Kako pisati sestavino »gora« v imenu države »Črna gora«?

Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Velika začetnica pri imenih držav: »Črna gora« in »Burkina Faso«

Zanima me, zakaj se pri Črna gora gora piše z malo začetnico, pri Burkina Faso pa je Faso pisano z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Izvor frazema »križana gora«

Želel bi poznati izvor poznanega slovenskega vzklika Križana gora!

križana gora, je to mogočekrižana gora, kaj pa je to

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

»Zasavska Sveta gora« in zapis velike začetnice

Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Zakaj gora »Fudži« ni »Fudžijama« ali »Fudžisan«?

Zakaj ima pravopis iztočnici Fudžijama in Fudžisan, če se gori reče Fuji? Ali bi morali ime Fuji zapisati Fudži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Sprememba naglasa – »gôra« – »visokogórje«

Zakaj se pri o-ju spremeni naglas pri samostalniku visokogórje (gôravisokogórje)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pisanje z veliko pri pošti

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Izvor imena »Mengore«

Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beseda »močnež«

Zanima me mnenje glede besede močnež (močan človek). Noben vir je ne omenja. Na našem turnirju v križemkražmu je bila intuitivno odigrana kot beseda, ki obstaja, a je bila na podlagi nedokazljivosti v virih nepriznana. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dvojni značaj in zapis besede »kočna«

Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pomen pridevnika »postjugoslovanski«

Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Slovenjenje azijskih lastnih imen: »Lhotse« – »Lotse«, »Tenzin Gyatso«

Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?

Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Spodnje Bohinjske gore

Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:

  • Spodnje Bohinjske gore;
  • spodnje bohinjske gore.

Kateri je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Velika ali mala začetnica: »Bovški Gamsovec«

Smo oskrbniki Pogačnikovega doma na Kriških podih. Zanima nas, kako se pravilno napiše ime gore v naši bližini (Bovški gamsovec ali Bovški Gamsovec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beseda »mučéle«

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

  • Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vranskoz Vranskega in v Ljubljanoiz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Imeni »Osojščica« in »Mokrine« v slovenskem pravopisu

Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Izvor priimka »Strmšek«

Kako razlagate izvor štajerskega priimka Strmšek (včasih pisanega tudi kot Stermšek)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Logarska dolina in Bohinjsko jezero

  • Ali je Logarska dolina le ime doline (torej nenaselbinsko zemljepisno lastno ime) ali obstaja tudi kraj z imenom Logarska Dolina?
  • Kako to, da so imena pošt lahko tudi nenaselbinska zemljepisna lastna imena, npr. 4265 Bohinjsko jezero?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice

Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...

Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pogovorni jezik učiteljev v šolah

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«

V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pravilnost zapisa pri navedbi datuma

Zanima me, kateri zapis je pravilen: a) ... v ponedeljek, 22. 2. (ob 9.00 in 13.00) in torek, 23. 2. (ob 9.00). b) ... v ponedeljek, 22. 2. (0b 9.00 in 13.00), in torek, 23. 2. (ob 9.00).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Predlog »iz« ali »z/s« ob samostalniku, ki pomeni ustanovo (občina, agencija, center ...)

Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Presledek med črko in števko

Zanima me zapis v magistrski nalogi. Gre za oznako hipotez 1, 2, 3 ..., in sicer okrajšano H1, H2, H3 ... Predlagate med črko in števko presledek ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Prevedena večbesedna naselbinska imena in raba začetnice

Ali se v neprvi sestavini (ki ni mesto, vas itd.) v večbesednem naselbinskem imenu, ki je prevedeno v slovenščino, uporablja velika ali mala začetnica?

Hipotetičen primer: mesto, imenovano Korintska vrata/Vrata?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pridevniška oblika imena »Novigrad«

Kaj je pravilnejše novo- ali novigraški ali novo- in novigrajski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Razlikovanje med pridevniškima oblikama »svet« in »sveti«

Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Sklanjanje besede »vstaja«

V stavku, ki sem ga našla na spletu je pisalo:

Katoličani morajo spoznati, da so bili zadnji protesti bistveno drugačni od drugih vstajah na Bližnjem Vzhodu.

Ali ne bi moralo pisati »drugih vstaj«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Sklanjanje kraja »Leskovac« (Srbija)

Zanima me, ali je oseba rojena v Leskovacu ali Leskovcu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Sklanjanje moškega priimka »Žalac«

Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Žalac. O priimkih, kot so Jakac, Bukovac ipd., ste že pisali, torej da glas -a pri pregibanju izpade (Jakca, Bukovca ...). Priimek Žalac v Besani pa -a ohranja, torej Žalaca ... z Žalacem. Zakaj tako? Našla sem tudi nekaj primerov v časopisih, kjer je bil ta -a ohranjen. Je torej pravilno, če napišem: Opravila bom pogovor z Juretom Žalacem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Slovenjenje zemljepisnih imen

Zanima me, kako pravilno zapisati dve zemljepisni imeni: Ivanščica (najvišja planina hrvaškega Zagorja, 1061 m) in Strahinščica (prav tako gora v Zagorju). Ponekod najdem poslovenjen zapis z j-jem (Ivanjščica, Strahinjščica).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Slovenska ustreznica angleški »governorate«

Kako bi pravilno prevedli ang. governorate v smislu arab. muhafaza, ki pomeni (večjo) upravno enoto (zlasti) v državah Bližnjega vzhoda oz. Severne Afrike (npr. v Egiput, Siriji, Libanonu)? Na spletu sem zasledila:

Pogosto se governorate v slovenščino prevaja kar kot provinca, pokrajina ali okrožje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Uporaba predlogov »na« in »v«

Zanima me, kaj je pravilno: Iz/s slike je razvidno, da je reakcija potekla.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Uveljavljanje pravopisne reforme »Novo Mesto« v šolah

Kako učiti rabo velike začetnice pri večbesednih zemljepisnih naselbinskih imenih? Spomladi smo sledili strokovni razpravi v zvezi s spremembami pravopisnih pravil. V E-pravopisu in v Pravilih Pravopisa, verzija 8.0, so imena zapisana že po novem, torej Novo Mesto, Stari Trg ... Nikjer pa nismo zasledili, ali to pomeni, da so nova pravila res že stopila v veljavo. Tudi svetovalke na študijskih srečanjih nam v zvezi s tem niso posredovale nobenih informacij. Poizvedovale smo pri osnovnošolskih in srednješolskih kolegicah, večina jih uči še po starem pravilu. Kako je torej prav – učiti po starem ali po novem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Zakaj in kdaj uporabljamo besedo »obala« in zakaj ne »obrežje«?

Zanima me, zakaj in kdaj smo si Slovenci od Hrvatov izposodili besedo obala, ko iimamo svojo besedo obrežje. Zakaj jo kljub temu, da smo iz rabe izločili večino hrvatizmov, še vedno na veliko uporabljamo? Zanima me tudi, kdaj jo bo SSKJ opredelil kot zastarelo in se bo začela uporabljati beseda obrežje. Hvala

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Število zadetkov: 37