Tiskanje

Ančnikovo gradišče

Predlog

Ančnikovega gradišča samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

arheološko najdišče

IZGOVOR: [ánčnikovo gradíšče], rodilnik [ánčnikovega gradíšča]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Arhovo gradišče

Predlog

Arhovega gradišča samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

arheološko najdišče

IZGOVOR: [árhovo gradíšče], rodilnik [árhovega gradíšča]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Dolenje Gradišče

Predlog

Dolenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Dolenjske Toplice

IZGOVOR: [dolénje gradíšče], rodilnik [dolénjega gradíšča]

BESEDOTVORJE: Dolenjegradiščan in Gradiščan, Dolenjegradiščanka in Gradiščanka, Dolenjegradiščanov in Gradiščanov, Dolenjegradiščankin in Gradiščankin, dolenjegradiški in gradiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dršča

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gorenje Gradišče

Predlog

Gorenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Dolenjske Toplice

IZGOVOR: [gorénje gradíšče], rodilnik [gorénjega gradíšča]

BESEDOTVORJE: Gorenjegradiščan in Gradiščan, Gorenjegradiščanka in Gradiščanka, Gorenjegradiščanov in Gradiščanov, Gorenjegradiščankin in Gradiščankin, gorenjegradiški in gradiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

grȃd -a in gradȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gradíšče -a s (í)
1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče
2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče
3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gradíšče -a s (í) staroslovansko ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gradíšče -a s, zem. i. (í) |del Ljubljane|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gradíšče -a s

arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov

SINONIMI:

arheol. kostel

GLEJ ŠE SINONIM: gradbišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gradišče [gradíšče] samostalnik srednjega spola

obrambno obzidje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gradíšče pri Diváči -a ~ ~ s, zem. i. (í ȃ) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
gradíški -a -o (ȋ)
Gradíščan -a m, preb. i. (ȋ)
Gradíščanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gradišče v Slovenskih goricah

Predlog

Gradišča v Slovenskih goricah samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

staro ime za Sveto Trojico v Slovenskih goricah

IZGOVOR: [gradíšče u̯ slovénskih gorícah], rodilnik [gradíšča u̯ slovénskih gorícah]

BESEDOTVORJE: Gradiščan, Gradiščanka, Gradiščanov, Gradiščankin, gradiščanski

PRIMERJAJ: Sveta Trojica v Slovenskih goricah

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gradíšče v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ s, zem. i. (í ẹ́ í) Sveta Trojica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

..íšče s. prip. obr. (í)
1. 'prostor, mesto dejanja' brodíšče, gnezdíšče, igríšče, križíšče, strelíšče, vrelíšče
2. 'prostor, mesto' gobíšče, gradíšče, jagodíšče, krompiríšče, župníšče
3. 'del naprave, držaj' kladivíšče, kosíšče, platíšče, ratíšče, toporíšče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Izvor priimka »Šček«

Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?

Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kastelski

Predlog

kastelska kastelsko pridevnik

IZGOVOR: [kastéu̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kôpast -a -o prid. (ó)
podoben kopi: pred njim so se širili kopasti vrhovi; kopaste planine; kopasta vzpetina
♦ arheol. kopasto gradišče staroslovansko gradišče z nasipom stožčaste oblike; meteor. kopasti oblak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kostél -a m (ẹ̑)
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kostel

Predlog

kostela samostalnik moškega spola

utrjena naselbina na vzpetini, gradišče

IZGOVOR: [kostél], rodilnik [kostéla]

PRIMERJAJ: Kostel

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kostél -a m (ẹ̑) arheol. gradišče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

krátki Frazemi s sestavino krátki:
potégniti [ta] krátko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

miríšče -a s (í)
knjiž. razvaline starodavne naselbine, gradišče: raziskovati mirišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

stároslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine: staroslovanska naselbina / staroslovanski bogovi / staroslovanska gostoljubnost
♦ arheol. staroslovansko gradišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

toržę̑vka, f. neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

uscánka, f. 1) die Pisserin, die Bettpisserin (psovka); — 2) der Westwind, Kras; — 3) der Grasfrosch (rana temporaria), Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi-Erj. (Torb.); — der Frühlingssafran (crocus vernus), M., Z.; — črna u., die Krähenbeere (empetrum nigrum), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zgornje Gradišče

Predlog

Zgornjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Šentilj

IZGOVOR: [zgórnje gradíšče], rodilnik [zgórnjega gradíšča]

BESEDOTVORJE: Zgornjegradiščan in Gradiščan, Zgornjegradiščanka in Gradiščanka, Zgornjegradiščanov in Gradiščanov, Zgornjegradiščankin in Gradiščankin, zgornjegradiški in gradiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Źlinice

Predlog

Źlinic množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj na Poljskem

IZGOVOR: [žliníce], rodilnik [žliníc]

BESEDOTVORJE: Źliničan, Źliničanka, Źliničanov, Źliničankin, źliniški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.