Aganipe zemljepisno lastno ime
Aganipa:
Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ajbež m, hibiscus, -ci, vel hibiscum, tá veliki divji ſliṡ, ſicer
aibeṡh imenován
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime
Alfonz:
Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Anatolius m osebno lastno ime
Anatolij:
en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Atila -a m osebno lastno ime
Atila:
Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20.
bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
belzoar m bezoar:
Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
egiptarski -a prid. egipčanski, egiptovski:
TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski im. ed. m Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ kokar uni AEgypterski im. ed. m Crokodil ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski im. ed. m krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ una AEgypterska im. ed. ž Firshtina je tiga lepiga Joſepha perſilit hotela ǀ Iosepha una Egijpterska im. ed. ž Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga rod. ed. m firshta tiga lepiga Ioſepha ǀ hlapzy Egijpterskiga rod. ed. m Firshta Ioſepha ǀ ſtudeniz Gihon imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske rod. ed. ž deſhele ǀ v' roki une nezhiſte Egypterske rod. ed. ž Firshtine ǀ Egypterskimu daj. ed. m krajlu leta odgvuor nej dopadil ǀ shelite ta ſmerdlivi AEgipterski tož. ed. m zhebu ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko tož. ed. ž deshelo postavil ǀ ſo egypterske im. mn. ž shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle njega gledat ǀ od Egypterskih rod. mn. Zupernikou ǀ zhast vſiih Egijpterski rod. mn. Kron → egipcarski, → egiptovski, → Egipt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Evstahius -ija m osebno lastno ime
Evstahij:
Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Gihon m zemljepisno lastno ime
Gihon:
Naſhiga S. Marca pomeni ta ſtudeniz Gihon im. ed. imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske deſhele (III, 240) Gíhon, reka, ki teče okoli dežele Kuš (SP 1 Mz 2,13).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gòri postàviti ~ -stávim dov. 1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375 2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2 3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4 gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5 gòripostávleni -a -o 1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2 2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hebreiš2 prisl. hebrejsko:
taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenovan [imenován]
pridevnikimenovan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenovan del., F
30,
balaena, ena velika morska riba, takú
imenovana;
basiliscus, ena kazha, Basilysk
imenovana;
canonizatus, ſvèt
imenovàn, oẛnanîen;
jaspis, -dis, en ṡhlahtni kamen takú
imenován;
maena, -ae, ena morṡka ribiza, menola
imenovana;
nominatus, -a, -um, imenován;
sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú
imenovanu;
supradictus, -a, -um, ṡgorai
imenován;
topazius, -zÿ, en ṡhlahtni kamen takú
imenován
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenovan -a prid. imenovan:
nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenovan del. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenováni -a -o prid. imenovan: na brejgi Zvarcz imenovanom KOJ 1914, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenǜvati -ǘjem nedov. 1. imenovati: i zſzvojega iména Galáczio imenüvati zácsalo KŠ 1771, 554; Zakaj pa li Otso imenüjes KŠ 1754, 153; on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; ino ga je za Hénokio imenüvao KM 1796, 10 2. imeti, šteti: steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; Kriſztus li ſzamo nevöro grejh imenüje KŠ 1771, 441; hi'sni zákon za Szakramentom imenüje KOJ 1845, 78; Ka imenüjemo za máli grejh KMK 1780, 90; Ete vküpe za rodovino imenüjemo BJ 1886, 9 imenǜvati se -ǘjem se imenovati se: i kak ſze imenüjejo KMK 1780, 57; ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenüje med vami KŠ 1771, 583; ti ſze 'Zidov imenüjes KŠ 1771, 451; ki ſze imenüje brat KŠ 1771, 499 imenǜvani tudi imenìvani -a -o imenovan: Iezus je imenüvani BKM 1789, 52; Prvi dén ſteri je za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; so imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; nej, gde je imenüvan bio Kriſztus KŠ 1771, 483; szo meli dúge z-zemlov notrizagrajene oploute var imenüvane KOJ 1848, 6; naprej imenüvanoga Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; Betlehem imenüvanom KM 1783, 233; Odküpitel moj ſzem v-Tebi imenivan BRM 1823, 65; Na eto meszto je zdaj Tisza Kálmán imenüven AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imonovan gl. imenovan ♦ P: 1 (TE 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Interlinearis stvarno lastno ime
Glossa interlinearis (?):
kakor pravi Interlinearis im. ed. (I/1, 130) ǀ Interlinearis im. ed. odgovorij, inu urshoh da (I/1, 158) Verjetno je mišljen komentar Vulgate, imenovan Glossa interlinearis (ker so opombe napisane med vrsticami besedila Vulgate), katerega avtor je Anzelm iz Laona (umrl 1117).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Kastus m osebno lastno ime
Kast:
krajl Alphonſus Caſtus im. ed. imenovan (III, 388) → Alfonz(us) 4.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Krates m osebno lastno ime
Krates:
ſfary en Ajdouski Vuzhenik Crates im. ed. imenovan (I/2, 156) ǀ Philoſophus Crates im. ed. kateri je v'morje metal ſvoje blagu (II, 516) ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates im. ed. Philoſophus (V, 374) Krátes iz Téb, gr. Κράτης (pribl. 360–280 pr. Kr.), filozof kinične šole
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lot m, F
12,
quincunx, -cis, pèt onzh, tú je deſſet
lotou, pèt deilou;
semiaſsis, vaga tréh
lotou;
semuncia, -ae, en
lot;
senuncialis, -le, kar en
lot vaga ali teṡhy;
sescunx, -cis, vel sescuntia, -ae, tri
loti, ali tá oſmi deil ene rizhy;
sicilicus, pullota;
siclus, -li, en judovṡki danár ... ſikel imenován, ima pul
lota ſrebrá;
uncia, -ae, dvá
lota, ali ena vnzha, katera ima dvá
lota;
uncialis, -le, kar dvá
lota vaga;
unciatim, po vnzhi, po dvá
lota, na
lote
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lȗnež, m. 1) kozel rumenkaste dlake, Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Klappertopf (rhinanthus sp.), ("gotovo zaradi okroglih, ploščnatih plodov tako imenovan"), Koborid-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Makabeus m osebno lastno ime
Makabejec:
Iudas Machabæus im. ed. bi ne bil ſapovedal preklinauze shive ſeshgati (II, 337) ǀ Nej sabſtoin Simon Machobeus im. ed. imenovan (IV, 398) 1. → Juda(s) 3. 2. Símon, brat Juda Makabejca (SP 1 Mkb 2,3); → Makabejar, → Makobe(ja)r
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
memithe –,
glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft
memithe imenován
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Miles m osebno lastno ime
Miles:
Pishe Sozzemenus, de ta bogabojezhi shkoff Milles im. ed. imenovan, je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti (V, 479)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
močan -čna prid. močan:
En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Morija ž zemljepisno lastno ime
Morija:
Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Naaman -a m osebno lastno ime
Naaman:
Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nazarenar -ja m nazirec:
S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Nikomedija ž zemljepisno lastno ime
Nikomedija:
V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
oznanjen del., F
10,
actio condictitia, oṡnanîena toṡhba;
canonizatus, ſvèt imenován, inu
oẛnanîen;
condictus, -a, -um, perpovédan, oblublen,
oẛnanîen;
edictus, -a, -um, ṡavkaṡan, vun
oṡnanîen;
enuntiatus, -a, -um, oṡnanîen, vun ṡrezhen;
indicativus, -a, -um, vun klizan, ali
oṡnanîen;
indicatus, -a, -um, oṡnanîen, ṡavkaṡan;
indicatus, -a, -um, pokaṡan, ṡatoṡhen:
oṡnanîen, ṡazeinîen, navdarjen;
praenuntiatus, -a, -um, poprei
oṡnanîen;
promulgatus, -a, -um, oṡnanîen, reṡglaſſen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ozvàti ozovém dov. imenovati, razglasiti: nebi püsztili cejle vesznice od pápinszkih szvéczov ozváti KOJ 1845, 71; On sze je pa za erdélszkoga Herczega vcsino ozváti KOJ 1848, 87; szvoje sztolnomeszto za Budino ozove KOJ 1848, 4; za toga volo je Czaszar Friderik II. nyegove Dr'save za szvoje ozváo KOJ 1848, 38; Na zádnye szo Bélo III. denok za krála ozváli KOJ 1848, 31 ozváni -a -o imenovan: je gornjoszinicski farar gorno z vrha Koziak ozvanoga grofinyi prepüszto KOJ 1914, 132; sze je vpirao Rudolfi, za Czaszara ozvánomi pokoren biti KOJ 1848, 39; od vogerszkih Plemenitásov pa dobi od dvájszetih kmetov ednoga konyenika Huszár ozvánoga KOJ 1848, 63; gda bi on v-Rimi vu Spitáli Sz. Dühá ozvánom KOJ 1845, 80; sze je O'sébet z-ednim lejpim pojbisom v-Krszti Wladiszlav ozvánim obábila KOJ 1848, 54; Nego, gda sze je Gejza sz szvojim szinom, na kersti Stevan ozvánim dao okersztiti KOJ 1914, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Pakatus m osebno lastno ime
Pakat:
zhaſt, katero Pacatus im. ed. je bil dal Ceſſarju Theodoſiu (III, 337) Latínij Pakát Drepánij, lat. Latinius (imenovan tudi Latinus) Pacatus Drepanius, avtor hvalnice cesarju Teodoziju I., napisane 389; → Plakatus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
paradiz -a m raj, paradiž:
pungrad je bil taku lep, de je bil uredn Paradis im. ed. imenovan biti ǀ dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa rod. ed. ǀ She taiſti dan je bil v' paradiſi mest. ed. ← it. paradiso; → paradiž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Parnasus -sa m zemljepisno lastno ime
Parnas:
Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus im. ed. imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe imenovanj ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus im. ed. ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa rod. ed. ſuera ǀ ta shlahtni Turn na hribu Pernaſſu mest. ed. Parnás, gr. Παρνασσός, gora v osrednji Grčiji (2458 m), bajeslovno bivališče Muz
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Placidus m osebno lastno ime
Placid:
Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus im. ed., potle Euſtachius imenovan (V, 97) Plácid, lat. Placidus, Titov general, ki se je dal krstiti kot → Evstahius 3.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
poet(a) -ta m pesnik:
Satoraj je djal vni Poet im. ed. ǀ kar je djal uni Poiet im. ed. ǀ kar uni Poët im. ed. je djal ǀ resnizhnu je govuril vni bogaboyezhi Poëta im. ed. ǀ taiſtom vervaio, katerem Accius Poeta im. ed. nikuli nej hotel verovati ǀ satoraj rezimo s' Poetam or. ed. ǀ Poeti im. mn. ſo djali de krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Jeſt vejm de ſo fabule, kar Poëti im. mn. od gartroshe pisheio ǀ Poëtj im. mn. pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan ǀ nej rejſs kar Poejti im. mn. pravio, de po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ ſò fable, kar Poèti im. mn. piſheio ǀ satorai ty Pœti im. mn. Mercuriuſu ſo vago v' roko poſtavili ǀ stonovite ſe tukai, jnu K'Poetam daj. mn. pojmo ← lat. poēta ← gr. ποιητής ‛pesnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
postàviti -stávim dov. 1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416 2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8 postàviti se -stávim se 1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2 2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12 postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291 postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65 postávleni -a -o 1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34 2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143 3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112 4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prerèčeni -a -o prid. prej imenovan: gda je Heródes po iméni Antipas, toga prerecsenoga ſztároga Herodeſſa drügi ſzin, ſzvojega ocsé Králevcſine ſtrti táo ládao KM 1796, 93
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Prokulus m osebno lastno ime
Prokul:
Pravi S. Proculus im. ed. ǀ nyh Shkoff S. Proculus im. ed. je opominal Boga ſa miloſt proſſit ǀ S. Proculus im. ed., inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna sidaria ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … ſydarij S. Proculuſa tož. ed. 1. Sv. Prókul, imenovan tudi Aprókul, lat. Proculus, Aproculus (umrl 352) 2. Prókul, lat. Proculus (381–428), marsejski škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rabin(us) -na m rabin:
En Judouski Rabin im. ed. Salomon imenovan, je djal ǀ Rabbinus im. ed. pak Samai imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon ǀ Rabini im. mn. ſo djali, de G. Bug ſvejt je ſtuaril sa volo Meſsiave Matere ǀ Ty Rabbini im. mn. te beſsede saſtopio od tijh isvolenih ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou rod. mn. ← srlat. rabbinus ‛rabinski’ iz rabbi ← hebr. rabbī ‛moj učitelj’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Samaj m osebno lastno ime
Samaj (?):
Rabbinus pak Samai im. ed. imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon (I/2, 143)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sicer prisl., F
12,
alias, ſicer;
aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega;
caeterò, ſicer;
caeteroquin, sive caeteroqui, pres tega,
ſicer;
hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji fliṡ,
ſicer aibeṡh imenován;
horologium, ſonzhna ura,
ſicer ſléherna ura ſe imenuje
horologium;
natatoria syloë, en Ribnik, v'katerim ſo
ſicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali;
quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti;
rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali
ſicer na ṡhivotu od mraṡa;
sanequidem, já, jeſt hozhem: prou
ſicer;
secius, drugazhi,
ſicer;
stagnum, -gni, jeṡeru, ali
ſicer ena ſtojezha voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sikel m, siclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou,
ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Simon -a m osebno lastno ime
Simon:
Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sliz m, F
6,
althea, -ae, tá beili
ſliṡ;
hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji
ſliṡ, ſicer aibiṡh imenován;
malache, -ches, ſliṡ ṡeliṡzhe, ta veliki
ſliṡ, kateri ima okrogle jagode kakòr ſyrze;
malva, -ae, ſliṡ;
petasites, koynski
ſliṡ
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: sliz m, althea, -ae, lozhne
slis [Scopoli, 485: Althaea. Carniol. Schles; v seznamu Nom. Carn. Slis]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Socemenus -a m osebno lastno ime
Sozomen:
Pishe Sozzemenus im. ed., de ta bogabojezhi shkoff Milles imenovan, je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti (V, 479) Salmínij Hêrmij Sozomén (umrl 447), cerkveni zgodovinar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
svetnik1 -a m svetník:
S. Joannes je bil ta ner vekshi Svetnik im. ed. m ǀ velik ſvetnik im. ed. je bil Sveti Jſidorus ǀ Lep odguvor tiga Svetnika rod. ed. ǀ en iesni togotni zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil timu Svetniku daj. ed., de njega ludje resnashaio ǀ Poshluſhajte tiga Svetnika tož. ed. ǀ kadar ſim ſpomnil n' eniga ſvetnika tož. ed. ǀ poshlushajte beſsede tiga Suètnika tož. ed. ǀ ty lubi Svetniki im. mn. Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ vy hozhete shivèti kakor Ajdy, vmreti kakor ſvetniki im. mn. ǀ Angeli, inu svètniKi im. mn. bi neimeli popolniga troshta ǀ Chriſtus Pravi Bug je imel bres vſe glihe vekshi lubesan pruti zhloveku, kakor vſy Svetniky im. mn. ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou rod. mn. prishli po vaſho dusho ǀ sazhneo molit litanie vſyh Svetnikou rod. mn. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou rod. mn. milu plakaio ǀ kaj govorim od Suetnikou rod. mn. ǀ je shlishal peiſsèm teh Svetniku rod. mn. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku rod. mn. h'ſuoij ſhlushbi ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim Svetnikom daj. mn. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom daj. mn. ǀ Ti nimash obene lubesni pruti G. Bogu, obene andohti pruti Svetnikam daj. mn. ǀ netoshite, inu nemarmrajte zhes Svetnike tož. mn. ǀ zhe my premiſlimo te lube ſvetnike tož. mn., inu ſvetnize Boshje ǀ vij sa velike ſvetnihe tož. mn., in ſvetnize dershite Kateri ſeſo pobulshali ǀ per drugyh Svetnikah mest. mn. ǀ kateri je umej vſimy Svetniki or. mn. ta ner vekshi ǀ s' temi lubimi ſvetniki or. mn. ſe veſſeliti vseh svetnikov dan nepreg. (?) praznik vseh svetih, tj.
1. XI.:
je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan rod. ed. do Boshizha tardu ſe poſtiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Tetana ž zemljepisno lastno ime
pishe Franciſcus Alverez, namrezh de ſe najde en Kloshter Minishki v' tej desheli Tetana im. ed., kateri Kloshter je imenovan: Alleluia (V, 258)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
togoten -tna prid. togoten:
on je taku ieſin, inu tagotin im. ed. m ǀ en iesni togotni im. ed. m dol. zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil ǀ ti tagotni im. ed. m dol. Jesni zhlovek menish tvoimu blishnimu s' beſſedo, inu s' diainam shkodvat ǀ v' pogubleine zhloveka ta tagotna im. ed. ž iesa perpravi ǀ on je vidil eniga taku tagotniga tož. ed. m ži. iesniga zhloveka ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno tož. ed. ž ieso ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno tož. ed. ž, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ s' ſvojo hudo, inu tagotno or. ed. ž sheno ǀ nebodite tagotni im. mn. m kakor pſs, katiri vſe skuſi laja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Tomaž -a m osebno lastno ime
Tomaž:
Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
večimenovan gl. imenovan, več čl. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vö̀ imenǜvani ~ -a ~ -o prid. imenovan: Na tou dugoványe gledoucs, te vö imenüvani mladénecz, tak veli SIZ 1807, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vö̀razkríčeni -a -o prid. razglašen, imenovan: Zdáj je Marie páli za Kraliczo po vszejh Krajih Büdine vörazkricsena KOJ 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vreden -dna prid. vreden, tj.
1. cenjen:
Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen:
EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si:
nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se:
ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zdènjeni -a -o prid. imenovan: Joſaf pa, zdenyeni od Apoſtolov Barnabás KŠ 1771, 353
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zgoraj (z'goraj) prisl., F
9, I.
cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant,
s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok;
destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti,
ṡgorai obribati, oſtergati;
obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od
ṡgorai ṡhpizhaſt;
supercorruere, verhu paſti, od
ṡgorai verhu paſti;
superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe
ṡgorai;
supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na;
supradictus, -a, -um, ṡgorai imenován;
suprapositus, -a, -um, ṡgorai poſtavlen; II.
titulus, -li, tú
ṡgoraj piẛmu, ali piſſanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zvàti zovém nedov. 1. klicati: ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Ár ſzam nej priſao zvát te pravicsne KŠ 1771, 29; Ki pride kſzebi zvát BKM 1789, 8; tebe na pomocs zovém SM 1747, 56; Jaſz pa ſzvedoka Bogá zovém KŠ 1771, 531; Szvétoga Dühá zové SM 1747, 35; Grejsnike kſzebi zové BKM 1789, 18; nyega na pomoucs zovémo TF 1715, 47; na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Zovi mené na pomocs SM 1747, 57; zovi te delavcze KŠ 1771, 64; zovi ga na pomoucs SŠ 1796, 11; Boga kpomocsi zovimo SM 1747, 81; I nyegovo imé na pomoucs zovmo BKM 1789, 160; Naj nyé na pomoucs zovémo KŠ 1754, 22; da bi na pokouro zváo KŠ 1754, 240; kaibi mi nyegovo Imé na pomocs zváli TF 1715, 13; Zváo ſzem ga vmojoj nevouli KŠ 1754, 256; ti ſzi greisnike zval SM 1747, 67; zEgyptoma ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; Boug je mené zvau TF 1715, 23 2. vabiti: csi botre zovémo KŠ 1754, 188; zovte je na goſztüvanye KŠ 1771, 72; Zváo bom lüſztvo KŠ 1754, 127 3. imenovati: kak te du'zno zvati morem KŠ 1754, 234; kak sze niscse nemre za ocso zvati KOJ 1833, III; Koga za Otso zovés KŠ 1754, 153; kako i kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; zemelſzka znamejnya li krüh i vino zové KŠ 1754, 8b; Biblio, ſtero Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; Kriſztus i Paveo krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Etiva vkupe za roditele zovémo BJ 1886, 9; vész, ſtero Törczi zovéjo Aja-alik KŠ 1771, 571; Nikoga za Ocso ne zovte KŠ 1754, 155; kteroga Immé bodes Jesus zvál SM 1747, 10; kteroga bode zvál Immanuel SM 1747, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus i zváli bodo imé nyegovo: Emmánuel SM 1747, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus SM 1747, 6; nego ſzo ga za Vragá zváli KŠ 1754, 10b zvàti se zovém se imenovati se, biti: Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; ti ſze zovés ſzvetloſzt SM 1747, 66; kak sze zovés KŠ 1754, 10a; kako ſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Zakai ſze zové Cslovik Bosji keip SM 1747, 4; Kak ſze zové té Boug KŠ 1754, 89; Nacſi ſze zové Levi KŠ 1771, 1(B1a); tak ſze zové i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); vribaj, ſtere ſze meſzou zovéjo KŠ 1754, 211; Odkud ſze vſzi lidjé la'zczi zovéjo KŠ 1771, 436; Angyele, ſteri ſze vrazjé zovéjo KMK 1780, 10; záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; bode ſze Bosji ſzin zvál SM 1747, 10; náj ménſi ſze bode zváo KŠ 1771, 14; zvalou ſze bode Szin Bo'zi KŠ 1754, 107; Peter, ki ſze je Simon zváo KŠ 1771, 699; nyegov ocsa ſze je Cziz zváo KM 1796, 53; geto ſze je prvle Hália zvalou KŠ 1771, 612 zvajóči tudi zvajóuči -a -e kličoč: poſzlali ſzo knyemi zvajoucsi ga KŠ 1771, 111; Gdakoli szi csüje düh moj Na dobro zvajôcsi glász tvoj KAJ 1848, 267 zovéči -a -e kličoč, imenujoč: Liki je Sára podlo'zna bila Ábrahámi za goſzpodna ga zovécsa KŠ 1771, 708 zváni -a -e 1. imenovan: I zváni je od Bogá viſesnyi pop KŠ 1771, 679; Henrik Czaszar, ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Záto je zvána ona nyiva, nyiva krvi KŠ 1771, 93; to dejte, zváno je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 169; poſzlati Judaſa, zvánoga Barabáſa KŠ 1771, 389; v potoki Mokos zvánom KOJ (1914), 108; zváni ſzo naj prvle vu Antiochii vucseniczke krſztsanye KŠ 1771, 377 2. vabljen: Gda bos zváni od koga na goſztüvanye KŠ 1771, 218
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žonft m, F
13,
agrésta, nesréliga grosdja
ẛhonft;
aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim
ẛ[h]onftom;
cedrium, citronou
ẛhonft;
chylus, vel chymus, ẛhonft, ali kir ẛheleiẛu jei, zerana ſhpiṡha v'ẛhelodzi;
galbaneus, ṡhonfft te neṡnane ſmolè galban imenovane;
glavcium, -cÿ, tudi en
ṡhonfft memithe imenován;
laserpitium, -tÿ, je en
ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhé, de je naſha tá dobru diſheza
[!] angelica;
lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim
ṡhonftom ṡmeiſhan;
liquor, -ris, en ṡhoft, ali
ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh;
melligo, -nis, tá roṡhni
ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo;
opium, -ÿ, ṡhonfft is makoviga ſémena;
opopanax, -cis, ṡelizhe
[!] v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn
ṡhonfft;
silphium, -phÿ, en ṡhlahtni
ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica;
prim. žoft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.