ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
knjiž. prevlada, premoč: dominacija razvitih dežel na svetovnem trgu
// oblast1, gospostvo1: biti pod kolonialno dominacijo; posledice večstoletne tuje dominacije v deželi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
politična in gospodarska oblast, gospostvo: evropske države izgubljajo svoj dominij v Afriki
♦ zgod. osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota; zemljiško gospostvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
1. gosposkost: Urasag; goszposztvo KOJ 1833, 179; Ki sze v-souli vcsijo na goszpodsztvo prido KOJ 1845, 140
2. oblast, vladanje: lutheranszke grofinye goszpodsztvo ne bode dugo terpelo KOJ (1914), 118; Arje preiseſzno vſzáko Goſzpoſztvo SM 1747, 82; Naj ſze Goſzpoſztvo vo ſzká'ze KMK 1780, 51; I tu je bilo prvo goſzpoſztvo, ali obláſzt KM 1790, 86; Nebo ti haſznilo veliko Goſzpoſztvo SŠ 1796, 27; vu ſtero je i Goſzpoſztva kejp pritiſzno KM 1796, 4; ſtero vküp zlága na goſzpoſztvo gledoucs KŠ 1771, 669; ki je Jó'sefa pelao na goſzpoſztvo KM 1796, 25; Ar ſzo vu nyem ſztvorjena vſza: .. ali goſzpoſztva KŠ 1771, 604; Po ſterom hválijo, Goszposztva molijo KM 1783, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nanašajoč se na gospostvo: gospostvena uprava / trudi se, da bi obdržal gospostven položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gosposkost: hotel ji je pripraviti lep dom, primeren njenemu gospostvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zemljiško gospostvoSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
območje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo
2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva
// kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti
// v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba
3. drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa
4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici
5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu
// oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom
● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov para
♦ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik: v napadu je napadalca obvladal; v šahu ga obvlada / z velikim naporom so obvladali nasprotnika premagali / konja je z lahkoto obvladal
2. biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stopnjo česa: ta človek zna obvladati svoja čustva; obvladati jezo, strah / obvladati položaj
3. nedov. biti sposoben (uspešno) opravljati kako delo, dejavnost: obvladati plavanje, risanje, tipkanje / obvladati tehniko, teorijo česa; aktivno, pasivno obvladati tuji jezik; to področje dobro obvlada; snov temeljito obvlada zna, pozna
4. dobiti, doseči nad kom oblast, gospostvo: sovražnik je obvladal vso deželo / nedov.: obvladati naravo, prostor, svet; njihov kapital obvlada uvoz in izvoz ima v oblasti
5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obvladal ga je nemir; starko je obvladal spanec je zaspala
// ekspr. izraža, da postane kdo deležen kakega stanja v polni meri: hrepenenje ga je popolnoma obvladalo
● publ. Romunija obvlada velik del Podonavja ima, ji pripada; publ. voznik ni mogel več obvladati krmila ni mogel več usmerjati, voditi vozila; ekspr. domovina je obvladala njegove misli mislil je samo nanjo; ekspr. on obvlada teren do zadnje kmetije zelo dobro pozna
♦ ekon. obvladati trg z določitvijo cene na trgu vplivati na količino blaga, ki se bo prodalo, ali z določitvijo količine blaga vplivati na ceno; šah. obvladati polje imeti na polju možnost uspešno nadaljevati igro
- obvládati se
ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: ta človek se zna obvladati; dobro se je obvladala
- obvládan -a -o:
premišljen in obvladan človek; obvladani gibi; v kretnjah je bila skladna, obvladana
♦ gozd. obvladano drevje drevje, ki ga je preraslo sosednje drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024
1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik: obvladovati napadalca; v igri ga obvladuje / obvladovati nasprotnika premagovati
2. biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stopnjo česa: obvladovati čustva; težko obvladuje jezo / on zna obvladovati položaj
3. biti sposoben (uspešno) opravljati kako delo, dejavnost: zelo dobro obvladuje tipkanje / nemščino obvladuje aktivno in pasivno zna
4. imeti nad kom oblast, gospostvo: sovražnik obvladuje vso deželo / obvladovati naravo, prostor, svet; njihov kapital obvladuje velik del proizvodnje ima v oblasti
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: čete obvladujejo cesto in most
5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obvladuje ga nemir; začel ga je obvladovati spanec
// ekspr. izraža, da postane kdo deležen kakega stanja v polni meri: vojaško razpoloženje ga je vsega obvladovalo
● ekspr. grad obvladuje vso blejsko okolico z njega se vidi vsa blejska okolica; ekspr. stara ura s hrupom obvladuje ves prostor njeno tiktakanje se sliši po vsem prostoru
♦ ekon. obvladovati trg z določitvijo cene na trgu vplivati na količino blaga, ki se bo prodalo, ali z določitvijo količine blaga vplivati na ceno
- obvladováti se
ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: znal se je obvladovati; težko se obvladuje
- obvladujóč -a -e:
obvladujoč položaj, je znal vse zadovoljivo rešiti
- obvladován -a -o:
obvladovana strast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ekspr. dobiti nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmiti sosednjo deželo; podjarmili so številna ljudstva
// dobiti nad kom oblast, gospostvo sploh: z vsemi sredstvi ga hoče podjarmiti; čisto si ga je podjarmila
- podjármljen -a -o:
podjarmljene dežele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ekspr. dobivati nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmljati sosednje dežele
// dobivati nad kom oblast, gospostvo sploh: podjarmljal je svoje sodelavce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Kako pišemo sklanjane oblike zemljepisnega imena Devinsko gospostvo? V Devinskem/devinskem gospostvu, v okviru Devinskega/devinskega gospostva, itd.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svobodno zemljiško gospostvo; baronija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Zanima me, kako bi si lahko razlagal nastanek priimka VRTOVEC oz. VERTOVEC ali izpeljanke Vertouz itd. In kdaj naj bi priimki na Slovenkem (in Primorskem) časovno nastali. Gre namreč za moj priimek; izhajam z Vipavskega in tam je tudi največ Vrtovcev v Sloveniji. Kar preveč preprosta se mi zdi razlaga, da bi nastal iz besede VRT; prej morda od naselja VRTOVIN (Ortoana) na Vipavskem, ki je z listinami dokazano obstajalo že l. 1001. (Je pa orto v italijanščini zelenjavni vrt, v latinščini pa Hortus...).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
- sódno prisl.:
sodno preklicati; sodno overovljen podpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.
Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?
Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.
Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve: zastaviti obleko, zlatnino / zadolžil se je pri njem in mu zastavil travnik
2. nav. ekspr. dati na razpolago, uporabiti za kaj: zastavil je svoje moči, sile za narodov blagor; zastaviti vse sposobnosti za uresničitev naloge / zastavil je svoj vpliv pri vladi, da bi jih rešil
// tvegati: zastaviti svoje življenje za koga; za ta cilj je zastavil glavo / kot podkrepitev glavo zastavim, da ne prideš tja stavim
● star. zastavil je besedo, da ne bo izdal dal; star. zastavil je besedo zanj zavzel se je zanj; jamčil je zanj
- zastáviti se knjiž., v zvezi z za
zelo se potruditi, zavzeti: ves se je zastavil za to stvar
- zastávljen -a -o:
odkupiti zastavljene stvari
♦ pravn., zgod. zastavljeno gospostvo v fevdalizmu gospostvo, ki ga deželni knez da v zastavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zastávljeni -a -o (ȃ) zgod. ~o gospostvo
zastávljenost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nanašajoč se na zemljišče: zemljiška razdelitev / primernost zemljiških in podnebnih razmer za sadjarstvo / zemljiški davek; zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; zemljiška lastnina / zemljiška posest; zemljiški kataster
♦ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja; pravn. zemljiška knjiga knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; zgod. zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; zemljiška odveza ukrep leta 1848, s katerim preneha podložništvo; zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nanašajoč se na zemljiške gospode ali zemljiško gospostvo: zemljiškogosposko gospodarstvo / kmetje so iskali zaslužek zunaj zemljiškogosposkih razmerij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.