanska imena, v resnici ni. Kako jih zapisati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, katera je pravilna oblika pridevnika, izpeljanega iz izrazov mizogin (sovražnik žensk) oziroma mizoginija (sovraštvo do žensk). Opažam, da se na spletu pojavljajo tri različice: mizogin (rod. mizoginega), mizoginski in mizoginističen.

Kateri bi bil najustreznejši, če želimo besedo ohraniti v obliki tujke in je ne prevajati s 'sovražen do žensk'.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšna je razlika med zapisoma Drugim je svetoval in Ostalim je svetoval? Drugi primer mi je lektor zavrnil, a ne razumem, zakaj.

Kako tvorimo pridevnik iz imen karibskih otoških držav Sveti Krištof ali Sveta Lucija. Konkretni primer je svetokrištofska ali svetolucijanska kreolščina, kar zveni dvomljivo. Po drugi strani kreolščina svetega Krištofa dobi čisto drug pomen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj je pridevnik tvorjen iz zempljepisnega imena Wales lahko waleški, velški ali valižanski, pri zemljepisnem imenu Novi Južni Wales (ki očitno izvira iz prvega) pa le novojužnowaleški (in ne npr. novojužnovaližanski). Podobno je pri prebivalcih, kjer Novojužnovaližan ni pravilno. Kaj je razlog za to? Ali konkreten razlog sploh obstaja, ali gre le za "luknjo v sistemu"?

Na tej točki, ko smo že pri Walesu, me zanima tudi, zakaj pišemo Wales s črko W, ime države Zimbabve pa z V (četudi je to v vseh uradnih jezikih te države zapisano z W), torej zakaj smo tako selektivni pri uporabi "tujih črk"?

Hvala za pomoč

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me sledeče: Katera oblika navajanja ženskega priimka za nazivom profesorica (oziroma za kratico prof.) je pravilnejša, prof. Berko ali prof. Berkova?

Zanima me pravilen zapis podrednih ali prirednih zloženk:

Skoraj vsako večje mesto ima svoj TIC (Turistično-informativni center/Turističnoinformativni center).

Najbolj znana je VTC 14 (Vinsko-turistična cesta/Vinskoturistična cesta/Vinska turistična cesta).

Celje ima številne kulturnozgodovinske/kulturno-zgodovinskeznamenitosti.

Kako je z uporabo besed oz. besednih zvez, ki so v SSKJ označene s kvalifikatorjem publicistično? Ali je pravilno oz. dovoljeno uporabljati te besede oz. besedne zveze v drugih besedilih, npr. pravnih, ali jih je treba zamenjati s slogovno nezaznamovanimi izrazi?

Primeri: v ta namen; z izjemo; kar zadeva

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:

• za
  • Zavezniška združena doktrina za usklajevanje delovanja zračnih in pomorskih sil
  • Zavezniška združena doktrina za pomoč varnostnim silam
  • Zavezniška združena doktrina za vojaško inženirstvo
  • Zavezniška združena doktrina za vojaško policijo
  • Zavezniška združena medicinska doktrina za medicinsko evakuacijo
  • Zavezniška združena doktrina za logistiko
• rodilnik
  • Zavezniška združena doktrina meteorološke in oceanografske podpore združenim silam
  • Doktrina logistične podpore zavezniških zračnih sil
  • Zavezniška združena doktrina izvajanja operacij
  • Zavezniška združena doktrina celovite jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe
  • Zavezniška združena doktrina specialnega delovanja
  • Zavezniška združena doktrina reševanja izoliranega osebja v sovražnem okolju
• o
  • Združena Natova doktrina o varstvu okolja med vojaškimi dejavnostmi pod vodstvom Nata
  • Zavezniška združena doktrina o odstranjevanju eksplozivnih sredstev (EOD) v podporo operacijam
  • Zavezniška taktična doktrina o predpisani usposobljenosti za vojaško iskanje
  • Doktrina o zračnem transportu (ZT) in oskrbi z gorivom v zraku
  • Zavezniška združena doktrina o zaščiti sil
  • Združena zavezniška doktrina o vojaškem prispevku k humanitarni pomoči

Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Opažam, da se v zadnjem času vse bolj uporablja beseda medtem za označevanje nasprotja (namesto medtem ko). SSKJ in SP medtem označujeta kot časovni prislovni zaimek. Zato me zanima vaše mnenje o ustreznosti uporabe besede medtem v odlomku iz članka portala

MMC:

Naziva vitez in dama je po ukinitvi leta 1986 lani spet oživil takratni premier Tony Abbott, navdušen monarhist, zaradi česar je bil deležen številnih kritik. Njegov naslednik Malcolm Turnbull je medtem izrazit republikanec.

Ker je podobnih primerov v novinarskih člankih na spletu še veliko, vas prosim za vašo razjasnitev/pojasnitev. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

Zanima me ustreznost raba vejice pred veznikom in v naslednjih primerih:

1. … temelji na predpostavki, da so velike strukture nestabilne in zato razpadejo na manjše.

2. Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo in dobimo rešitev za porazdelitev gostote. Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B in tako dobimo naslednjo odvisnost …

(Sklepam, da se v danih dveh primerih in navezuje na vrinjeni odvisni stavek, saj je dejanje, ki ga uvaja ta veznik, posledica dejanja, ki ga uvaja prilastkov odvisnik.)

3. Tlak je odvisen od hitrosti, in ne od pospeška.

(Predvidevam, da gre v tem primeru za izražanje protivnega razmerja.)

Veznik pa je pogovoren. Ali se ga preganja tudi v zvezah »pa tudi« in je bolje »in tudi«. Ali se v spodnjih stavkih glede vejice lahko odločim:

Način ogrevanja je odvisen od temperature, pa tudi od velikosti aparature in razpoložljivosti različnih grelnih naprav. Topilo je bolje preliti v ustrezno posodo za odpadke, kot pa uporabiti v laboratoriju.

Prosim za odgovor na vprašanje, ali je pri besedi prebivalstvo mogoče rabiti zaimek čigar (prebivalstvo, čigar predniki) ali zgolj kateri (prebivalstvo, katerega predniki). SP 2001 je nedvoumen, da se čigar rabi zgolj za ednino osebe moškega spola, pa vendar: v podstati besede prebivalstvo je ne nazadnje človek. Najverjetneje pa to ne more vplivati na slovnične lastnosti besede srednjega spola prebivalstvo in rabo pravilne oblike zaimka, kajne?

Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.

Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me razlaga oziroma pomen besedne zveze mentalni bolnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosimo za pomoč pri razlagi pojmov, ki jih uporablja ZDDV-1 v 20.členu, 10. odstavek(https://zakonodaja.com/zakon/zddv-1/20-clen-dobava-blaga-s-prevozom):

• kakšna je vsebinska opredelitev izraza 'instaliranje' ?
• kakšna je vsebinska opredelitev izraza 'montiranje' ?

Hvala lepa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?

Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem? Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik "proaktiven", ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. Seveda se ni prvič pojavil v knjižničarstvu, na Wikipediji npr. že obstaja članek pod naslovom Proaktivnost na delovnem mestu. Kot nasprotni izraz proaktivnosti je v prispevku omenjena reaktivnost, citiram: "Nasprotno proaktivnemu vedenju je reaktivno vedenje. Reaktivno vedenje vključuje pasivno čakanje, da se nekaj zgodi ..." Poleg proaktivnega vedenja v Wikipediji navajajo tudi proaktivno osebnost, ki jo avtor seveda detajlno obrazloži. Moje vprašanje se glasi: Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma AKTIVEN in PROAKTIVEN? Meni se na prvo žogo zdi "proaktiven" samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi, v resnici pa gre zgolj za dobri stari aktivni odnos, aktivno osebnost ipd. Tudi mi ni jasno, kako da se kot nasprotni izraz pojavi reaktivnost. Kaj je z neaktivnostjo oziroma pasivnostjo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Med vprašanji sem že zasledila, da je pred in sicer vedno vejica, ker gre za pojasnjevalno priredje. Vendar se v šolskih zapiskih pogosto pojavlja tale poved: To je moja sestrična in sicer je to Martina. Poved je zapisana brez vejice, je ta zapis pravilen? Zanima me tudi, zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje? Zakaj pri določenih povedih enostavno preštejemo povedke, da bi ugotovili kam spada vejica, pri drugih pa to ni mogoče? Če ste na katero od teh vprašanj že odgovorili, se opravičujem, vendar jih nisem uspela najti. Mogoče še to, so vejice in povedi, v mojem vprašanju, smiselno postavljene?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Večkrat vidim vabila restavracij, na katerih piše npr. meniji za zaključene družbe, pa ne vem čemu se dodaja pridevnik zaključene. Kakšen pomen ima?

Botanični slovar ima iztočnico fotosintezno barvilo, torej je pridevnik fotosintezen (barvilo, ki sodeluje pri svetlobnih reakcijah fotosinteze).

V besedni zvezi fotosintetski organizmi pa je v rabi druga vrsta pridevnika.

Se da to ločevanje razložiti s pomenskim razločevanjem pridevnika, ki ga ta dva opravljata v teh dveh besednih zvezah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pridevnika sta izpeljana iz krajev Polhov Gradec in Slovenj Gradec. Oba kraja se končata z besedo Gradec. Zakaj se ta dva sestavna dela v pridevnikih razlikujeta (-grajski, -graški)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me razlika med besedama analiza in analitika. V SSKJ in pravopisu je govora o analizi kot o "razčlenjevanju, ugotavljanju sestavnih delov nečesa, temeljitem pregledu, presoji, oceni". Analitika pa je razložena zgolj kot "nauk o analizi". To razlikovanje me ne zadovolji povsem, ker izpade, kot da gre za nejasno razločena sinonima. Ugotavljam, da se je v angleščini, vsaj v poslovni terminologiji, razvilo razlikovanje med Analysis in Analytics, kjer se prva (Analysis oz Analiza) nanaša na splošno razčlenjevanje problemov, druga (Analytics oz. Analitika) pa bolj specifično nakazuje na razčlenjevanje podatkov. Npr. Business Analytics je področje proučevanja poslovnih podatkov, Business Analysis pa je področje proučevanja poslovnih potreb. Zanima me, če lahko razumemo razliko v slovenščini na enak način kot v angleščini, oz. zanima me vaš pogled na razlikovanje obeh omenjenih besed, še zlasti s poudarkom na poslovni rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me razlika med glagoloma zavedati se in zavedeti se. Katera izmed možnosti je pravilna v spodnji povedi? Menim, da prva, čeprav se sliši malo »nenavadno«.

Danes, ko gospodarska kriza prerašča v splošno politično krizo, smo se tudi v Sloveniji zavedeli/zavedli potrebe po spremembi vrednot.

Ali so pridevniki istočasen, sočasen in hkraten pomensko različni? Je kateri izmed njih bolj priporočljiv?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšna je pomenska razlika med izrazoma zavržno in zavrženo?

Kakšna je razlika v pomenu pridevnikov lésen (po SSKJ nanašajoč se na les, npr. lesnaindustrija) in lesén (ki je iz lesa, npr. lesena ograja)? Natančneje me zanima primer lesniizdelek oziroma lesenizdelek. Kaj pomeni prvo in kaj drugo? Hvala!

Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:

• [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
• [se želite/kako se] znebiti povešene kože?

Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.

Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).

Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:

• ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
• če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?

Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, zakaj se oddelek piše z dvema d, po drugi strani pa je odojek z enim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim za razlago besed: upravičen, opravičen. V šolo pošljemo opravičilo za otoka. Kaj pa v primeru, ko se nekdo upraviči/opraviči, ker ne more priti na sestanek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pregledala sem temo vikanja pa tudi druge spletne strani, vendar nikjer ne najdem odgovora na vprašanje, zakaj se v slovenščini vika v množini moškega spola, ne na primer v množini ženskega spola ali s kakšno nevtralno obliko.

Se je kdo že ukvarjal s tem vprašanjem in ali obstaja še kakšna druga možna razlaga razen zgodovinskega položaja žensk? Sama je ne vidim, vendar je ne želim prehitro sklepati, zato me zanima, ali se je kdo strokovno podkovan že ukvarjal s tem vprašanjem in do kakšnih ugotovitev je prišel? Enako velja za uporabo moške oblike kot slovnično nevtralne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pišem vam za pomoč oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe besede podzemni (podzemna voda, habitat, ipd.) oz. podzemeljski. Uporabljata se sicer oba termina, oba sta v Franu, v SSKJ je naveden podzemeljski, in sama se striktno držim podzemeljska favna, habitat, itd., seveda pa sprejmem tudi drugo obliko. Zdi se mi, da je izraz podzemen izpeljan iz podzemeljski, direktno pa etimologije ni mogoče razbrati, ker »podzem« ali »podzema« nič ne pomeni. A jezik je živ in taki izrazi nenehno nastajajo. Strokovno se mi zdi edini ustrezen izraz »podzemeljski«, literarno pa me prav nič ne motijo še kaki drugi izrazi. Kakšno pa je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?

Zanima me, ali je v spodnjem primeru treba uporabiti mestnik ali rodilnik. Razvoj digitalne kompetence pri učitelju ali Razvoj digitalne kompetence učitelja

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali obstaja kakšno zanesljivo referenčno pravilo glede uporabe dolarskega znaka $ v slovenščini?

V vaši svetovalnici sta zdaj objavljena dva odgovora o zapisu denarnih enot, eden z napotilom na Medinstitucionalni priročnik (Pisanje denarnih enot – odgovor iz leta 2015), ki se nanaša izključno na EUR, drugi (Uporaba $ v slovenščini – odgovor iz leta 2018) pa z navedbo, da se dolarski znak $ v slovenščini lahko uporablja, vendar ni jasno navedeno kdaj oz. v katerih besedilih.

Zato vas prosim za čim jasnješi odgovor, ali je v slovenščini uporaba dolarskega znaka $ dovoljena v vsakovrstnih besedilih? Če ni, v katerih besedilih je njegova uporaba dovoljena (npr. tabelah, oglaševanju, komunikacijskih sporočilih itd.) ter katero pravilo je v zvezi s tem referenčno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imamo Beneško republiko, imamo Južnoafriško republiko, imamo pa tudi Republiko Francijo (uradni francoski naziv je Francoska republika), Republiko Slovenijo. Zanima me, kdaj je primerna pridevniška, kdaj pa samostalniška raba, ko gre za poimenovanje države, ki je po obliki vladavine republika? Oziroma, zakaj se slovenska država imenuje Republika Slovenija in ne Slovenska republika?

Podobno: imamo Slovenski etnografski muzej, Dolenjski muzej, Britanski muzej, pa tudi Mestni muzej Ljubljana (in ne morda Ljubljanski mestni muzej). Gotovo ima ustaljena raba svojo težo, zanima pa me, kakšnemu poimenovanju bi dala prednost slovnica. Bi bilo npr. danes neko akademsko ustanovo bolj ustrezno poimenovati Akademija Kranj ali Kranjska akademija, muzejsko Muzej Kranj ali Kranjski muzej itd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

• Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
• Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
• Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
• Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
• Čerkasi,
• Čeboksari,
• Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

Že kar dolgo sem v precepu, zato se obračam na vas. Ali je prav peleta (ž) ali pelet (m)? Kar nekaj kredibilnih virov na spletnem omrežju navaja, da se mora uporabljati žensko obliko – peleta (ž, ed.) (https://fran.si/131/snb-slovar-novejsega-besedja/3622567/peleta?View=1&Query=peleta&View=1&Query=peleta), na drugi strani jih ni malo, ki besedo postavljajo v moško obliko – pelet (m, ed.) (http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=peleti). Katera raba je pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...

Kako se pravilno glasi ustreznica ang. EU Strategy to combat illicit accumulation and trafficking of SALW and their ammunition? Mar:

• Strategija EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njima, torej njima – zaimek v dvojini (»trgovina z orožjem in (z) njegovim strelivom«), ali pa
• Strategija EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njimi, torej njimi –zaimek v množini (»trgovina z osebnim orožjem in (z) lahkim orožjem ter (s) strelivom osebnega orožja in (s) strelivom lahkega orožja«)?

Termin osebno in lahko orožje je prevod ang. small arms and light weapons (kratica SALW), torej gre za dve vrsti orožja, od katerih ima vsako svoje strelivo. Smiselno govori to v prid množinski obliki, torej Strategija... trgovini z njimi), po drugi strani pa sta tako orožje kot strelivo neštevna samostalnika, kar pomeni, da govorimo o trgovini z orožjem [dveh vrst] in (s) strelivom[, ki pripada zadevnima vrstama orožja]*, torej bi bilo z vidika slovnice ustrezno reči trgovina z njima.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ali obstaja dostopen seznam dvojic zaporednih črk, ki se pojavljajo v besedah slovenskega knjižnega jezika? V besedi polje so take dvojice po, ol, lj ter je. Ali obstaja morda tudi tak seznam, kjer so poleg omenjenih dvojic tudi njihove relativne frekvence?

Kako pa je z zlogi? Ali obstaja dostopen seznam (z relativnimi frekvencami le-teh)?

Ali obstaja v slovenščini seznam najpogostejših besed, nekaj podobnega, kot je New General Service List (NGSL) of important vocabulary words for students of English as a second language?

Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.

Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V zadnjih letih opažam, da veliko ljudi pridevnik dobrodošel uporablja s tožilnikom namesto z mestnikom (npr. Dobrodošli v Slovenijo!). Je to res pravilno?

Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtov, je večkrat imenovan kar z vzdevkom Bi-Pi. Kako se ta pravilno zapiše in sklanja: Bi-Pija, Bi-Pi-ja ...? Kaj pa njegovo polno ime: Roberta Badna-Powella?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kaj je skladenjska podstava besede jezikoslovje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako sklanjamo množinsko obliko besede statua.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :

• imena, ki so v fr. ženskega spola: Bonne Terre, Mare Longue, Rose Belle
• tista, ki so v francoščini množinska, npr. Cent Gaulettes, Quinze Cantons, Quatre Bornes ...
• tista, ki imajo v francoščini določni člen za ženski spol: La Rochelle, La Louise ...

Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?

Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?

Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kot vidite, sta obe imeni krajev sestavljeni iz dveh delov, ki ju ločuje nestični vezaj. Kolikor vem, se pri imenih krajev sestavljenih iz dveh naselbinskih imen (npr. Šmarje - Sap) sklanja oba dela. Npr.: Živim v Šmarju - Sapu.

Kako pa je v zgornjih dveh primerih, kjer drugi del imena kraja (Loški Potok, Struge) predstavlja nenaselbinsko lastno ime? Ali se prav tako sklanja oba dela ali zgolj prvega? Primera:

• Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loškem Potoku.
• Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loški Potok.

Kateri primer je torej pravilen? Prvi ali drugi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V našem kraju imamo dom upokojencev, ki ima naziv po pokojnem doktorju, ki se je pisal Franc Bergelj. Do sedaj je veljalo, da se imenovana ustanova imenuje Dom dr. Franca Berglja. Po novem pa je na informacijski tabli napisano Dom Franca Bergelja. Prosim za mnenje o pravilnosti zapisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako bi sklanjali ime mehiškega mesta Aguazul oz. Agua Azul.

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar

Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe. https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako sklanjamo Tomaž Kompara?

Kako sklanjamo moški priimek, ki se konča na -o, npr. Klemen Nonko?

Slikarja Johanna Martina Schmidta imenujejo Kremser Schmidt, Kremser-Schmidt in Kremserschmidt. Za sklanjanje v slovenščini je sicer najprijaznejša zadnja oblika, ki pa je tudi manj pogosta. Ali je oblika z vezajem primernejša? Lahko sklanjamo Kremser Schmidta? Ali bi morali Kremserja Schmidta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako je s sklanjanjem imena glasbenice Lady Gaga?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pravilno sklanjamo Nikola Tesla? Zanimajo me vsi skloni, še posebej rodilnik.

Novigrad v Istri. Ali je sklanjanje v Novigradu pravilno ali pa je res prav (po moje napačno) v Novem gradu, pred Novim gradom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imam vprašanje glede najustreznejšega sklanjanja imena in priimka novega romunskega komisarja. Sama se sicer najbolj nagibam k prvi možnosti, morda pa se vi zavzemate za kakšno drugo?

Prva možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircea PAŞCA 3 Ioanu Mirceu PAŞCU 4 Ioana Mircea PAŞCA 5 Ioanu Mirceu PAŞCU 6 Ioanom Mirceom PAŞCOM

Druga možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircee PAŞCUJA 3 Ioanu Mircei PAŞCUJU 4 Ioana Mirceo PAŞCUJA 5 Ioanu Mircei PAŞCUJU 6 Ioanom Mirceo PAŞCUJEM

Tretja možnost: 1 Ioan Mircea PAŞCU 2 Ioana Mircea PAŞCUJA 3 Ioanu Mirceu PAŞCUJU 4 Ioana Mircea PAŞCUJA 5 Ioanu Mirceu PAŞCUJU 6 Ioanom Mirceom PAŞCUJEM

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se sklanja ime igre World of Warcraft, npr. v besedni zvezi *Lik iz xy *. V virih opažam, da se sklanja beseda Warcraft, kar mi zveni zelo nerodno (https://siol.net/digisvet/igre/prihaja-peta-razsiritev-za-world-of-warcraft-149856, http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/napovedan-ze-drugi-dodatek-za-wow/74651).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno sklanja in izgovarja ime Wole (Soyinka).

Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ste lahko tako prijazni in zapišete pravilno sklanjatev imen Demitri in Demitrij?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.

Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako pravilno sklanjamo imena zaščitenih blagovnih znamk, npr. Teflon(R), Bluetooth(R), DisplayPort(TM) ipd. Z vezajem ali kako drugače?

Bluetooth(R) Bluetooth(R)-a

ali

Bluetooth(R) Bluetootha(R)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Med lektoriranjem sem naletel na težavo, kako sklanjati imena španskih romarskih poti v Santiago de Compostela. Zanima me, ali se Camino Ignaciano, Camino Frances, Camino Vasco ... sklanjajo v obeh sestavinah ali obravnavamo Ignaciano, Frances, Vasco ... kot nesklonljivi prilastek. Torej:

• Camino Ignaciano se v Baskiji v majhnem delu prekrije s Caminom Vascom. ali
• Camino Ignaciano se v Baskiji v majhnem delu prekrije s Caminom Vasco.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se sklanjajo imena športnih klubov, ekip, npr. Calcit Volleyball, LTH Castings, Helios Suns, Sixt Primorska itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim, če nam lahko svetujete, kako naj se sklanja zveza Matija Gogala ...

Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri pisanju diplomske naloge sem naletela na težavo, in sicer pri določanju vrste prevzete besede oz. pri samem (ne)sklanjanju besede "fandom" (iz ang.). Ustreznega prevoda nisem našla, saj (potencialne) slovenske besede ne zajamejo bistva oz. celote pojma, zato ostajam pri angleški verziji. Veliko primerov uporabe želene besede v slovenščini nisem zasledila, vendar večina ohranja originalni zapis (torej "fandom" in ne "fendom"), iz česar sem sklepala, da ne gre za sposojenko (v vseh primerih je samostalnik bil uporabljen v imenovalniku, tako da nisem mogla preveriti pregibanja). Zaenkrat sem jo v besedilo vpeljevala kot citatno besedo (sploh glede na to, da je tako redko prisotna), a bi se rada prepričala, kaj je pravilna odločitev, sploh pri pisanju zaključnega dela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako sklanjati japonska moška imena – enako kot slovenska? Mitsuo Matsuka – z Matsuom Matsuko/omTadanobu Oda – s Tadanobujem Odo/Odom

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Opažam, da se pri kraju Marija Reka sklanja oba dela (v Mariji Reki), medtem ko se pri krajih Marija Dobje in Marija Gradec sklanja zgolj drugi del (v Marija Dobju, v Marija Gradcu).

Zakaj različno sklanjanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako sklanjati kratico HMF (hidroksimetilfurfural-spojina, ki nastaja pri pregrevanju oz. s staranjem medu).

Izgovarjamo: Ha, eM, eF. Kratica HMF kot iztočnica ni vključena v slovar slovenskega pravopisa 2001, bi zato lahko ostala prednostno nesklonljiva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se pravilno uporablja (sklanja) Emilija Stojmenova Duh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imam težave pri sklanjanju moškega imena Andrea. Sklanja se lahko po prvi ali drugi moški sklanjatvi, vendar se zaplete, saj bi lahko bilo v rod. Andrea (1. m. skl.) ali Andreaje (po 2. moški)? Se lahko podaljša z j ali bi bilo bolj prav Andree (rod.)? Dajalnik: Andreau/Andreai ali se podaljšuje z j?

Sklanjanje moškega imena moškemu je enostavno, vendar nisem prepričan, kako se sklanja žensko ime moškemu. Po ženskih ali po moških sklanjatvah? V mislih imam imena, kot so Saša, Tilka, Seba ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako se pravilno sklanja priimek Dreu ob moškem in ženskem imenu?

S. F.

Pišem vam, ker me zanima, kako se pravilno sklanja priimek Koleša v primeru, da gre za osebo moškega spola. Je pravilno sklanjati po drugi moški sklanjatvi, torej s Kolešo v orodniku?

Sklanjanje priimka Noč pri moških.

Ali je mogoče priimek van Staa sklanjati tudi po drugi moški sklanjatvi, tako kot vse druge priimke oseb moškega spola, in je v rodilniku torej pravilno oboje: Herwiga VAN STAAJA in Herwiga VAN STAAJE?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima ne pregibanje romunskih priimkov, npr. Sadoveanu, Rebreanu in Ion Barbu.

Ali sta mogoči obe obliki: Sadoveanu, Sadoveana/Sadoveanuja in Barbu, Barba/Barbuja?

Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.

Nekateri ljudje sklanjajo ime Sydney brez daljšanje osnove z j, ker ime izgovorijo kot [sídnej] in ne [sídni], kot je v pravopisu. Tudi beseda jockey se sklanja brez daljšanja z j, ker jo izgovorimo kot [džókej]. Ali je rodilnik Sydneya napačen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno sklanjata tuja priimka McEliece in Lagrange.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako sklanjamo samo ime dežele, ko imamo besedno zvezo Deželni zbor nemške zvezne dežele x? Občutek imam, da x ostane v imenovalniku, če uporabimo originalno, nemško ime dežele (npr. Brandenburg), če ime slovenimo (npr. Bavarska), pa mora biti rodilnik?

Primeri:

• Deželni zbor nemške zvezne dežele Brandenburg
• Deželni zbor nemške zvezne dežele Bavarske
• Deželni zbor nemške zvezne dežele Spodnje Saške
• Deželni zbor nemške zvezne dežele Baden-Württemberg

Hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Novinarji kdaj namesto dolgega imena zakona napišejo lex Bavčar, lex drugi tir, lex Mercator, lex Magna, lex Agrokor, lex Repassy (po predlagatelju) … Kako sklanjati tako besedno zvezo? Da bi se izognili sklanjanju, nekateri dodajo besedo zakon', torej »v zakonu lex Bavčar je …«. Je to v redu, če latinska beseda lex pomeni ‘zakon, tudi postava, predpis, pogodba’?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.

Prosim za nasvet sklanjatve priimka Lefevere (celotno ime: Peter Paul Lefevere) in imena kraja Grand Portage.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, ali je predmet za zanikanim glagolom v trpnem načinu v rodilniku ali tožilniku. Primer: Ne sme se peti Svete noči/Sveta noč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V sredo grem na sodišče zaradi zadev v zvezi z mojim soprogom in mojo taščo. V slovarju še vedno piše, da je zet – hčerkin mož. Moj soprog je moškega spola, zakonska skupnost pa je določena tudi v družinskem zakoniku, Tako da sem tudi sam zet in mati mojega moža je tašča. No, da se ne morete preseliti v 21. stoletje ... Žalost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako se ustrezno sloveni imena tujih univerz in po kakšnem ključu naj se pri tem ravnamo. Pri univerzah, poimenovanih po krajih, še gre (Oxford University -- Oxfordska univerza, Univerza v Oxfordu), kaj pa pri univerzah, poimenovanih po osebah ali institucijah, recimo Duke University ali Nazareth College? Gigafida ima samo zadetke za u/Univerza Duke, ne pa tudi za Dukova univerza, po drugi plati pa za opis Humboldt-Universität zu Berlin prevladuje Humboldtova univerza in ne u/Univerza Humboldt.

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Martin

Yale, študirati na Yalu (ime univerze je po moje napačno prevedeno v slovenščino). Elihu Yale je bil valižanski trgovec in filantrop, univerzo so poimenovali po njem. Zato bi bil smiseln slovenski prevod Yalova univerza. Če bi se kaka slovenska univerza imenovala po Francetu Prešernu, bi se najbrž imenovala Prešernova univerza ali Univerza Franceta Prešerna. Ali se je raba Univerza Yale uveljavila zaradi nepoznavanja pomena tega imena ali pa je morda kak globlji razlog?

Zanima me nekaj več o slovenjenju besede make up. Zakaj povzroča toliko težav? Vnaprej hvala.

Kateri zapis ima prednost: džakuzi ali jacuzzi, džoker ali joker, džambo ali jumbo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Imamo kako lepo besedo za after (zabavo/neuradno srečanje po prireditvi, svečanem dogodku ipd.)?

Zanima me, če je za angleški izraz hickey, ki ga v knjižnem jeziku opisujemo kot ljubezenski ugriz mogoče pogovorno uporabljati tudi kak drug izraz. Na Wikipediji sem zasledila izraze zasos (rusko), češko pa cucflek, kar je očitno nastalo med ljudmi, za slovenščino pa sem zasledila izraz metuljček ali kar hiki. Je taka pogovorna raba tudi uradno zabeležena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prosim Vas za odgovor na naslednja vprašanja o pojmovnih imenih.

V ESJ piše, da je pojmovno ime samostalnik, ki označuje netvarno, tj. našim čutom nedostopno pojavnost, npr. mladost, hrepenenje. Nastopa predvsem v ednini /…/.

Zanima me, kateri samostalniki so v SP označeni kot pojmovna imena oz. kaj je glede na obravnavo v SP pojmovno ime.

Ali so glagolniki na -nje/-tje (npr. razmišljanje, gretje) v SP pojmovna imena, vendar to v priročniku ni posebej označeno, ker ti glagolniki niso gesla, ampak so navedeni v oglavju sestavka z glagolskim geslom?

In še: Kaj je po SP glagolnik oz. zakaj so nekateri glagolniki samo v oglavju, drugi pa samostojna gesla, npr. gretje : vretje, razmišljanje : branje?

Geslo glagolnik v ESJ: Samostalnik iz glagola, zlasti tvorjenje z obraziloma -nje in -tje (povzdigovanje, petje). Tudi drugi glagoli (verjetno bi moralo biti samostalniki), ki označujejo dejanje, stanje, potek, npr. propad, ugotovitev, služba.

Zanima me slovenski prevod za oxymoron. Ali kar poslovenim angleško besedo v oksimoron ali bi bil primernejši kateri drugi izraz?

Oxymoron je angleški izraz, samostalnik, za besedne zveze, katerih se dve besedi, ki sta v konjunkciji, zdita neskladni ali protislovni (kontradiktorni). Izvirno je beseda iz grščine oxumōron, iz oxus (angl. Sharp) 'ostro, točno' mōros (angl. Foolish) 'nespametno'.

Zanima me, kako bi poslovenili besedi toast in toaster?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Svetu bi radi v trpnem stavku sporočili, da naj starši ne bi tepli otrok. Slišim, da naj bi se to dalo storiti na dva načina:

a) Otroci se ne tepejo.

b) Otrok se ne tepe.

Je res slovnično pravilen le drugi? Zakaj? Kakšna so pravila glede sklonov v primeru trpnik zanikanje?

(Žal brskanje po spletu prinaša zgolj moralistične, ne pa slovničnih zapisov o tej temi.)

Med pregledom več voščilnic ob rojstvu otroka se mi je porajalo naslednje vprašanje. Kateri izmed spodnjih zapisov je pravilen? Dobrodošla sreča! ali Dobrodošla, sreča!

Koncept je verjetno enak, kot npr. pri pozdravu, kjer je slovnično pravilen zapis Živijo, Ana! in ne Živijo Ana!

Zapisi z vmesno vejico se mi zdijo bolj pravilni, pa vendar vas rajši vprašam za mnenje, saj jih v poplavi voščilnic v fizičnih in spletnih trgovinah zelo redno najdem. Najlepša hvala za obrazložitev in razjasnitev vprašanja že vnaprej!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Pri naši trenutni raziskavi s področja človekovih pravic se nam je pojavil dvom o pravilnosti spodnjih navedb v zakonih, zato vas prosimo za razlago, če so spodnji stavki napisani slovnično pravilno – tako glede slovnice kot vsebine in rabe slovenskega jezika. – Primeri so naslednji – citiramo:

• Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena tega zakona.

• Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

• Z globo 160 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, katerih otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.

• Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.

Predvsem nas zanima pravilnost rabe sklanjatev samostalnikov in oblik glagolov (npr. 1. se kaznuje posameznik, 2. se kaznujejo starši bi bilo pravilno zapisano kot 1. se kaznuje posameznika in 2. se kaznuje starše).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vrstni pridevniki

Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.

V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.

Naslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšno se vam zdi razmerje med sedanjost in zdajšnjost in pa sedanji proti zdajšnji? Kaj od navedenega se vam zdi bolj pravilno?

Ker se sam bolj nagibam k uporabi besede zdaj namesto sedaj, se zdi tudi smiselno, da se začnem nagibati k uporabi besed zdajšnjost in pa zdajšnji.

Kakšno je vaše mnenje glede tega? Ali je beseda zdajšnjost manj živa v primerjavi z sedanjost?

V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.

RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/

NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334

Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Primer: Uporabi samo belo moko za testo. Zanima me, kdaj uporabljamo samo in kdaj le. Po SSKJ-u sta besedi enakovredni, vendar mi kljub temu vsake toliko časa lektorji popravljajo besedico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V oddaji Vem na začetku drugega kroga eden od voditeljev reče: Pravila ostajajo enaka., drugi voditelj pa reče: Pravila ostajajo ista. Kateri ima prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..

Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Mene pa zanima, kateri prevod bear-resistant compost bin je pravilnejši - medovaren ali medvedovarensmetnjak/zabojnik? Ali bi bilo bolje kar opisno, npr. zabojnik z zaščito proti medvedom?

Zanima me, kateri predlog bo v sledečem primeru ustrezen: Sledi nekaj utrinkov iz poletne šole. Sledi nekaj utrinkov s poletne šole.

Moje mnenje je, da je bolj pravilen drugi stavek, saj smo na poletni šoli, medtem ko smo v šoli. Je takšno sklepanje pravilno?

Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.

Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.

Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.

Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kakšnega spola je samostalnik agility?

Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V novem pravkar izdanem slovarju sem na 280 strani pod pojmom domobranci zasledil, da so domobranci; protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej.

Zgodovina domobrance pozna kot pomožne SS enote, katere so zaprisegle nacistični Nemčiji. Žalostno, neresnično, potvarjanje zgodovine.

Na strani 612 pod pojmom kolaboracija imate to razčiščeno, ravno tako na strani 493, pod pojmom, izdajalec.

Prosim vas, da mi razložite, kako je lahko nekdo, kateri je od okupatorja prejemal, plačo,orožje, municijo, zaprisegel pred B-gom, da bo moril lasten narod, protirevolucionar. Saj pišete, da se je vršil narodnoosvobodilni boj. Upam, da boste izvedli popravek, kateri bo odgovarjal resnici, saj vas filmski posnetek zaprisege domobrancev nacistični Nemčiji na Hitlerjev rojstni dan postavlja na laž.

Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:

• begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo

Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

V SSKJ2 ni gesla e-sporočilo. Namesto tega je mejl, pa še to le kot kazalčna iztočnica, ki usmerja na iztočnico mail. Ali ni to v nasprotju s pravopisnim pravilom, da pišemo občne besede po domače? Ali se je pri tem upošteval vidik rabe oz. merilo pogostosti? V Gigafidi se namreč citatni zapis (mail oz. e-mail) pojavi več kot 25.000-krat oz. 12.000-krat, zapis po domače (mejl) pa le 584-krat. Po drugi strani pa je v Gigafidi tudi e-sporočilo (695-krat). Če se je upoštevalo merilo pogostosti, bi v SSKJ2 poleg mejl pričakovali tudi geslo e-sporočilo.

Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.

In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.

Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.

Ali je ustrezno, da v naslednjih primerih sledimo SSKJ2 in uporabljamo osredotočiti se (namesto osrediniti se), otvoritev in odprtje razstave ter bodoči zdravniki (namesto prihodnji)? Ali bi po tem zgledu morali uporabljati tudi zdaj namesto sedaj?

Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?

Prosim za primere.

V slovenskih medijih beremo in slišimo:

Tudi zmaga več ne more vplivati na končno uvrstitev.Če zveza več ne živi, je kot truplo.

Ali pa: V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset več naslovov.

Pred 50 leti bi nam učiteljica slovenščine vse to popravila v:

Tudi zmaga ne more več vplivati na končno uvrstitev.Če zveza ne živi več, je kot truplo.V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset naslovov več.

Kot da je več ne postala nerazdružljiva kombinacija, ki mora stati pred glagolom. Kaj menite o tem? Se je to zaneslo iz srbohrvaščine in angleščine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ob okužbi sem izgubil vonj / voh ?? Izgubil sem zaznavo vonja, oddajal sem še vedno neprijeten vonj, nisem več vohal?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?