Tiskanje

ajc [

] (ajec) samostalnik moškega spola

vzpetina, vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Arábija -e ž Arabija: gora Sinajſzka je vu Arábii KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Arad [

] samostalnik moškega spola

gorstvo Kavkaz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Ararab m zemljepisno lastno ime Ararat: Na hribu Ararab im. ed. 100 000. na enkrat ſo bily martrani (I/1, 96) Mišljena je gora Ararat v Armenskem višavju v Turčiji, turš. Büyük-Aǧre daǧi, na kateri naj bi bilo po Rimskem martirologiju 22. junija 303 mučeno 10.000 kristjanov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Argeus m zemljepisno lastno ime Argej: Kadar je letu S. Blash shlishal s' kusi Boshje noter dajaine je bil pobegnil na ta hrib Argeus im. ed. (III, 147) Argêj, gr. Ἀργαιον ὄρος, danes turš. Erdjias daǧ, gora v Kapadokiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora (Tolm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bẹlogòr, -gǫ́ra, adj. weißbergig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brda [br̄da] samostalnik ženskega spola

manjša gora, grič

PRIMERJAJ: tkalska brda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bréme,** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora-DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.-Cig.; — 3) die Last (fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem-Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.-Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna-Erj. (Torb.), Rez.-Mik., Kranjska Gora (Gor.)-DSv., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora (Gor.)-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Cr̀nagóra -e ž Črna gora: Crnagora ne ká'ze volo k-boji AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Čàrnagóra -e ž Črna gora: od Csarnegore poglavnikov AI 1875, kaz. br. 3; Szrbio i Csarnogoro dopunijo AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Kranjska Gora (Gor.)-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

glíhati se -am se nedov.
1. razumeti se s kom: kákda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14
2. enačiti se: Agar gora Sinajſzka je vu Arábii, gliha ſze pa zvezdásnyim Jeru'zálemom KŠ 1771, 566
3. soglašati, strinjati se: tam ſze ſzrczé zgrünta ne gliha z-Bo'zov právdov KŠ 1771, 436; Dobro je ono, ſtero ſze z-Bo'sov právdov gliha KM 1780, 92; ona trétya vöra ſze gliha z-naſſov devétov vörov KM 1796, 118; I ſztejm ſze glihajo ricsi prorokov KŠ 1771, 389; Moja vola ſztvojom volom ſze naj gliha BKM 1789, 366; da vasse i nasse recsí bodo ſze glihale SIZ 1807, 21; nyihova ſzvedouſztva ſzo ſze nej glihala KŠ 1771, 150
4. pristajati: ktomi ſztáromi ſze ne gliha nouvoga ſzüknya záplata KŠ 1771, 182

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

golìč, -íča, m. 1) der Nestling, Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bartlose, Cig.; — 3) kahler Berggipfel, Cig., Jan.; — mizasta gora, der Tafelberg, Jes.; — 4) die nackte Gerste (hordeum distichum nudum), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gòr, góra, m. kup gnoja, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

góra -é ž gora: vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; eden od Sinaiſzke gore rodi na ſzlü'zbo KŠ 1771, 566; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; vo ſzo ſli na goro oliveczko KŠ 1771, 89; na Synai Goré vönka zgláſzo TF 1715, 12; zapouvidi na Sinajszkoj gori vö dáo KŠ 1754, 6a; na oliveczkoj gori KŠ 1771, 79; na Bernadinskoj gori AI 1878, 8; nad Sionom, szvétov gorov mojov TA 1848, 3; szo prejk tatranszkih gór vu Dalmacio prisli KOJ 1848; naj leti na goré vase TA 1848, 9; Tá po goráj KAJ 1870, 9; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; na ſzveſztva mojga gorou KŠ 1771, 105; gda ſzmo 'znyim bili na ſzvétoj gori KŠ 1771, 718

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gora [góra] samostalnik ženskega spola

gora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gora -e ž gora: njega Cerku je bila gora im. ed., hrib, inu goſta ǀ vſe hribe, inu gorre tož. mn. v eni minuti bi okuli vergli ǀ inu je jedernu shla na te Gorre tož. mn. vinska gora vinska gorica, vinograd: bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske gore tož. mn. Konzhati, inu poshgati → hrib

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

goréči -a -e prid.
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

goren [gora] prid. ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

goríca 1., f. dem. gora 1), das Berglein; der Hügel; pl. gorice, das Kleingebirge, Cig. (T.); — 2) (vinska) gorica, der Weinberg; — 3) der Hofplatz, Jarn., C.; der Hofplatz vor den Ställen, Jarn., C., BlKr.; ovčja g., der Schafhof, C.; — der Markt- oder Dorfplatz, C.; — (na vzhodu tudi: gọ̑r(i)ca, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

grbava [grbȃva] samostalnik ženskega spola

vzpetina
grba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

grič [gríč] samostalnik moškega spola

grič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gumìla -e ž
1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9
2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Himetus [himētus] (Hymettus) samostalnik moškega spola

citatno gorovje Himet pri Atenah v Grčiji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

homec1 [hómǝc] samostalnik moškega spola

grič

PRIMERJAJ: humec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Horeb m zemljepisno lastno ime Horeb: Sdaj sgruntam, sakaj G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute s: sapuvidi dati, ſe je bil perkasal na hribu Horeb im. ed. (I/1, 167) Hóreb, gora na kateri se je Bog prvič prikazal Mojzesu v obliki gorečega grma (SP 2 Mz 3,1); → Oreb.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hrib [hríb] samostalnik moškega spola

gora, hrib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hrib -a m gora, hrib: Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hribec [hríbǝc] samostalnik moškega spola

majhen hrib; hribček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

humec [hūmǝc] samostalnik moškega spola

grič

PRIMERJAJ: homec1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Imetus m zemljepisno lastno ime Imet: Nemorio prehualit ta hrib Imettus tož. ed. (IV, 310) Ímet, gr. Ὑμηττός, gora južno od Aten en lep navok nam da Imperfectus im. ed. (I/2, 77)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

jagrski -a prid. lovski: Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu, taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski im. mn. m roshizhi (II, 320) → jager

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Karmelo -a m zemljepisno lastno ime Karmel: je shal na hrib Carmelo im./tož. ed. je proſil sa desh ǀ je govuril od tiga S. hriba Carmela rod. ed. ǀ S. Duh je bil glavo Mariæ Divize perglihal timu hribu Carmelu daj. ed. ǀ v' mej vſimy hribamy ſi je isvolil ta hrib Carmel tož. ed. ǀ je hodila molit na hrib Carmel tož. ed. ǀ kateri ſe je bil na hribi Carmeli mest. ed. prikasal Karmél, gora v Palestini, na kateri je bilo mnogo puščavnikov in kasneje samostanov. V zapisu lepota tiga hriba Carmeli (IV, 309) pred začetkom pridige je uporabljen lat. rodilnik iz zveze decor Carmeli.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

klanec [klánǝc] samostalnik moškega spola

klanec, strmina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

krebro [krẹ̑bro] samostalnik srednjega spola

vzpetina, klanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Kum [kȕm

] samostalnik moškega spola

zasavska gora Kum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

lȋmbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Limbarska gora [lȋmbarska góra] samostalniška zveza ženskega spola

kranjska božja pot Limbarska gora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

lov -a m lov: Kadar Krajl s'lova rod. ed. pride, mu tezhe naprutu ǀ zhes nekatere dnij grè na lovu tož. ed. ǀ cellu lejtu je na lovu tož. ed. hodil, inu druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu tož. ed., taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi ǀ leta vezhkrat ponozhi je ſajnal, de ſe na lovu mest. ed. najde

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

medvedov prid., F6, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mons ursinus, medvédova gora; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop. [61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

melina [melína] samostalnik ženskega spola

peščena sipina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

natezílọ, n. 1) = natezilnik, Cig.; — 2) = osla ali jeklo, orodje, s katerim se kosa "nategne" (nabrusi), Štrek., Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nèpodáni -a -o prid. nepremagan: Na tô kebzüje, ino ſztoji, Kako gôra nepodáni BRM 1823, 289

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ognjebljúvən, -vna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan., M., Nov.-C., nk.; ognjebljuvna gora, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ognjemę̑tnica, f. = ognjemetna gora, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ogòr 2., -góra, m. = 2. ogorek, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Olejska gora gl. gora, olejski ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Olikova gora gl. gora, olikov ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Olimpus m zemljepisno lastno ime Olimp: Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus im. ed. imenovaniga (II, 83) Olímp, gr. Ὄλυμπος (2918 m), najvišja gora v Grčiji, bajeslovno bivališče bogov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Oliska gora gl. gora, oliski ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ǫ́ljikov, adj. vom Ölbaum: (olikova gora, Dalm.; olikovi vrti, Trub.; oljkov, Mur.-Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ǫ̑ljiski, adj. Oljiska gora, der Ölberg, Cv. IX. 7.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ǫ̑ljski, adj. oljska nedelja = cvetna n., M.; Oljska gora, der Ölberg; pravilno: oljiski.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Oljski hrib -ega -a m zemljepisno lastno ime Oljska gora: s'taistiga oljskiga hriba rod. ed. Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti (I/2, 33) ǀ ſo shli skriti ſe na ta OljsKi hrib tož. ed. (I/2, 32) ǀ Kadar Chriſtus ſe je imel lozhit is tiga ſveità, inu ſe verniti v' nebeſſa, je shal na ojliski hrib tož. ed., sa nym je shla Maria Diviza, Madalena, inu ty Jogry (V, 500) Óljska gôra, lat. V Mons Oliveti, grič z oljčnim nasadom pri Jeruzalemu (SP 21,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Olska gora gl. gora, oljski ♦ P: 4 (DPa 1576, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Parnasus -sa m zemljepisno lastno ime Parnas: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus im. ed. imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe imenovanj ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus im. ed. ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa rod. ed. ſuera ǀ ta shlahtni Turn na hribu Pernaſſu mest. ed. Parnás, gr. Παρνασσός, gora v osrednji Grčiji (2458 m), bajeslovno bivališče Muz

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pečevina [pečevína] samostalnik ženskega spola

skalno gorovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pečevje [pečevjȅ] samostalnik srednjega spola

strmo, navpično skalovje; pečevje

PRIMERJAJ: skalovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

planína tudi plamína -e ž gora: Bértz; planina KOJ 1833, 152; A havas, planina AIN 1876, 11; Plamine ſzo ſze pokle BKM 1789, 68; Hlád vretin, i plamin viszina KAJ 1848, 304; Kakda ide na pôt drevje plamin KAJ 1870, 85; zovémo te najvisise plamine KAJ 1870, 146; ki szo na planinaj v-kákse votline pred nyimi sze szkrili KOJ 1848, 37; Prinas se eta stvár na erdelski planinaj zdržáva AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

planina [planína] samostalnik ženskega spola

gore, planine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

planinec [planȋnǝc] samostalnik moškega spola

prebivalec gora, planin, Alp

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

plaz [plȃz plazȗ] samostalnik moškega spola

peščena strmina
ozka steza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

plẹ̑šəc, -šca, m. 1) der Glatzkopf, der Kahlkopf; plešca striči = etwas Vergebliches thun, Cig.; — 2) der Bergadler, der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Cig., Valj. (Rad); p. zdaj le redko pride z gora, Zv.; — die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.); — 3) die Hirtentasche (capsella bursa pastoris), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pogòr, -góra, m. = požar, der Brand, Mur., Cig., Jan., C.; razgledovati pogor, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

po gorah hojenje gl. gora, hojenje, po ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pólast, adj. Flötz-: polasta gora, der Flötzberg, V.-Cig.; polasto, flötzweise, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

porǫ̑bje, n. der Rand, Jan. (H.); — der Kamm einer Anhöhe: p. sneženih gora, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.-Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

predgorje [predgọ̑rje] samostalnik srednjega spola

predgorje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pregòr, -góra, m. das Durchbrennen: gnoj na pregoru, zu sehr an der Sonne liegender Dünger, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

prigòr, -góra, m. 1) die brennende Sonnenhitze, C.; — 2) eine von der Sonne ausgetrocknete Erdstelle, C.; — tudi: prígor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.-M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.-Kres; — prim. rida.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

reber [rẹ́bǝr] samostalnik moškega spola

grič, vzpetina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

rtič [rtȉč] samostalnik moškega spola

vrh gore
vrh ladijskega jambora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras -Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.-Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.-Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.); (prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.-Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici-Erj. (Torb.); — prim. rus 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Sina(j) m zemljepisno lastno ime Sinaj: na verh hriba Sinai im. ed. ǀ ſe bò prikasal na hribu Sinai im. ed. ǀ na hribu Sinaj im. ed. ǀ na tem hribu Sina im. ed. Sínaj, lat. V Sina, gr. Σινᾶ, gora, na kateri je Bog Mojzesu izročil deset zapovedi (SP 2 Mz 19,11).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sivora [sívora] samostalnik ženskega spola

prepadno sivo skalovje
stara, sivolasa ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

skalovje [skalovjȅ] samostalnik srednjega spola

strmo, navpično skalovje; pečevje

PRIMERJAJ: pečevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

snéžnik -a m snežnik, gora: Vretine sznê'znikov jáko dobro vodô májo KAJ 1870, 46; zovémo .. vékse pa goré ali bregé, i te najvisise plamine ali sznê'znike KAJ 1870, 146

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

snežnik [snežník] samostalnik moškega spola

s snegom pokrita gora; snežnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

strmočina [strmočína] samostalnik ženskega spola

strmina

PRIMERJAJ: strmota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

strmota [strmóta] samostalnik ženskega spola

strmina

PRIMERJAJ: strmočina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

svẹtlogòr, -góra, adj. hellbrennend: svetlogori premog, die Cannelkohle, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Tabor m zemljepisno lastno ime Tabor: Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor im. ed. ǀ kadar bi jeſt bil to gnado imel na hribu Tabor im. ed. ſe najti ǀ Chriſtus na hribi Tabor im. ed. je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal ǀ Ieſus enkrat Petra, Iacoba, inu Ioanneſa na ta hrib tabor im. ed. je pelal ǀ Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor im. ed. ǀ kadar je hotel na hribi Thabor im. ed. eno utto ſydat Tábor, gora v Galileji (SP Sod 4,6)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Tr̀ška góra -e -e ž Trška gora: Za'seni ji: vſze Trshke goré, ino Lüblánſzke dolé SIZ 1807, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ugòr 1., -góra, m. ein unfruchtbarer Strich auf einem Acker, wo das Getreide leicht verdorrt, die Brandader, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

verhgore gl. gora, vrh ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vinskagora gl. gora, vinski ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Višnja Gora [vīšnja góra] samostalniška zveza ženskega spola

dolenjsko mesto Višnja Gora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vrh1 [vȓh] samostalnik moškega spola

vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zapę́ti, -pnèm, vb. pf. zuhefteln, zuknöpfen; srajco, suknjo, hlače si z.; z buciko z., zunadeln, Cig.; z verižico z., zuketteln, Cig.; remen si z., den Riemen zuschnallen; — (fig.) nebo se zapne, der Himmel umwölkt sich, nebo je zapeto (ist umwölkt), C.; gora je od megel zapeta (in Wolken gehüllt), C.; s kljuko z., verhaken, Cig.; z. se, sich verhäkeln, Cig.; hangen bleiben, Jan., Svet. (Rok.); za golenico sem se zapel ob tisto mejo, Jurč.; — (fig.) z. se za kaj, sich auf etwas caprizieren, es haben wollen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zlȃhkoma, adv. mit Leichtigkeit, leichtlich, Mur.; Cig., Jan.; to ni izteklo zlahkoma, LjZv.; poplava je valila z gora težke plošče tako zlahkoma, kakor bi bile šiške, LjZv.; — ungezwungen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

žȋłnat, adj. 1) aderig, aderreich, vieladerig, gefäßreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) nervig, sehnig, Jan.; žilnata kita, Dict.; — 3) reich an Gängen: žilnata gora, ein Ganggebirge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.