Ančnikovo gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ančnikovega gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
arheološko najdišče
IZGOVOR: [ánčnikovo gradíšče], rodilnik [ánčnikovega gradíšča]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Arhovo gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Arhovega gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
arheološko najdišče
IZGOVOR: [árhovo gradíšče], rodilnik [árhovega gradíšča]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Dolenje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [dolénje gradíšče], rodilnik [dolénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Dolenjegradiščan in Gradiščan, Dolenjegradiščanka in Gradiščanka, Dolenjegradiščanov in Gradiščanov, Dolenjegradiščankin in Gradiščankin, dolenjegradiški in gradiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dršča

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Gorenje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [gorénje gradíšče], rodilnik [gorénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Gorenjegradiščan in Gradiščan, Gorenjegradiščanka in Gradiščanka, Gorenjegradiščanov in Gradiščanov, Gorenjegradiščankin in Gradiščankin, gorenjegradiški in gradiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

grȃd -a in gradȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gradíšče -a s (í)
1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče
2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče
3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gradíšče -a s (í) staroslovansko ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Gradíšče -a s, zem. i. (í) |del Ljubljane|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gradíšče -a s
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov
SINONIMI:
arheol. kostel
GLEJ ŠE SINONIM: gradbišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

gradíšče – glej grȃd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gradišče [gradíšče] samostalnik srednjega spola

obrambno obzidje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Gradíšče pri Diváči -a ~ ~ s, zem. i. (í ȃ) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
gradíški -a -o (ȋ)
Gradíščan -a m, preb. i. (ȋ)
Gradíščanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Gradišče v Slovenskih goricah
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gradišča v Slovenskih goricah samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za Sveto Trojico v Slovenskih goricah
IZGOVOR: [gradíšče u̯ slovénskih gorícah], rodilnik [gradíšča u̯ slovénskih gorícah]
BESEDOTVORJE: Gradiščan, Gradiščanka, Gradiščanov, Gradiščankin, gradiščanski
PRIMERJAJ: Sveta Trojica v Slovenskih goricah

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Gradíšče v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ s, zem. i. (í ẹ́ í) Sveta Trojica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

..íšče s. prip. obr. (í)
1. 'prostor, mesto dejanja' brodíšče, gnezdíšče, igríšče, križíšče, strelíšče, vrelíšče
2. 'prostor, mesto' gobíšče, gradíšče, jagodíšče, krompiríšče, župníšče
3. 'del naprave, držaj' kladivíšče, kosíšče, platíšče, ratíšče, toporíšče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Izvor priimka »Šček«

Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?

Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kastelski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kastelska kastelsko pridevnik
IZGOVOR: [kastéu̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kôpast -a -o prid. (ó)
podoben kopi: pred njim so se širili kopasti vrhovi; kopaste planine; kopasta vzpetina
 
arheol. kopasto gradišče staroslovansko gradišče z nasipom stožčaste oblike; meteor. kopasti oblak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kostél -a m (ẹ̑)
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kostel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kostela samostalnik moškega spola
utrjena naselbina na vzpetini, gradišče
IZGOVOR: [kostél], rodilnik [kostéla]
PRIMERJAJ: Kostel

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kostél -a m (ẹ̑) arheol. gradišče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krátki Frazemi s sestavino krátki:
potégniti [ta] krátko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

miríšče -a s (í)
knjiž. razvaline starodavne naselbine, gradišče: raziskovati mirišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stároslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine: staroslovanska naselbina / staroslovanski bogovi / staroslovanska gostoljubnost
 
arheol. staroslovansko gradišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

toržę̑vka, f. neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

uscánka, f. 1) die Pisserin, die Bettpisserin (psovka); — 2) der Westwind, Kras; — 3) der Grasfrosch (rana temporaria), Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.); — der Frühlingssafran (crocus vernus), M., Z.; — črna u., die Krähenbeere (empetrum nigrum), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Zgornje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentilj
IZGOVOR: [zgórnje gradíšče], rodilnik [zgórnjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Zgornjegradiščan in Gradiščan, Zgornjegradiščanka in Gradiščanka, Zgornjegradiščanov in Gradiščanov, Zgornjegradiščankin in Gradiščankin, zgornjegradiški in gradiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Źlinice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Źlinic množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Poljskem
IZGOVOR: [žliníce], rodilnik [žliníc]
BESEDOTVORJE: Źliničan, Źliničanka, Źliničanov, Źliničankin, źliniški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Število zadetkov: 34