ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
aconcágovski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
] (ajec) samostalnik moškega spolavzpetina, vrh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
] samostalnik moškega spolagorstvo Kavkaz
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zanima me mnenje glede besede močnež (močan človek). Noben vir je ne omenja. Na našem turnirju v križemkražmu je bila intuitivno odigrana kot beseda, ki obstaja, a je bila na podlagi nedokazljivosti v virih nepriznana. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.
- Špicov vrt je ruško pokopališče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
- bleščéče prisl.:
branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
● bleščeče beli prti zelo beli;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
manjša gora, grič
PRIMERJAJ: tkalska brda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
iméti bŕke [postrížene] na dèž, povédati v bŕk kómu kàj, režáti se v bŕk kómu, smejáti se v bŕk kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- 1. manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu
- 2. gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu
// nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke
2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja
3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok
♦ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
črnogórski -a -o (ọ̑)
Črnogórec -rca m s -em preb. i. (ọ̑)
Črnogórka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Črnogórčev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
- dáhnjen -a -o:
podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. izraža število devet [9]
a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h
b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni
// neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož
● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.:, igr. pikova devet devetica, devetka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bíti [tám] za devêtimi gorámi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti [kot] v devêtih nebésih, devêta bríga, devêta dežêla, devêta skŕb, devêta vás, dóber glás séže v devêto vás, [kot] v devêtih nebésih, kováti v devêto nebó, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], za devêto goró, živéti [kot] v devêtih nebésih
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov
// dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njegov dih na obrazu; grela ga je s toplim dihom; pren., ekspr. zjutraj se je videl dih zemlje nad vlažno črnico
// knjiž. rahlo pihanje, pihljanje: dih večernih sapic; sveži dih z gora
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: pomladni dih; čutim dih smrti; dih novega časa
● ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; brez diha je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; knjiž., ekspr. v tem ni niti diha resnice prav nič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
zastar. čudovitost, lepota: to je prava divota; divote gora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
dóbraški -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
dóbrški -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
donébnost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- gora, visoka od 2000 do 2999 metrov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- 1. rastline, ki rastejo na določenem območju
- 2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zanima me slovenski termin za angleški termin time lapse , ki v vizualni kulturi predstavlja tehniko zaporednega snemanja nekega objekta v določenih časovnih presledkih, več zaporednih posnetkov pa je zmontiranih v film, kar daje vtis gibanja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
fruškogôrski -a -o (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. razumeti se s kom: kákda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14
2. enačiti se: Agar gora Sinajſzka je vu Arábii, gliha ſze pa zvezdásnyim Jeru'zálemom KŠ 1771, 566
3. soglašati, strinjati se: tam ſze ſzrczé zgrünta ne gliha z-Bo'zov právdov KŠ 1771, 436; Dobro je ono, ſtero ſze z-Bo'sov právdov gliha KM 1780, 92; ona trétya vöra ſze gliha z-naſſov devétov vörov KM 1796, 118; I ſztejm ſze glihajo ricsi prorokov KŠ 1771, 389; Moja vola ſztvojom volom ſze naj gliha BKM 1789, 366; da vasse i nasse recsí bodo ſze glihale SIZ 1807, 21; nyihova ſzvedouſztva ſzo ſze nej glihala KŠ 1771, 150
4. pristajati: ktomi ſztáromi ſze ne gliha nouvoga ſzüknya záplata KŠ 1771, 182
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
polívati kóga z gnójnico, zlívati gnójnico na kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- navadno v množini, manj formalno visoko obuvalo z debelim rebrastim podplatom, zlasti za hojo po hribih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
golíški -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za gorami se bliska; daljne, strme, visoke gore; pobočje, višina, vrh gore; razgled z gore; jutranja zarja nad gorami; velik ko gora zelo / Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu
2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora
3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode
4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov; v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja; ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup
● ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
gora
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- kdor hodi v gore, hribe; SINONIMI: hribolazec, hribovec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanike vednozeleni gornik
ETIMOLOGIJA: ↑gora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- vzpetina
- grba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
grič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
gríntovški -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
grmáški -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
gróssglócknerski -a -o (ọ̑ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9
2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
citatno gorovje Himet pri Atenah v Grčiji
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
grič
PRIMERJAJ: humec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
podoben hrbtu (živali): hrbtičasti vrhovi gora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
čez hríb in dól, čez hríbe in dolíne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
gora, hrib
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
majhen hrib; hribček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- hoja v gore, hribe; SINONIMI: gorništvo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
grič
PRIMERJAJ: homec1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski husky
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. husky, okrajšano iz Husky dog ‛eskimski pes’, iz Husky ‛Eskim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
igránje na čústvene strúne, igránje z odpŕtimi kártami, igránje z ôgnjem, igránje z življênjem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala
// premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; pog. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu
2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal
// opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnišnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil
// z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala
3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl
4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj
// premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala
// širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi
5. pog. potegniti, seči2: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč
6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala
7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu
// segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi
8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža
a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let
// z glagolskim samostalnikom izraža
c) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli
č) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža
// postati član, pridružiti se: iti k tabornikom, jezuitom; iti v stranko / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer
9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati
// s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje
10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno
// biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre
11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb
// izraža, da je kaj ustrezno
a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti
b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj
c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred
12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno
13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk
14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo
// žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela
15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čim bolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen
// pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre
// izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti
16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati
// z glavnim stavkom moči1, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti
// pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči
● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; rib. žarg. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; šol. žarg. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; pog. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje
- íti se
opravljati kako igro
a) z namenilnikom: iti se igrat, kartat / iti se kosat, metat
b) s tožilnikom: iti se slepe miši, ravbarje in žandarje, šah, ti loviš / šli so se različne igre
// ekspr. izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: gredo se umetnost / iti se znanstvenika / kaj se pa greste kaj delate, počenjate / pri nas se kar naprej nekaj gremo
● ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; pog. ne gre se mi še domov ne da se mi še iti domov
- gredé :
domov grede je prepeval; tvoje rože sem mimo grede občudoval; nazaj grede smo gazili po debelem snegu; knjiž. grede po gozdu, je zagledal srno
- gredóč -a -e:
gredoč po cesti je žvižgal; ogovarjali so mimo gredoče ljudi; sam.: zavpil je za gredočim
- idóč -a -e:
star. idoč skozi gozd, je premišljeval o vsem mogočem; dobro idoča obrt; sam.: na idoče se ni ozirala;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti: izpirati perilo; izpirati z mlačno vodo; prati in izpirati / izpirati rano z alkoholom; izpirati usta
2. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: izpirati blato z lopate; izpirati kri z roke
3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati kaj drobnega: nalivi izpirajo zemljo; hudourniki izpirajo kamenje z gora / voda izpira jarke
4. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: izpirati zlato
♦ fot. izpirati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; med. izpirati nožnico; izpirati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz želodca strupene ali odvečne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
izpirati filmSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
1. ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: imel je precej izrednih izdatkov; izreden pojav / izredni dopust plačan ali neplačan dopust za posebne namene; izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; izredni slušatelj, študent slušatelj, študent izrednega študija; redni in izredni vlaki; izredni občni zbor; izredna izdaja časopisa; izredno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
♦ min. izredni žarek žarek, ki se pri dvolomni snovi ne lomi točno po zakonu o lomu svetlobe
// ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izredne dosežke; poudariti izreden pomen dela; doživeti izreden uspeh / izreden delavec, športnik je; ta učenec je izreden zelo dober, sposoben
// nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate izredna prilika; izredno doživetje / imeti izreden ugled; pokazati izredno zanimanje / izredna lepota gora
2. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: izredna gibljivost sestavnih delov; izredna moč, nadarjenost; izredna uigranost orkestra / kvaliteta novih izdelkov je izredna
- izrédno prisl.:
izredno študirati; izredno dober, sposoben človek; izredno pomemben dogodek; izredno slabo vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. končno, v podrobnostih izoblikovati risbo: izrisati načrt; vse podobe je skiciral, precej jih je tudi izrisal; pren. pokrajino je pisatelj izrisal z izredno fantazijo; igralec je jasno izrisal značaj glavnega junaka
2. prerisati: model avtomobila je izrisal iz revije
- izrísati se
prikazati se v obrisih: obronki gora so se izrisali na nebu
- izrísan -a -o:
načrti so skrbno izrisani; človeške usode so zelo plastično izrisane;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
izrísati se -ríšem se (ȋ) Obronki gora so se izrisali na nebu |prikazali v obrisih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Želel bi poznati izvor poznanega slovenskega vzklika Križana gora!
križana gora, je to mogočekrižana gora, kaj pa je to
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Kako razlagate izvor štajerskega priimka Strmšek (včasih pisanega tudi kot Stermšek)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
jálovški -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo; jemati zemljo v zakup
// delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
// prevzemati, dvigati: kupci so jemali blago pri posebnem okencu; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati; jemati darila, podkupnino; nerad je jemal podporo od staršev
b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo; jemati na vlaku drugi razred
c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti; mlinarji so jemali preveliko merico; če jim niso dajali, so jemali s silo; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
č) zaradi pravil igre: pri kartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
// povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote; jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega; pomladansko sonce jemlje sneg tali; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje; jemati absolvente v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom; jemali so jih za žene se poročali z njimi
6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
// delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij; jemati izraze iz živega govora; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil; od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
// v zvezi z za uporabljati, imeti: za osnovo jemlje grob material; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
// predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov; tega še niso jemali / šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov
9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico; jemati kaj resno, tragično; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu; zdravilo jemljite v predpisani količini; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
● pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo; to drevo jemlje preveč prostora zavzema; pog. jemal je ure iz angleščine zasebno se je je učil; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo; pog. jemati (zanke) dol snemati; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; pog. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja
- jemáti se ekspr., s prislovnim določilom
pojavljati se, prihajati: le od kod se jemlje toliko ljudi; knjiž. beli oblaki so se jemali izza gora
- jemáje :
opekla se je, jemaje kruh iz peči
- jemljóč -a -e knjiž.:
gledal ga je skrivaj, jemljoč denar iz žepa; pamet jemljoča novica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kanínski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- 1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati
- 1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografirati
- 2. iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- zelo veliko človeku podobno grško mitološko bitje z enim očesom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
klanec, strmina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
etn., po ljudskem verovanju gora, na kateri se zbirajo čarovnice: vsako noč leta na Klek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kóčenski -a -o [čə] (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ki je na eni strani zožen, izoblikovan v konico: koničasti vrhovi gora / koničasti čevlji / koničasti listi; mož s koničasto brado / koničasto deblo na enem koncu precej tanjše kot na drugem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
- 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
- 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
- 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
- 7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti [vróče] kot v kôtlu, vréti kot v kôtlu, zavréti kot v kôtlu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ETIMOLOGIJA: ↑kozel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kranjskogórski -a -o (ọ̑)
Kranjskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kranjskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
vzpetina, klanec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
krímski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. nanašajoč se na kristal:
a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor
b) kristalna gora / čudovita kristalna palača
c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo
2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad
♦ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke
- kristálno prisl.:
kristalno čist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
krížani -a -o (í; ȋ) ~ jermen prekrižani jermen; ver. ~ Kristus; ~a pasma ovc; poud. ~a gora, kako si neveden |izraža začudenje|
krížanost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa
2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze
3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata
// nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest
4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
● ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti
5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih
// ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče
6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo
- krížati se
1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi
2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala
- križajóč -a -e:
križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice
- krížan -a -o:
križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.:, rel. Križani (Jezus) Kristus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kŕnski -a -o (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
] samostalnik moškega spolazasavska gora Kum
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
// pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno
2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno ledeno morje
// ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo
3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem; ledene besede / odnosi med njima so ledeni
4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce
// ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo
● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion
- ledéno prisl.:
od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja; metulj leta od cveta do cveta; mušice letajo nad vodo; lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom; pren., ekspr. njegove misli letajo domov
2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi: kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo; letati na sestanke, po veselicah; on rad leta po hribih; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme
3. pog. tekati: otroci letajo po travniku in lovijo metulje; letati ven in noter
4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim; njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča; vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
● star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
- letáje :
letaje nad pokrajino, išče kragulj žrtev
- letajóč -a -e:
orel, letajoč med vrhovi gora; nizko letajoče lastovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
boríti se kot lèv, braníti se kàkor lèv, hráber kàkor lèv, hráber kot lèv, pogúmen kot lèv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kranjska božja pot Limbarska gora
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti náše gôre líst, bíti nepopísan líst [papírja], fígov líst, iz lísta napráviti hrást, nepopísan líst [papírja]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- Ali je Logarska dolina le ime doline (torej nenaselbinsko zemljepisno lastno ime) ali obstaja tudi kraj z imenom Logarska Dolina?
- Kako to, da so imena pošt lahko tudi nenaselbinska zemljepisna lastna imena, npr. 4265 Bohinjsko jezero?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
godíti se kómu kot čŕvu v lóju, íti kàkor po lóju, stêči kàkor po lóju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
lubníški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
makalújski -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
mángartski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza
2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje
- markántno prisl.:
to je markantno izraženo; markantno opisana oseba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
matajúrski -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
mátterhórnski -a -o (áọ́; ȃọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kosmàt kàkor mêdved, močán kàkor mêdved, močán kot mêdved, trísto [kosmátih] medvédov, zaščíten kot mêdved
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop. [61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti [kot] mílni mehúrček, mílni mehúrček je póčil, póčiti kot mílni mehúrček, razblíniti se kot mílni mehúrček, razpóčiti se kot mílni mehúrček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
peščena sipina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
- 2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
delati kaj modro: modriti zid; grozdje se že modri
- modríti se knjiž.
modro se odražati, kazati: pred njim se je modrila gora; v daljavi se modri jezero, morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. ki ima veliko oblast, moč: bal se je zameriti mogočnemu gospodarju; ima mogočne prijatelje; mogočni uradniki; bil je tako mogočen, da se ga je vse balo; mogočen kakor bog zelo
// ki vsebuje, izraža veliko oblast, moč: mogočni zakoni; dobro mu je bilo pod njegovim mogočnim varstvom / matematika je postala mogočna veda / mogočna usoda; ljubezen je mogočno čustvo
2. ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti: na hribu je stal mogočen grad; mogočen hrast; mogočna gora, tovarna / dvignil je mogočno pest; ima mogočno postavo / mogočen dim, požar / priredili so mu mogočen sprejem
b) velikega števila: mogočna družina rastlin; opazoval je mogočno množico pred seboj; zbral je mogočno vojsko
c) velike čutne zaznavnosti: zadonel je mogočen glas; povsod se je razlegal njegov mogočni smeh / mogočna luč, svetloba
č) velike pomembnosti, kakovosti: to je bil zanje mogočen dan; mogočna prispodoba o hrastu
// ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: lice mu je zažarelo v mogočnem ponosu; napraviti mogočen vtis na vse; mogočna strast
● ekspr. ima mogočno roko je zelo vpliven; knjiž. dal jim je še mogočnejše orožje hujše
- mogóčno prisl.:
iz sklede se je mogočno kadilo; v daljavi se je mogočno oglašal lev; mogočno sedeti na prestolu; na hribu je mogočno stal grad; sam.: mogočni zatira šibkejšega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
mókreški -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
montblánški -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
mountpálomarski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje
// vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora
2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju
3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož
● ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti náše gôre líst
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- 1. določati položaj vozila in ga usmerjati glede na predvideno smer, cilj
- 1.1. ekspresivno voziti, usmerjati plovilo
- 2. premikati se po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah
- 3. ekspresivno usmerjati potek dogajanja in določati način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
knjiž. (ženske) prsi: otroka je stiskala k nedrom; njena snežno bela nedra; ženska z razgaljenimi nedri; pren. gora je v svojih nedrih pokopala dva planinca
// prostor pod obleko na prsih: iz neder je potegnila denar; pismo je skrila v nedra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
// izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
// v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
● star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.:, pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. pog. duševno bolan: nor človek; biti nor / delati se norega
// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: nore misli; njegova nora pamet ga je spravila v težave
// ekspr. neumen, nespameten: ne bodi nor; tako nor pa nisem; nor bi bil, če bi priznal; o ta nora ženska
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves nor je od obupa, veselja, žalosti
3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: nora jeza; prijelo ga je noro veselje / užival je v norem plesu
● nar. štajersko nore gobe strupene gobe; ekspr. nora leta puberteta; leta zlasti spolno neurejenega življenja; ekspr. obšlo ga je noro upanje, da bo rešen zelo veliko, a neuresničljivo; ekspr. noro vreme zelo spremenljivo, nestalno; pog., ekspr. vsa nora je na moške ima veliko slo po moških; pog., ekspr. čisto nor je na konje zelo rad ima konje; veslal je kot nor zelo, hitro; šalj. gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor
♦ bot. nora ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
- nôro stil. noró prisl.:
noro si je želel, da bi jo srečal; noro zaljubljen; sam.: ali si kdaj že slišal kaj tako norega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
obírski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze
// nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov
2. knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: Vodnik je očak slovenskega pesništva
3. ekspr. star, častitljiv mož: pred cerkvijo so se zbrali vaški očaki / ta drevesa so res pravi očaki
4. ekspr., s prilastkom zelo visoka, mogočna gora: zadaj so kipeli beli očaki; očak Triglav / gorski očaki
● zastar. oglejski očak patriarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
zaradi popuščenih vezi, stika prenehavati biti na prvotnem, navadnem mestu: listi rumenijo in odpadajo; omet odpada v kosih; črvivo sadje samo odpada
● zastar. ta gora strmo odpada proti severu pada; publ. kar četrtina vojnih žrtev odpada na to deželo je v tej deželi
- odpadajóč -a -e:
odpadajoče listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje; delovanje, izbruh ognjenika; pobočje, vrh ognjenika; pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih
♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ojstríški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
okréšeljski -a -o [šə] (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
v grški mitologiji gora, na kateri prebivajo bogovi: gostije bogov na Olimpu; pren., ekspr. stopiti z Olimpa med navadne zemljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
olímpski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ólševski -a -o (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
orjáškost -i ž, pojm. (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini: Šmarna gora je osamelec; osamelci na barju; vznožje osamelca
2. knjiž. osamljeno drevo, osamljena skala: iz večnega ledu štrlijo trije granitni osamelci; rajši je imel osamelce kakor drevesa v gozdu; pren. ta nenavadni osamelec je hodil svoja umetniška pota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
GLEJ ŠE: prihajati, prekinjati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas
● knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- 1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr
- 1.1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
- 1.2. kar na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jih je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo
● ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
// tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas
2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu
// del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega
3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice
4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka
// kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju
5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju
// ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji
6. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; pospeševalni pas vozni pas za vozila, ki se vključujejo na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila; prehitevalni pas; (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; razmejiti vozne pasove; zaviralni pas vozni pas za vozila, ki zapuščajo avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila
♦ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
péški -a -o (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
skalno gorovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
strmo, navpično skalovje; pečevje
PRIMERJAJ: skalovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
láhek kot peró, lahkôtno kot peró, mójster perésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ETIMOLOGIJA: ↑peš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov
// pog. bankovec v tolikšni vrednosti: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki
2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- ki ima obliko piramide 1. ali po obliki spominja na piramido 1.; SINONIMI: piramidalen, piramidni
ETIMOLOGIJA: ↑piramida
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...
Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?
Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.
Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
gore, planine
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
prebivalec gora, planin, Alp
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
obráčati plášč po vétru, obrníti plašč po vétru, pod pláščem nočí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- peščena strmina
- ozka steza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti
// postopno narediti
a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti
b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali
2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo
// narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče
// z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil
3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke
// narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino
4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus
5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali
6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. na hitro jo je pobralo
// uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot vzklik strela, vrag naj pobere vse skupaj
7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane
8. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati
9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav
10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva
11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega
● avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal
♦ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena
- pobráti se
1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral
2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, od koder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi
3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral
- pobrán -a -o:
pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba
2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra
// ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja
● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- v zaključeno celoto povezane gore, hribi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr. pokaži mi človeka, ki to zmore povej mi zanj
2. navadno s prislovnim določilom usmeriti pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: priča je pokazala zadnjega v vrsti; pokazati proti hiši, na spečega; pokazati kaj z očmi, z roko / kot ukaz psu pokaži
// usmeriti koga kam z določenim namenom, zahtevo, navadno z roko: pokazal mu je k naslanjaču; molče mu je pokazal naprej v drugo sobo / sédi, mi je prijazno pokazal stol / pokazati tujcu bližnjico, pot; pren., knjiž. pokazati narodu pot k svobodi
3. dati podatek, informacijo o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je pokazal 180 km; tehtnica je pokazala več, kot je pričakoval
4. nav. ekspr. narediti, da postane kaj vidno, opazno: ko se je usedla, je pokazala kolena; kadar se zasmeje, pokaže svoje lepe zobe
5. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: pokazati uporabnost česa; pokazal mi je, kako se to naredi, pa sem pozabil / s prsti jim je pokazal, da je ura tri; s tem dejanjem ste mi pokazali, kaj je moja naloga / črke mu je pokazal brat, drugo se je naučil sam / pokazati komu svojo moč, oblast / kolektiv že lahko pokaže prve uspehe / publ., z oslabljenim pomenom igralci so pokazali lepo igro so igrali lepo
// z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: v članku, govoru je jasno pokazal, kdo je kriv / pisatelj je v romanu pokazal življenje kaznjenk opisal, prikazal; publ. tu želim samo na kratko pokazati na nekatere napake opozoriti, omeniti / to dejstvo jim je pokazalo sled za ugrabljenim
6. postati izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca je pokazala izgubo; poznejši dogodki so pokazali, da so bili pomisleki neupravičeni; se bo že pokazalo, kdo ima prav / ta teza se je pokazala za napačno
7. narediti vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: pokazati jezo, naklonjenost; ni pokazal, da je presenečen / publ. zdaj moramo pokazati budnost biti budni, pazljivi / svojih čustev na zunaj ni pokazal
b) lastnost, značilnost: pokazati hrabrost, strpnost / pokazati lastnosti dobre gospodinje / ekspr. ta igralec je pokazal največ je bil najboljši, je igral najboljše; pokazati se hvaležnega; pokazati se junaka, upornika
c) razmerje, odnos: pokazati nadarjenost za glasbo; pokazati veliko vnemo, dobro voljo; ni pokazal želje, da bi odšel
● pog. mož mi že tri mesece ni dinarja pokazal ni dal nič denarja; ekspr. reka je na več mestih pokazala dno je suha, brez vode; pokazati figo, fige pog. če boš tak, ti bo dekle pokazalo figo, fige te bo dekle (za)pustilo; ne bo ustreglo tvoji želji, zahtevi; pog. ko me je prosil za denar, sem mu pokazal figo sem naredil figo kot znamenje zavrnitve; pog. tokrat mu je sreča pokazala figo ni imel sreče; pokazati hrbet pokazal jim je hrbet obrnil se je tako, da so videli njegovo hrbtno stran; pog. pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. po tem dogodku je vasi za zmeraj pokazal hrbet jo je za zmeraj zapustil, se odselil iz nje; pog., ekspr. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. najprej sami kaj pokažite, potem bo tudi občina pomagala naredite, ustvarite; ekspr. pokazati (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. kmalu je pokazal svoje kremplje svojo predrznost, hudobnost; ekspr. bezeg je že pokazal liste pognal; ekspr. pokazati komu osla, osle razpreti prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust pomoliti jezik; ekspr. ob prvih strelih bo pokazal pete, podplate zbežal; ekspr. pokazati šefu roge upreti se mu; publ. gora je alpinistom pokazala roge, zobe (na gori) so nastale neugodne okoliščine, zlasti vremenske; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; pokazati zobe ekspr. molči, je spet pokazal zobe je jezno, grozeče rekel; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. ti že pokažem žival mučiti ker mučiš žival, ti bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča, na belo točko dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; ekspr. zvečer mu je oče pokazal, kaj se pravi materi odgovarjati ga je natepel, nabil; ekspr. jim bom že pokazal, kako trde so moje pesti napadel, pretepel jih bom; ekspr. breskve so lepo pokazale, toda pozneje jim je škodila slana so od začetka lepo kazale; ekspr. to dekle ima kaj pokazati je bogata, premožna; je postavna, lepa
- pokázati se tudi pokazáti se
s prihodom na določeno mesto, v določen položaj
a) postati (za koga) viden, opazen: stisnil je rano, da se je pokazal gnoj; utopljenec se je še enkrat pokazal, potem je izginil v valovih / izza gore se je pokazalo sonce je vzšlo / pokazali so se mu prvi zobje / pokazale so se prve vaške hiše / ekspr. čuden prizor se je pokazal njegovim očem zagledal je čuden prizor
b) omogočiti komu, da lahko kaj vidi: pokaži se teti, da bo videla, kako lepo obleko imaš / preden odideš na maškarado, se pridi pokazat / ekspr. v domači vasi se po tem dogodku ni več pokazal v domačo vas ni več prišel, ga ni več bilo; pog. včeraj sem se šel pokazat dekletovim staršem sem se šel predstavit
// pojaviti se, začeti obstajati kje (vidno, opazno): sredi neba so se pokazali oblaki / na licih se ji je pokazala rdečica zardela je / publ. kmalu so se pokazale težave
● ekspr. če se pokaže ugodna priložnost, odpotujem nastane, bo; ekspr. kjerkoli se ta igralska skupina pokaže, povsod doživlja uspehe nastopi, ima predstavo; ekspr. kakor hitro se je pokazal izpod strehe, je bil moker je stopil; ekspr. hotel se je pokazati pred njo, zato je tako delal postaviti, pobahati; ekspr. v taki obleki se ne pokaži pred šefom ne pridi k šefu
- pokazávši zastar.:
pokazavši z roko nazaj, odgovori
- pokázan -a -o:
za pokazano dobro voljo sem vam hvaležen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.
Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.
Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
pórezenski -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi
- posípati se
zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja
● ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj
- posípan -a -o:
pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; s peskom posipana pot posuta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti imenován s právim iménom, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti kàj s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, kàj je [práva] zláta jáma, lotíti se čésa na právem kôncu, nakopáti si [právega] vrága na glávo, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, poimenovánje čésa s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti kàj s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, pokázati se v právi lúči, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôjo] právo bárvo, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, postáti [právi] bíser [čésa], postáviti stvarí na právo mésto, práva enciklopedíja, práva fíga, práva gôra, [právi] môrski vólk, právi naslòv, právi Téksas, príti na právi naslòv, príti s právo bárvo na dán, rómati na právi naslòv, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, srcé na právem méstu, tí si práva búča, usmériti kóga/kàj na právi naslòv, zabrénkati na právo strúno, začéti na právem kôncu, zadéti právo strúno, zaigráti na právo strúno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zanima me, kateri zapis je pravilen: a) ... v ponedeljek, 22. 2. (ob 9.00 in 13.00) in torek, 23. 2. (ob 9.00). b) ... v ponedeljek, 22. 2. (0b 9.00 in 13.00), in torek, 23. 2. (ob 9.00).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
predgorje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / jezen je na ves svet in predvsem nase
2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi
// izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
da bi gôre premíkal, premíkati gôre, premíkati jezíček na téhtnici
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30 °C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to
// biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega
// biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo
2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan
// delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila
3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata
4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja
● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju
♦ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati
- presegajóč -a -e:
navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zanima me zapis v magistrski nalogi. Gre za oznako hipotez 1, 2, 3 ..., in sicer okrajšano H1, H2, H3 ... Predlagate med črko in števko presledek ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Ali se v neprvi sestavini (ki ni mesto, vas itd.) v večbesednem naselbinskem imenu, ki je prevedeno v slovenščino, uporablja velika ali mala začetnica?
Hipotetičen primer: mesto, imenovano Korintska vrata/Vrata?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024
Kaj je pravilnejše novo- ali novigraški ali novo- in novigrajski?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ptujskogórski -a -o (ọ̑)
Ptujskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ptujskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ratítovški -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. razgledni stolp: na vrhu so postavili razglednik
2. ekspr. gora, hrib, s katerega je dober razgled: Krn je čudovit razglednik / Vodnikov razglednik
3. knjiž. izvidnik: četa je poslala naprej razglednike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. geogr. črta, ki ločuje, razmejuje dve porečji ali povodji: razvodnica med Jadranskim, Egejskim in Črnim morjem / ta gora je razvodnica; pren., ekspr. idejna razvodnica
2. elektr. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami: ker je v sobi ena sama vtičnica, potrebujejo razvodnico / vtična razvodnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
grič, vzpetina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
zastar. nagnjen svet, strmina: jezditi po rebrju; gora s skoraj navpičnim rebrjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
- rodíti se
1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
// začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
// po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
// z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
● ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
- rodèč -éča -e:
rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
- rôjen -êna -o
1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
● ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ki ima rogove: rogate živali / čreda rogate živine goved / kot vzklik tristo rogatih hudičev
// ki ima velike rogove: rogat vol
● knjiž. rogati mož prevarani (zakonski) mož; ekspr. rogata gora gora z zelo koničastimi vrhovi; preg. nevesta bogata je rada rogata bogata nevesta je navadno oblastna, prevzetna
♦ bot. rogata vijolica samorasla ali vrtna rastlina z velikimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo, Viola cornuta; sam.:, evfem. zapisal se je rogatemu hudiču / kot vzklik tristo rogatih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
1. ki ima roglje: rogljasto orodje / ekspr. rogljasta gora
2. podoben roglju: rogljast izrastek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič)
// drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze
● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež
♦ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
- vrh gore
- vrh ladijskega jambora
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.