imenovan -a prid. imenovan:
nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Aganipe zemljepisno lastno ime
Aganipa:
Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
rabin(us) -na m rabin:
En Judouski Rabin im. ed. Salomon imenovan, je djal ǀ Rabbinus im. ed. pak Samai imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon ǀ Rabini im. mn. ſo djali, de G. Bug ſvejt je ſtuaril sa volo Meſsiave Matere ǀ Ty Rabbini im. mn. te beſsede saſtopio od tijh isvolenih ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou rod. mn. ← srlat. rabbinus ‛rabinski’ iz rabbi ← hebr. rabbī ‛moj učitelj’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime
Alfonz:
Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
egiptarski -a prid. egipčanski, egiptovski:
TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski im. ed. m Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ kokar uni AEgypterski im. ed. m Crokodil ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski im. ed. m krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ una AEgypterska im. ed. ž Firshtina je tiga lepiga Joſepha perſilit hotela ǀ Iosepha una Egijpterska im. ed. ž Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga rod. ed. m firshta tiga lepiga Ioſepha ǀ hlapzy Egijpterskiga rod. ed. m Firshta Ioſepha ǀ ſtudeniz Gihon imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske rod. ed. ž deſhele ǀ v' roki une nezhiſte Egypterske rod. ed. ž Firshtine ǀ Egypterskimu daj. ed. m krajlu leta odgvuor nej dopadil ǀ shelite ta ſmerdlivi AEgipterski tož. ed. m zhebu ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko tož. ed. ž deshelo postavil ǀ ſo egypterske im. mn. ž shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle njega gledat ǀ od Egypterskih rod. mn. Zupernikou ǀ zhast vſiih Egijpterski rod. mn. Kron → egipcarski, → egiptovski, → Egipt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Evstahius -ija m osebno lastno ime
Evstahij:
Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Gihon m zemljepisno lastno ime
Gihon:
Naſhiga S. Marca pomeni ta ſtudeniz Gihon im. ed. imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske deſhele (III, 240) Gíhon, reka, ki teče okoli dežele Kuš (SP 1 Mz 2,13).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
hebreiš2 prisl. hebrejsko:
taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Miles m osebno lastno ime
Miles:
Pishe Sozzemenus, de ta bogabojezhi shkoff Milles im. ed. imenovan, je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti (V, 479)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Morija ž zemljepisno lastno ime
Morija:
Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
paradiz -a m raj, paradiž:
pungrad je bil taku lep, de je bil uredn Paradis im. ed. imenovan biti ǀ dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa rod. ed. ǀ She taiſti dan je bil v' paradiſi mest. ed. ← it. paradiso; → paradiž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Parnasus -sa m zemljepisno lastno ime
Parnas:
Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus im. ed. imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe imenovanj ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus im. ed. ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa rod. ed. ſuera ǀ ta shlahtni Turn na hribu Pernaſſu mest. ed. Parnás, gr. Παρνασσός, gora v osrednji Grčiji (2458 m), bajeslovno bivališče Muz
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Placidus m osebno lastno ime
Placid:
Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus im. ed., potle Euſtachius imenovan (V, 97) Plácid, lat. Placidus, Titov general, ki se je dal krstiti kot → Evstahius 3.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
poet(a) -ta m pesnik:
Satoraj je djal vni Poet im. ed. ǀ kar je djal uni Poiet im. ed. ǀ kar uni Poët im. ed. je djal ǀ resnizhnu je govuril vni bogaboyezhi Poëta im. ed. ǀ taiſtom vervaio, katerem Accius Poeta im. ed. nikuli nej hotel verovati ǀ satoraj rezimo s' Poetam or. ed. ǀ Poeti im. mn. ſo djali de krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Jeſt vejm de ſo fabule, kar Poëti im. mn. od gartroshe pisheio ǀ Poëtj im. mn. pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan ǀ nej rejſs kar Poejti im. mn. pravio, de po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ ſò fable, kar Poèti im. mn. piſheio ǀ satorai ty Pœti im. mn. Mercuriuſu ſo vago v' roko poſtavili ǀ stonovite ſe tukai, jnu K'Poetam daj. mn. pojmo ← lat. poēta ← gr. ποιητής ‛pesnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Samaj m osebno lastno ime
Samaj (?):
Rabbinus pak Samai im. ed. imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon (I/2, 143)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Simon -a m osebno lastno ime
Simon:
Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Socemenus -a m osebno lastno ime
Sozomen:
Pishe Sozzemenus im. ed., de ta bogabojezhi shkoff Milles imenovan, je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti (V, 479) Salmínij Hêrmij Sozomén (umrl 447), cerkveni zgodovinar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
svetnik1 -a m svetník:
S. Joannes je bil ta ner vekshi Svetnik im. ed. m ǀ velik ſvetnik im. ed. je bil Sveti Jſidorus ǀ Lep odguvor tiga Svetnika rod. ed. ǀ en iesni togotni zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil timu Svetniku daj. ed., de njega ludje resnashaio ǀ Poshluſhajte tiga Svetnika tož. ed. ǀ kadar ſim ſpomnil n' eniga ſvetnika tož. ed. ǀ poshlushajte beſsede tiga Suètnika tož. ed. ǀ ty lubi Svetniki im. mn. Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ vy hozhete shivèti kakor Ajdy, vmreti kakor ſvetniki im. mn. ǀ Angeli, inu svètniKi im. mn. bi neimeli popolniga troshta ǀ Chriſtus Pravi Bug je imel bres vſe glihe vekshi lubesan pruti zhloveku, kakor vſy Svetniky im. mn. ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou rod. mn. prishli po vaſho dusho ǀ sazhneo molit litanie vſyh Svetnikou rod. mn. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou rod. mn. milu plakaio ǀ kaj govorim od Suetnikou rod. mn. ǀ je shlishal peiſsèm teh Svetniku rod. mn. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku rod. mn. h'ſuoij ſhlushbi ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim Svetnikom daj. mn. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom daj. mn. ǀ Ti nimash obene lubesni pruti G. Bogu, obene andohti pruti Svetnikam daj. mn. ǀ netoshite, inu nemarmrajte zhes Svetnike tož. mn. ǀ zhe my premiſlimo te lube ſvetnike tož. mn., inu ſvetnize Boshje ǀ vij sa velike ſvetnihe tož. mn., in ſvetnize dershite Kateri ſeſo pobulshali ǀ per drugyh Svetnikah mest. mn. ǀ kateri je umej vſimy Svetniki or. mn. ta ner vekshi ǀ s' temi lubimi ſvetniki or. mn. ſe veſſeliti vseh svetnikov dan nepreg. (?) praznik vseh svetih, tj.
1. XI.:
je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan rod. ed. do Boshizha tardu ſe poſtiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
togoten -tna prid. togoten:
on je taku ieſin, inu tagotin im. ed. m ǀ en iesni togotni im. ed. m dol. zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil ǀ ti tagotni im. ed. m dol. Jesni zhlovek menish tvoimu blishnimu s' beſſedo, inu s' diainam shkodvat ǀ v' pogubleine zhloveka ta tagotna im. ed. ž iesa perpravi ǀ on je vidil eniga taku tagotniga tož. ed. m ži. iesniga zhloveka ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno tož. ed. ž ieso ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno tož. ed. ž, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ s' ſvojo hudo, inu tagotno or. ed. ž sheno ǀ nebodite tagotni im. mn. m kakor pſs, katiri vſe skuſi laja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Anatolius m osebno lastno ime
Anatolij:
en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Atila -a m osebno lastno ime
Atila:
Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
belzoar m bezoar:
Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Kastus m osebno lastno ime
Kast:
krajl Alphonſus Caſtus im. ed. imenovan (III, 388) → Alfonz(us) 4.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Krates m osebno lastno ime
Krates:
ſfary en Ajdouski Vuzhenik Crates im. ed. imenovan (I/2, 156) ǀ Philoſophus Crates im. ed. kateri je v'morje metal ſvoje blagu (II, 516) ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates im. ed. Philoſophus (V, 374) Krátes iz Téb, gr. Κράτης (pribl. 360–280 pr. Kr.), filozof kinične šole
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Makabeus m osebno lastno ime
Makabejec:
Iudas Machabæus im. ed. bi ne bil ſapovedal preklinauze shive ſeshgati (II, 337) ǀ Nej sabſtoin Simon Machobeus im. ed. imenovan (IV, 398) 1. → Juda(s) 3. 2. Símon, brat Juda Makabejca (SP 1 Mkb 2,3); → Makabejar, → Makobe(ja)r
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
močan -čna prid. močan:
En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Nikomedija ž zemljepisno lastno ime
Nikomedija:
V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Prokulus m osebno lastno ime
Prokul:
Pravi S. Proculus im. ed. ǀ nyh Shkoff S. Proculus im. ed. je opominal Boga ſa miloſt proſſit ǀ S. Proculus im. ed., inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna sidaria ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … ſydarij S. Proculuſa tož. ed. 1. Sv. Prókul, imenovan tudi Aprókul, lat. Proculus, Aproculus (umrl 352) 2. Prókul, lat. Proculus (381–428), marsejski škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Tetana ž zemljepisno lastno ime
pishe Franciſcus Alverez, namrezh de ſe najde en Kloshter Minishki v' tej desheli Tetana im. ed., kateri Kloshter je imenovan: Alleluia (V, 258)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Tomaž -a m osebno lastno ime
Tomaž:
Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
vreden -dna prid. vreden, tj.
1. cenjen:
Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen:
EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si:
nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se:
ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Interlinearis stvarno lastno ime
Glossa interlinearis (?):
kakor pravi Interlinearis im. ed. (I/1, 130) ǀ Interlinearis im. ed. odgovorij, inu urshoh da (I/1, 158) Verjetno je mišljen komentar Vulgate, imenovan Glossa interlinearis (ker so opombe napisane med vrsticami besedila Vulgate), katerega avtor je Anzelm iz Laona (umrl 1117).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Naaman -a m osebno lastno ime
Naaman:
Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
nazarenar -ja m nazirec:
S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.
Pakatus m osebno lastno ime
Pakat:
zhaſt, katero Pacatus im. ed. je bil dal Ceſſarju Theodoſiu (III, 337) Latínij Pakát Drepánij, lat. Latinius (imenovan tudi Latinus) Pacatus Drepanius, avtor hvalnice cesarju Teodoziju I., napisane 389; → Plakatus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.