adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Aganipe zemljepisno lastno ime Aganipa: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

ajbež m, hibiscus, -ci, vel hibiscum, tá veliki divji ſliṡ, ſicer aibeṡh imenován

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Albêrtijev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

ambrozijánski -a -o prid. (ȃ)
rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Anatolius m osebno lastno ime Anatolij: en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

apostrof
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
apostrofa samostalnik moškega spola
ločilo
IZGOVOR: [apostróf], rodilnik [apostrófa]
PRIMERJAJ: opuščaj

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

avdítor -ja m (ȋ)
cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja
// v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

AŽ-pánj -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] ETIMOLOGIJA: ↑babica
beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

belvedêrski pród -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

belzoar m bezoar: Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom
    1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
      3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
    4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
 ETIMOLOGIJA: ↑blizu
Boardmanov pitálnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Boczonadijev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol
1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

BRŽ-pánj -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

bukvice -vic množinski samostalnik ženskega spola
1. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica
1.1 knjiga
2. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: bukvice k zamerkanju, molitovne bukvice, ročne bukvice

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
FRAZEOLOGIJA: (pomagati) nositi butaro koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

CIPW-sistém -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol
1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dáchsteinski apnénec -ega -nca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Dádant-Bláttov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Dádantova nakláda -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Dádantov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dajavec -vca samostalnik moškega spola
1. kdor kaj daje; SODOBNA USTREZNICA: dajalec
1.1 kdor kaj daruje; SODOBNA USTREZNICA: darovalec
FREKVENCA: 15 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

DB-pánj -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola
1. kdor se preživlja z opravljanjem fizičnega dela, pogosto v vlogi pomočnika; SODOBNA USTREZNICA: delavec
1.1 kdor za (dnevno) plačilo opravlja določeno delo, navadno kmečko; SODOBNA USTREZNICA: dninar, najemnik
2. kdor opravlja delo na duhovnem, verskem področju; SODOBNA USTREZNICA: delavec
2.1 kdor kaj uresničuje; SODOBNA USTREZNICA: uresničevalec
3. kdor kaj dela; SODOBNA USTREZNICA: delavec
FREKVENCA: 299 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

delavnik -a (delovnik, delavnik, delovnek) samostalnik moškega spola
dan, ko se dela; SODOBNA USTREZNICA: delavnik
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

demaríranje -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

diamántni brús Mazarín -ega -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

diamánt Várgas -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola
1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje
1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom
2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje
4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar
4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda
5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

doskòk v télemark -ôka -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola
1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega, jadreno drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

dvojčiči -ev množinski samostalnik moškega spola
1. parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
1.1 ed. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; SODOBNA USTREZNICA: dvojček
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Dzierzonov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

ébola ébole samostalnik ženskega spola [ébola] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ebola) iz angl. Ebola po reki Ebola v Zairu (danes Demokratična republika Kongo), kjer se je leta 1976 pojavil prvi opisani primer bolezni
ebola
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ebole samostalnik ženskega spola
virus, imenovan po reki Ebola v Zairu
mrzlica zaradi okužbe z ebolo
IZGOVOR: [ébola], rodilnik [ébole]
BESEDOTVORJE: ebolin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

egiptarski -a prid. egipčanski, egiptovski: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski im. ed. m Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ kokar uni AEgypterski im. ed. m Crokodil ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski im. ed. m krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ una AEgypterska im. ed. ž Firshtina je tiga lepiga Joſepha perſilit hotela ǀ Iosepha una Egijpterska im. ed. ž Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga rod. ed. m firshta tiga lepiga Ioſepha ǀ hlapzy Egijpterskiga rod. ed. m Firshta Ioſepha ǀ ſtudeniz Gihon imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske rod. ed. ž deſhele ǀ v' roki une nezhiſte Egypterske rod. ed. ž Firshtine ǀ Egypterskimu daj. ed. m krajlu leta odgvuor nej dopadil ǀ shelite ta ſmerdlivi AEgipterski tož. ed. m zhebu ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko tož. ed. ž deshelo postavil ǀ ſo egypterske im. mn. ž shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle njega gledat ǀ od Egypterskih rod. mn. Zupernikou ǀ zhast vſiih Egijpterski rod. mn. Kron → egipcarski, → egiptovski, → Egipt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Epstein-Barrov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Epstein-Barrova Epstein-Barrovo pridevnik
imenovan po Epsteinu in Y. Barr
IZGOVOR: [épstajn-bárou̯], ženski spol [épstajn-bárova], srednji spol [épstajn-bárovo]
ZVEZE: Epstein-Barrov/epstein-barrov virus
PRIMERJAJ: Epsteinov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Evstahius -ija m osebno lastno ime Evstahij: Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Fárrarjev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Fárrarjev sátnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Fránčičev pitálnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

fránkovec -vca m (ȃ)
zgod. član hrvaške Čiste stranke prava, imenovan po politiku Josipu Franku:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Furrerjev zavòj -ega -ôja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Fuzzijev zavòj -ega -ôja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

FV-pánj -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gabrijel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gabrijela samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
IZGOVOR: [gábrijẹl], rodilnik [gábrijẹla]
BESEDOTVORJE: Gabrijelov
ZVEZE: nadangel Gabrijel

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

generalísim -a m (ȋ)
v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gêrstungov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Gihon m zemljepisno lastno ime Gihon: Naſhiga S. Marca pomeni ta ſtudeniz Gihon im. ed. imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske deſhele (III, 240) Gíhon, reka, ki teče okoli dežele Kuš (SP 1 Mz 2,13).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Glavárjev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gojzar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gójzar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gójzar -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gójzarica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

gòri postàviti ~ -stávim dov.
1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375
2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2
3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4
gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5
gòripostávleni -a -o
1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2
2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

G-pánj -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Grájšev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Grómov AŽ-pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

guberniálen -lna -o prid. (ȃ)
gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hebreiš2 prisl. hebrejsko: taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hiebelerjev šôtor -ega šotóra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

hieblerjev toplôtni omòt -ega -ega -óta m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Hóffmanov sátnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Huberjev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imé Frazemi s sestavino imé:
bíti imenován s právim iménom, bíti v část svôjemu iménu, délati část svôjemu iménu, imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti kàj s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, poimenovánje čésa s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti kàj s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Imena »paketov« oziroma trgovskih ponudb

Če imamo imenovanje paketov Zeleni S, Zeleni M in Zeleni XL, kako pravilno zapišemo; V zelenih paketih je vključena ... ali v paketih Zeleni je vključena....

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenován -a -o (á) Peter, ~ Skala
imenováni -a -o (á) publ. Iz ~ega kraja je prišlo sto ljudi iz tega, tistega; mat. ~o število; To je bilo opravljeno po tako ~em, ●takoimenovanem hitrem postopku
imenováni -ega m, člov. (á) ~ je hitro vstal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenován Frazemi s sestavino imenován:
bíti imenován s právim iménom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenovan [imenován] pridevnik

imenovan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenovan (imenovan, imenuvan, jimenuvan) deležnik

PRIMERJAJ: imenovati, imenovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imenovan del., F30, balaena, ena velika morska riba, takú imenovana; basiliscus, ena kazha, Basilysk imenovana; canonizatus, ſvèt imenovàn, oẛnanîen; jaspis, -dis, en ṡhlahtni kamen takú imenován; maena, -ae, ena morṡka ribiza, menola imenovana; nominatus, -a, -um, imenován; sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú imenovanu; supradictus, -a, -um, ṡgorai imenován; topazius, -zÿ, en ṡhlahtni kamen takú imenován

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenovan -a prid. imenovan: nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenováni -a -o prid. imenovan: na brejgi Zvarcz imenovanom KOJ 1914, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenováti -újem dov. (á ȗ)
1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je
// našteti (z navedbo imena): imenovati črke abecede; imenoval mu je vse rastline, ki jih je imel na vrtu
2. reči, povedati ime koga: ni ga hotel imenovati; vse je imenoval, samo njega ne / ekspr. lahko ga kar imenuješ / pravih imen ne bom imenoval
3. izbrati, nameniti za kaj: imenoval ga je za svojega dediča; imenovati izvedenca za sodišče; za člana komisije se imenuje tudi on / predsednik se imenuje samo za dve leti
4. nedov., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, označenost predmeta: kritika ga imenuje največjega sodobnega misleca; še vedno ga je imenoval prijatelja; po pravici ga imenuje začetnika / smejali so se ji in jo imenovali otročjo imeli za otročjo
● ekspr. niti imenoval ga ni nihče omenil; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imenovati (imenovati, imenuvati) glagol

PRIMERJAJ: imenovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imenovati se (imenovati se, jimenovati se) glagol

PRIMERJAJ: imenovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imenuvan deležnik

GLEJ: imenovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imenǜvati -ǘjem nedov.
1. imenovati: i zſzvojega iména Galáczio imenüvati zácsalo KŠ 1771, 554; Zakaj pa li Otso imenüjes KŠ 1754, 153; on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; ino ga je za Hénokio imenüvao KM 1796, 10
2. imeti, šteti: steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; Kriſztus li ſzamo nevöro grejh imenüje KŠ 1771, 441; hi'sni zákon za Szakramentom imenüje KOJ 1845, 78; Ka imenüjemo za máli grejh KMK 1780, 90; Ete vküpe za rodovino imenüjemo BJ 1886, 9
imenǜvati se -ǘjem se imenovati se: i kak ſze imenüjejo KMK 1780, 57; ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenüje med vami KŠ 1771, 583; ti ſze 'Zidov imenüjes KŠ 1771, 451; ki ſze imenüje brat KŠ 1771, 499
imenǜvani tudi imenìvani -a -o imenovan: Iezus je imenüvani BKM 1789, 52; Prvi dén ſteri je za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; so imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; nej, gde je imenüvan bio Kriſztus KŠ 1771, 483; szo meli dúge z-zemlov notrizagrajene oploute var imenüvane KOJ 1848, 6; naprej imenüvanoga Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; Betlehem imenüvanom KM 1783, 233; Odküpitel moj ſzem v-Tebi imenivan BRM 1823, 65; Na eto meszto je zdaj Tisza Kálmán imenüven AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

imonovan gl. imenovan ♦ P: 1 (TE 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Interlinearis stvarno lastno ime Glossa interlinearis (?): kakor pravi Interlinearis im. ed. (I/1, 130) ǀ Interlinearis im. ed. odgovorij, inu urshoh da (I/1, 158) Verjetno je mišljen komentar Vulgate, imenovan Glossa interlinearis (ker so opombe napisane med vrsticami besedila Vulgate), katerega avtor je Anzelm iz Laona (umrl 1117).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

izvrševálec -lca [izvərševau̯ca tudi izvərševalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja: izvrševalec finančnega načrta; izvrševalec nalog / imenovan je bil za izvrševalca oporoke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

jánševec -vca m (á)
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: na prireditvi so v sprednjih vrstah sedeli janševci; velja za janševca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

jimenuvan deležnik

GLEJ: imenovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Johnstonov orgán -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Jórdanov trísátni plemenílnik -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kako je prav: »epidemija koronavirusa« ali »epidemija koronavirusne bolezni«?

Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kako je prav: »Kje se kupi vžigalice?« ali »Kje se kupijo vžigalice?«

Razmišljam, iščem po spletu, a odgovora ne najdem. Gre za dilemo, ali sta pravilni obe obliki in zakaj oz. katera je priporočljivejša:

  • Kje se kupi vžigalice?
  • Kje se kupijo vžigalice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kako pravilno izgovorimo ime podjetja »Michelin«?

Prosim vas za razrešitev dileme. Zanima me, kako izgovorimo ime enega največjih proizvajalcev avtomobilskih pnevmatik, podjetja Michelin. In oznake za odličnost v kulinariki, Michelinove zvezdice? Glede na to, da se je v pogovornem jeziku za avtomobilske gume uveljavil izraz mišelinka, lahko torej govorimo o podjetju mišelin, mišelinovih zvezdicah? Ali pa je pravilneje mišlen, morda celo kaj tretjega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kasínček -čka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kasínov lédni viják -ega -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kastus m osebno lastno ime Kast: krajl Alphonſus Caſtus im. ed. imenovan (III, 388) → Alfonz(us) 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kírarjev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kírarjev sátnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kobaríški pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

komandánt -a m (ā)
kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi smeli postati komandanti
// poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

komendátor -ja m
upravitelj posestva, premoženja viteškega redapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. komendnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

koméndnik -a m (ẹ̑)
knjiž. komendator: imenovan je bil za komendnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

komêrčen -čna -o prid. (ȇ)
zastar. komercialen, trgovski, trgovinski: komerčne uredbe / imenovan je za komerčnega svetnika
♦ usnj. komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

komíčijeva téhnika -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

komisár -ja m (á)
1. visok funcionar, ki opravlja uradne dolžnosti v imenu države ali mednarodne organizacije: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / evropski komisar član kolegija Evropske komisije; ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja
2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 častnik, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kómornik in komórnik -a m (ọ̑; ọ̑)
1. zgod. visok uslužbenec na vladarskem dvoru, odgovoren zlasti za gospodarska ali finančna vprašanja: kralj je sklical svoje komornike / bil je imenovan za častnega komornika
2. vladarjev, plemičev osebni služabnik: spletke komornikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

konfucijanstvo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
konfucijanstva samostalnik srednjega spola
sistem vrednot tradicionalne Kitajske, imenovan po filozofu Konfuciju
IZGOVOR: [konfucijánstvo], rodilnik [konfucijánstva]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kontrákt -a m (ȃ)
knjiž. pogodba, dogovor: podpisati kontrakt / skleniti kontrakt
♦ pravn. brezimenski kontrakt ki ni v zakonu posebej imenovan, pač pa mu je dala praksa naziv, brezimenska pogodba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kontrolór -ja m (ọ̑)
kdor poklicno kontrolira; nadzornik, pregledovalec: pokazati račune kontrolorju; kontrolor in revizor / bil je imenovan za kontrolorja / prometni, tržni kontrolor; kontrolor proizvodnje
♦ aer. kontrolor letenja uslužbenec pri kontroli letenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kóplanova metóda preméščanja pánjev -e -e -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kóplanov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kotánjast kotánjasta kotánjasto pridevnik [kotánjast] ETIMOLOGIJA: ↑kotanja

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kozínčev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Krates m osebno lastno ime Krates: ſfary en Ajdouski Vuzhenik Crates im. ed. imenovan (I/2, 156) ǀ Philoſophus Crates im. ed. kateri je v'morje metal ſvoje blagu (II, 516) ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates im. ed. Philoſophus (V, 374) Krátes iz Téb, gr. Κράτης (pribl. 360–280 pr. Kr.), filozof kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Kuntzschev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kuráre -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kústos -a m (ȗ)
muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravil kustos / biti imenovan za kustosa / galerijski, muzejski kustos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

kvéstor -ja m (ẹ́)
1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja
2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Langstrothov pánjski sistém -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Langstroth-Rootov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Langstroth-Rootov sátnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

limuzȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
lot m, F12, quincunx, -cis, pèt onzh, tú je deſſet lotou, pèt deilou; semiaſsis, vaga tréh lotou; semuncia, -ae, en lot; senuncialis, -le, kar en lot vaga ali teṡhy; sescunx, -cis, vel sescuntia, -ae, tri loti, ali tá oſmi deil ene rizhy; sicilicus, pullota; siclus, -li, en judovṡki danár ... ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; uncialis, -le, kar dvá lota vaga; unciatim, po vnzhi, po dvá lota, na lote

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

LR-pánj -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

LR-sátnik -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

lȗnež, m. 1) kozel rumenkaste dlake, Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Klappertopf (rhinanthus sp.), ("gotovo zaradi okroglih, ploščnatih plodov tako imenovan"), Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Makabeus m osebno lastno ime Makabejec: Iudas Machabæus im. ed. bi ne bil ſapovedal preklinauze shive ſeshgati (II, 337) ǀ Nej sabſtoin Simon Machobeus im. ed. imenovan (IV, 398) 1. → Juda(s) 3. 2. Símon, brat Juda Makabejca (SP 1 Mkb 2,3); → Makabejar, → Makobe(ja)r

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

máli Kírarjev pánj -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

marburg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
marburga samostalnik moškega spola
virus, imenovan po nemškem mestu Marburg
mrzlica zaradi okužbe z marburgom
IZGOVOR: [márburk], rodilnik [márburga]
BESEDOTVORJE: marburgov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

marijaníšče -a s (í)
v krščanskem okolju internat, navadno srednješolski, imenovan po Mariji: ob gimnaziji stoji marijanišče / nekdanje Marijanišče na Poljanski cesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved, močán kàkor mêdved, močán kot mêdved, trísto [kosmátih] medvédov, zaščíten kot mêdved

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

memithe –, glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

mésto1 -a s (ẹ́)
1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta / novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim / Novo mesto
// pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice
// v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto
2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša; pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili; na osojnih mestih še leži sneg; hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek
// izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu
3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril; denar je shranil na varno mesto; mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto
4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo
// del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu
5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču; zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto
// kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v študentskem domu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta; njegovo delovno mesto so ukinili; zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta
7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto; v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra; imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka
// pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto
8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto; zasedel je tretje mesto; uvrstili so se na predzadnje mesto; ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto
// publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu
9. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem1: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● publ. samo državni zbor je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ jezikosl. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Miles m osebno lastno ime Miles: Pishe Sozzemenus, de ta bogabojezhi shkoff Milles im. ed. imenovan, je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti (V, 479)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Míllerjev pitálnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

míznik -a m (ȋ)
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi; stolnik: v mladosti je bil carjev miznik
// naslov za plemiča: postali so dedni mizniki / imenovan je za deželnega miznika
2. nar. rženi kruh: Najprej je gospodinja dala na mizo skoraj cel hleb miznika (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

módčev škrípec -ega -pca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

mókaški kámen -ega -mna m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

monsinjór -ja m z -em člov. (ọ̑) |zaslužni duhovnik|: biti imenovan za ~a
monsinjórjev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Morija ž zemljepisno lastno ime Morija: Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Naaman -a m osebno lastno ime Naaman: Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

nazarenar -ja m nazirec: S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

nèimenován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan
♦ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Neiserjev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

nèodstavljívost sodníka -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Nikomedija ž zemljepisno lastno ime Nikomedija: V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

nominíranec -nca m (ȋ)
kdor je imenovan, določen za kandidata za nagrado: razglasili so nominirance za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada; letošnji nominiranec; ime nominiranca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Northumberlandski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Northumberlandskega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik vladarske rodbine v Veliki Britaniji
v množini Northumberlandski vladarska rodbina v Evropi
IZGOVOR: [nọrtámbərlentski], rodilnik [nọrtámbərlentskega]
BESEDOTVORJE: Northumberlandski, Northumberlandska, northumberlandski
PRIMERJAJ: northumberlandski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

nôvi -a -o prid.
1.
ki je nedavno nastal; ki je bil nedavno narejen, ustvarjen
SINONIMI:
knj.izroč. novonastali
2.
ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju
SINONIMI:
šalj. novopečeni
3.
ki je nadomestil prejšnjega
SINONIMI:
ekspr. sveži
GLEJ ŠE SINONIM: ponovni, pravi2, sveži
GLEJ ŠE: kenozoik, krompir, liberalizem, sneg, zaveza, zaveza, doba, duhovnik, maša, neologizem, neoromantika, novotvorba, politika, srebro, stavba, začudeno, zaveza

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

nôvi diamántni brús -ega -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

nôvoimenován in nôvo imenován -a -o prid. (ō-á)
knjiž. nedavno imenovan, nov: novoimenovani člani komisije; novoimenovani načelnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Novotný
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Novotnega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
češki priimek
IZGOVOR: [nôvotni], rodilnik [nôvotnega]
PRIMERJAJ: Novotná

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

núncij -a m (ú)
rel. stalni papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem: biti imenovan za nuncija / apostolski, papeški nuncij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

núncij -a m
ver. stalni papežev odposlanec v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežempojmovnik
SINONIMI:
ver. apostolski nuncij, ver. papeški nuncij

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024

Okrajšave

Zanima me, ali sta za besedno zvezo tako imenovani pravilni obe okrajšavi, torej t. i. in t. im., ali pa le ena od njiju.

V rabi je zaslediti obe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

oznanjen del., F10, actio condictitia, oṡnanîena toṡhba; canonizatus, ſvèt imenován, inu oẛnanîen; condictus, -a, -um, perpovédan, oblublen, oẛnanîen; edictus, -a, -um, ṡavkaṡan, vun oṡnanîen; enuntiatus, -a, -um, oṡnanîen, vun ṡrezhen; indicativus, -a, -um, vun klizan, ali oṡnanîen; indicatus, -a, -um, oṡnanîen, ṡavkaṡan; indicatus, -a, -um, pokaṡan, ṡatoṡhen: oṡnanîen, ṡazeinîen, navdarjen; praenuntiatus, -a, -um, poprei oṡnanîen; promulgatus, -a, -um, oṡnanîen, reṡglaſſen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

ozvàti ozovém dov. imenovati, razglasiti: nebi püsztili cejle vesznice od pápinszkih szvéczov ozváti KOJ 1845, 71; On sze je pa za erdélszkoga Herczega vcsino ozváti KOJ 1848, 87; szvoje sztolnomeszto za Budino ozove KOJ 1848, 4; za toga volo je Czaszar Friderik II. nyegove Dr'save za szvoje ozváo KOJ 1848, 38; Na zádnye szo Bélo III. denok za krála ozváli KOJ 1848, 31
ozváni -a -o imenovan: je gornjoszinicski farar gorno z vrha Koziak ozvanoga grofinyi prepüszto KOJ 1914, 132; sze je vpirao Rudolfi, za Czaszara ozvánomi pokoren biti KOJ 1848, 39; od vogerszkih Plemenitásov pa dobi od dvájszetih kmetov ednoga konyenika Huszár ozvánoga KOJ 1848, 63; gda bi on v-Rimi vu Spitáli Sz. Dühá ozvánom KOJ 1845, 80; sze je O'sébet z-ednim lejpim pojbisom v-Krszti Wladiszlav ozvánim obábila KOJ 1848, 54; Nego, gda sze je Gejza sz szvojim szinom, na kersti Stevan ozvánim dao okersztiti KOJ 1914, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pakatus m osebno lastno ime Pakat: zhaſt, katero Pacatus im. ed. je bil dal Ceſſarju Theodoſiu (III, 337) Latínij Pakát Drepánij, lat. Latinius (imenovan tudi Latinus) Pacatus Drepanius, avtor hvalnice cesarju Teodoziju I., napisane 389; → Plakatus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Palteaujev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

paradiz -a m raj, paradiž: pungrad je bil taku lep, de je bil uredn Paradis im. ed. imenovan biti ǀ dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa rod. ed. ǀ She taiſti dan je bil v' paradiſi mest. ed. ← it. paradiso; → paradiž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Parnasus -sa m zemljepisno lastno ime Parnas: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus im. ed. imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe imenovanj ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus im. ed. ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa rod. ed. ſuera ǀ ta shlahtni Turn na hribu Pernaſſu mest. ed. Parnás, gr. Παρνασσός, gora v osrednji Grčiji (2458 m), bajeslovno bivališče Muz

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pavlétičeva mátičnica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pavlínov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

pelêjski típ vulkána -ega -a -- m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pínčev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pisanje imen cest

Ali se (pogovorna) poimenovanja (avto)cest pišejo z malo ali z veliko začetnico, npr. Nesreča se je zgodila na ižanki (Ižanskicesti)/dolenjki (dolenjski avtocesti)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pisanje stalnih besednih zvez s svojilnim pridevnikom »Prešernova nagrada«

Zanima me, ali se besedni zvezi Prešernova nagrada in Vegovo priznanje lahko pišeta tudi z malo začetnico, tako kot npr. Newtonow zakon ali pa Pitagorov izrek (označujeta svojilnost in vrstnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pislákov priklópnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Placidus m osebno lastno ime Placid: Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus im. ed., potle Euſtachius imenovan (V, 97) Plácid, lat. Placidus, Titov general, ki se je dal krstiti kot → Evstahius 3.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

pòddesétnik -a m (ȍ-ẹ̑)
najnižji vojaški čin ali nosilec tega čina: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje«

Spoštovani, ali bi Sterijinemu pozorju spremenili končnico v Sterijevo pozorje ali bi pustili originalni zapis?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

poet(a) -ta m pesnik: Satoraj je djal vni Poet im. ed. ǀ kar je djal uni Poiet im. ed. ǀ kar uni Poët im. ed. je djal ǀ resnizhnu je govuril vni bogaboyezhi Poëta im. ed. ǀ taiſtom vervaio, katerem Accius Poeta im. ed. nikuli nej hotel verovati ǀ satoraj rezimo s' Poetam or. ed. ǀ Poeti im. mn. ſo djali de krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Jeſt vejm de ſo fabule, kar Poëti im. mn. od gartroshe pisheio ǀ Poëtj im. mn. pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan ǀ nej rejſs kar Poejti im. mn. pravio, de po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ ſò fable, kar Poèti im. mn. piſheio ǀ satorai ty Pœti im. mn. Mercuriuſu ſo vago v' roko poſtavili ǀ stonovite ſe tukai, jnu K'Poetam daj. mn. pojmo ← lat. poēta ← gr. ποιητής ‛pesnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

pomočník -a m (í)
1. kdor komu pomaga: dela ni mogel opraviti sam, zato je najel pomočnika; za pomočnika si je vzel sosedovega fanta
2. do 1962 kdor je končal poklicno šolo in opravil pomočniški izpit: mesto pomočnika v trgovini / mizarski pomočnik
3. navadno s prilastkom kdor ima stalne, uradno določene funkcije, naloge, ki so navadno malo manj odgovorne kot funkcije, naloge kakega vodilnega delavca, funkcionarja: bil je imenovan za pomočnika / administrativni, operativni pomočnik; pomočnik direktorja, urednika; pomočnik državnega tožilca
♦ pravn. prisežni pomočnik nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi; rel. škof pomočnik škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

posében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima
// v zvezi posebne potrebe potrebe oseb, ki po svojih lastnostih, zmožnostih odstopajo od pričakovanih in zato potrebujejo dodatno pozornost, skrb, pomoč: oseba, otrok s posebnimi potrebami
2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
// ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
// poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
♦ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; mat. posebno število število, ki se piše s številko; pravn. splošni in posebni del zakona; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

postàviti -stávim dov.
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

právi Frazemi s sestavino právi:
bíti imenován s právim iménom, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti kàj s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, kàj je [práva] zláta jáma, lotíti se čésa na právem kôncu, nakopáti si [právega] vrága na glávo, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, poimenovánje čésa s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti kàj s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, pokázati se v právi lúči, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôjo] právo bárvo, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, postáti [právi] bíser [čésa], postáviti stvarí na právo mésto, práva enciklopedíja, práva fíga, práva gôra, [právi] môrski vólk, právi naslòv, právi Téksas, príti na právi naslòv, príti s právo bárvo na dán, rómati na právi naslòv, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, srcé na právem méstu, tí si práva búča, usmériti kóga/kàj na právi naslòv, zabrénkati na právo strúno, začéti na právem kôncu, zadéti právo strúno, zaigráti na právo strúno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Pravilna raba vejice

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

prerèčeni -a -o prid. prej imenovan: gda je Heródes po iméni Antipas, toga prerecsenoga ſztároga Herodeſſa drügi ſzin, ſzvojega ocsé Králevcſine ſtrti táo ládao KM 1796, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Primernost uporabe besedne zveze »vezan na nekaj«

Ukvarjam se s podnaslavljanjem, ki zaradi prostorske omejenosti zahteva precej gospodarno rabo jezika. Pred kratkim sem prevajal oddajo, pri kateri so omenjali listine in zemljevide v zvezi z otokom. Dobil sem predlog, da bi uporabil listine in zemljevide vezane na otok. Meni se to zdi hrvatizem, zato sem raje uporabil glede otoka, lahko pa bi tudi povezane z otokom ali v zvezi z otokom. Imam prav, da konstrukcija vezan na v slovenščini v takem kontekstu ni pravilna? Vem, da obstaja raba vezan na v smislu 'biti odvisen od nekoga ali nečesa', ampak to je že drugačen pomen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Prokópovičev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Prokulus m osebno lastno ime Prokul: Pravi S. Proculus im. ed. ǀ nyh Shkoff S. Proculus im. ed. je opominal Boga ſa miloſt proſſit ǀ S. Proculus im. ed., inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna sidaria ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … ſydarij S. Proculuſa tož. ed. 1. Sv. Prókul, imenovan tudi Aprókul, lat. Proculus, Aproculus (umrl 352) 2. Prókul, lat. Proculus (381–428), marsejski škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

provedítor -ja m (ȋ)
v beneški republiki pokrajinski namestnik: bil je imenovan za proveditorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

prúsikov vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

psevdo- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

rabin(us) -na m rabin: En Judouski Rabin im. ed. Salomon imenovan, je djal ǀ Rabbinus im. ed. pak Samai imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon ǀ Rabini im. mn. ſo djali, de G. Bug ſvejt je ſtuaril sa volo Meſsiave Matere ǀ Ty Rabbini im. mn. te beſsede saſtopio od tijh isvolenih ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou rod. mn. ← srlat. rabbinus ‛rabinski’ iz rabbi ← hebr. rabbī ‛moj učitelj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

rádičevec -vca m (ȃ)
zgod. član hrvaške kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

rámsarska konvéncija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

rapalski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
rapalska rapalsko in rapallski rapallska rapallsko pridevnik
IZGOVOR: [rapálski]
ZVEZE: rapalska meja
PRIMERJAJ: Rapalska pogodba

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Rauchfussov plemenílnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Razlaga imena »Uzmani«

Sem prebivalka (tudi rojena) vasi Uzmani, blizu Roba na Dolenjskem. Najbližji malo večji kraj je Rašica, oz. Velikolaška občina.

Zanima me ime kraja Uzmani. Zdaj, v teh časih, ko je svet tako na dlani prek računalnikov in ostalih mrež, ugotavljam, da sem bila rojena v turški vasi. Pri raziskovanju imena Uzman(i) vedno naletim na kraje in imena v turškem jeziku, v prevodu imenovan strokovnjak. Prosim vas za razlago in izvor imena moje rojstne vasi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

récamier -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Reuelov zavòj -ega -ôja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Reykjavik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Reykjavika samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Islandije
IZGOVOR: [rêjkjavik], rodilnik [rêjkjavika]
BESEDOTVORJE: Reykjavičan, Reykjavičanka, Reykjavičanov, Reykjavičankin, reykjaviški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

réz Frazemi s sestavino réz:
cárski réz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

rianodínski recéptor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Ríharjevo točílo -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Samaj m osebno lastno ime Samaj (?): Rabbinus pak Samai im. ed. imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon (I/2, 143)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

savonaról -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

sicer prisl., F12, alias, ſicer; aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; caeterò, ſicer; caeteroquin, sive caeteroqui, pres tega, ſicer; hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji fliṡ, ſicer aibeṡh imenován; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; natatoria syloë, en Ribnik, v'katerim ſo ſicer tó ṡhivino ſpirali, ali omivali; quidem, ſicer, reiṡ, ṡlaſti; rhagades, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; sanequidem, já, jeſt hozhem: prou ſicer; secius, drugazhi, ſicer; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Sierra Leone
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sierre Leone samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Sierra Leone
država v Afriki
IZGOVOR: [sjêra leóne], rodilnik [sjêre leóne]
BESEDOTVORJE: Sierraleonec, Sierraleonka, Sierraleončev, Sierraleonkin, sierraleonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

sikel m, siclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

»Silicijeva dolina« – z malo ali veliko začetnico?

Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Simon -a m osebno lastno ime Simon: Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

sindžer ? samostalnik moškega spola
zemljevid
šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju
jàː, jàː, sìːnǯer sa mẹ́ːlẹ káːjsẹ

síngerica -e ž (í)
pog. šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju: šivati s singerico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Skavtski »Bi-Pi« in njegova raba

Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtov, je večkrat imenovan kar z vzdevkom Bi-Pi. Kako se ta pravilno zapiše in sklanja: Bi-Pija, Bi-Pi-ja ...? Kaj pa njegovo polno ime: Roberta Badna-Powella?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Sklanjanje imena »Kremser Schmidt«

Slikarja Johanna Martina Schmidta imenujejo Kremser Schmidt, Kremser-Schmidt in Kremserschmidt. Za sklanjanje v slovenščini je sicer najprijaznejša zadnja oblika, ki pa je tudi manj pogosta. Ali je oblika z vezajem primernejša? Lahko sklanjamo Kremser Schmidta? Ali bi morali Kremserja Schmidta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

skočidólski pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

sliz m, F6, althea, -ae, tá beili ſliṡ; hibiscus, -ci, vel hibiscum, ta veliki divji ſliṡ, ſicer aibiṡh imenován; malache, -ches, ſliṡ ṡeliṡzhe, ta veliki ſliṡ, kateri ima okrogle jagode kakòr ſyrze; malva, -ae, ſliṡ; petasites, koynski ſliṡ
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: sliz m, althea, -ae, lozhne slis [Scopoli, 485: Althaea. Carniol. Schles; v seznamu Nom. Carn. Slis]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Slovenske ustreznice za »downhill« in »freeride«

V sporočilu za medije, katerega je pred dnevi izdala PZS, se na dnu dokumenta pojavita dva tuja izraza: downhill in freeride. Besed nisem našla v Slovarju novejšega slovenskega besedja, niti ne na vaših spletnih straneh. Zanima me ali je sprejemljivo, da se v tako pomebnem dokumentu uporabljata dve tujki, kateri najbrž veliko ljudi sploh ne razume?

Ali sta na voljo slovenska prevoda obeh besed?

Podpiram namreč mnenje prof. dr. Marka Snoja: »Slovenščina je jezik, v katerem domuje naša misel, povsod drugje smo tujci.«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Slovenski prevod pridevnika »Syrjanian«

Pri pisanju magistrskega dela razvrščam različice pravljic na zemljevidu. Iz angleščine v slovenščino prevajam kulture, v katerih se te različice pojavljajo. Zanima me, kakšen bi bil ustrezen prevod v slovenščino za različico Syrjanian.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Socemenus -a m osebno lastno ime Sozomen: Pishe Sozzemenus im. ed., de ta bogabojezhi shkoff Milles imenovan, je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti (V, 479) Salmínij Hêrmij Sozomén (umrl 447), cerkveni zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

srédnji Kírarjev pánj -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Stójkovičev sipálnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

svétnik1 -a m (ẹ̑)
1. s prilastkom najvišji naslov za strokovnega, znanstvenega delavca v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah: postal je raziskovalni svetnik; biti izvoljen za strokovnega, znanstvenega svetnika
2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: je svetnik in ravnatelj šole; kot starejši zaslužni delavec je bil imenovan za svetnika / sodni svetnik; nekdaj samostojni svetnik
3. navadno s prilastkom član kolektivnega organa upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: občinski svetniki so opozorili na nepravilnosti; državni, mestni, občinski svetnik; odločitev, razprava svetnikov / izvoljeni svetniki; opozicijski svetnik / občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti
4. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: imenovati svetnike / dvorni, finančni, ministrski, sodni, vladni svetnik; njegov oče je bil tajni svetnik / deželnosodni svetnik v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča
● zastar. bil jim je dober svetnik svetovalec
♦ rel. konzistorialni svetnik škofov svetovalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

svétnik -a m, člov. (ẹ̑) biti imenovan, izvoljen za ~a; sodni ~
svétnica -e ž, člov. (ẹ̑)
svétničin -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

svetnik1 -a m svetník: S. Joannes je bil ta ner vekshi Svetnik im. ed. m ǀ velik ſvetnik im. ed. je bil Sveti Jſidorus ǀ Lep odguvor tiga Svetnika rod. ed. ǀ en iesni togotni zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil timu Svetniku daj. ed., de njega ludje resnashaio ǀ Poshluſhajte tiga Svetnika tož. ed. ǀ kadar ſim ſpomnil n' eniga ſvetnika tož. ed. ǀ poshlushajte beſsede tiga Suètnika tož. ed. ǀ ty lubi Svetniki im. mn. Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ vy hozhete shivèti kakor Ajdy, vmreti kakor ſvetniki im. mn. ǀ Angeli, inu svètniKi im. mn. bi neimeli popolniga troshta ǀ Chriſtus Pravi Bug je imel bres vſe glihe vekshi lubesan pruti zhloveku, kakor vſy Svetniky im. mn. ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou rod. mn. prishli po vaſho dusho ǀ sazhneo molit litanie vſyh Svetnikou rod. mn. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou rod. mn. milu plakaio ǀ kaj govorim od Suetnikou rod. mn. ǀ je shlishal peiſsèm teh Svetniku rod. mn. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku rod. mn. h'ſuoij ſhlushbi ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim Svetnikom daj. mn. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom daj. mn. ǀ Ti nimash obene lubesni pruti G. Bogu, obene andohti pruti Svetnikam daj. mn. ǀ netoshite, inu nemarmrajte zhes Svetnike tož. mn. ǀ zhe my premiſlimo te lube ſvetnike tož. mn., inu ſvetnize Boshje ǀ vij sa velike ſvetnihe tož. mn., in ſvetnize dershite Kateri ſeſo pobulshali ǀ per drugyh Svetnikah mest. mn. ǀ kateri je umej vſimy Svetniki or. mn. ta ner vekshi ǀ s' temi lubimi ſvetniki or. mn. ſe veſſeliti vseh svetnikov dan nepreg. (?) praznik vseh svetih, tj. 1. XI.: je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan rod. ed. do Boshizha tardu ſe poſtiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

svetoválec -lca [svetovau̯ca tudi svetovalca] m (ȃ)
1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec
// navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca
♦ ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol
2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec ministra za kulturo
3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec sodni svetnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

takó prisl. (ọ̑)
I.
1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej / tako navzkriž jih položi; tako pokonci se drži, mene poglej
2. izraža način dejanja, poteka česa, znan iz predhodnega besedila, okoliščin: udarilo je dvakrat, tako potrka soseda; gospodar se je sprehodil s počasnim korakom. Tako stopa kralj / tipal je okrog sebe in tako prišel do vrat; ciklus je postavil v sredo knjige in mu tako namenil osrednje mesto / vodne kapljice v zraku zmrznejo, tako nastane toča; delal je dosti, počival malo, tako je živel dolgo časa / kaj vas boli, da se tako držite; zakaj me tako gledate; tako vam motor ne bo vžgal / smejali so se svojim sanjam in mislili, da je tako prav
// izraža način dejanja, kot ga določa odvisni stavek: govoril je tako, da so ga vsi razumeli; hodi tako, da se ziblje v bokih; rešili bi se samo tako, da bi razbili vrata; prelomljena dela je treba tako sestaviti, da se pravilno zrasteta; obleka mora biti tako narejena, da se v njej dobro počutiš / bilo jima je tako namenjeno, da sta se srečala / on zna tako narediti, da je prav
// izraža sklicevanje na to, kar govoreči komu sporoča: dogovorili smo se tako: najprej spravimo tovor do polovice poti, šele nato na vrh; zgodilo se je tako: spotaknil me je, nato sva se stepla / ekspr. tako ti povem, rečem, varuj se ga
3. izraža enakost s prej navedenim, opisanim: povedal mu je svoje mnenje in rekel, da tako mislijo vsi / odšel je. Tako je storil tudi njegov sosed
// izraža enakost načina dejanja z načinom v prejšnjem stavku: bolezen se pojavi nenadoma in tako tudi izgine; prišel je neopazno in prav tako odšel
// izraža
a) enakost načina dejanja, stopnje lastnosti s primerjanim: hodi tako, kot je hodil njegov oče / obnaša se (tako) kot otrok / zgodilo se mu je prav tako kot njegovemu očetu: ubilo ga je drevo / ona dela tako, kakor delajo druge; risati stvari tako, kot so v stvarnosti / biti (tako) delaven kot mravlja; biti (tako) težek kot svinec; bila je tako velika kot dekle pri trinajstih; bil je dvakrat tako, ravno tako, skoraj tako velik kot jaz
b) skladnost dejanja, stopnje lastnosti s tem, kar izraža navadno odvisni stavek: tako gre mimo, kakor bi bil popolnoma neznan; kaznujte ga tako, kot je zaslužil; naredi tako, kakor hočeš, kot moreš, kot so ti naročili / ni tako močen, kot sem si mislil; ni tako neumen, kot se dela; tudi njemu ni vse tako jasno, kot se zdi / delajte tako kot doslej
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža glagol, pridevnik ali prislov: zakaj se ga tako bojite, saj ni hud; tako so hiteli, pa so bili vseeno prepozni; niso vedeli, da si tako želi domov; težko je ugovarjati tako pomembni osebi; tako prijazen in ustrežljiv je; zahvalili so se ji, ker jih je tako dobro pogostila; žal mu je, da se tako brez veselja moži / če ga boš tako hvalil, se bo prevzel; ne uideš, če si še tako hiter / še tako majhna sprememba ga moti / kot vljudnostna fraza: ali bi bili tako dobri in bi mi posodili knjigo; bodite tako prijazni in pridite
// izraža mero ali stopnjo česa, kot jo določa navadno odvisni stavek: tako se boji, da se kar trese; zadel ga je tako, da je ves moder v obraz; tako je priden, da ga vsem postavljajo za zgled; piše tako grdo, da njegove pisave ni mogoče brati / še na ulico si ne boš upala, tako te bo sram; ni ga mogla gledati, tako je trpel
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: vse mu je tako dobro obrodilo; potok tako lepo šumlja; tako malenkostno, prazno je tako razpravljanje; tako mlada je in lepa; tako pravilno ste predvidevali; tako tiho je tukaj / tako nekam bled je zadnje čase; tako nekako prazna je ta soba
5. izraža nedoločen način: trudil se je, da bi tako mimogrede zaostal; morda je kdaj o tem tako na tihem sanjal; tako za spremembo gre včasih tudi v hribe / našel ga je tako, po naključju
// pog. razmeroma slabo, nezadovoljivo: kako vam je naredil obleko? Tako / uči se tako tako; piše tako, precej grdo / dela bolj tako
// pog. izraža nedoločeno navadno majhno mero, stopnjo: vas kaj boli? Tako; kakšna je bila letina? Tako, ne najboljša
6. v členkovni rabi poudarja dejstvo, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: nas ne bodo pogrešali, danes bo tam tako dosti ljudi; ne potrebuje dežnika, ker dež tako ponehuje; ne bom ti je predstavljal, saj jo tako poznaš / od časa do časa je pohvalil kosilo, govorila je pa tako gospodinja; denarja ne potrebuje dosti: obleko ima, jé pa tako malo / cigarete je delil samo z enim, drugi pa tako niso kadili sploh; časopis so ukinili, češ da ga ljudje tako ne berejo / vrniti se bo moral tako ali tako v vsakem primeru; ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš
// navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je znano brez nadaljnjih podatkov: že tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric je bil pa že tako malo zgovoren; v podjetju, kjer je iskal delo, so imeli (že) tako preveč delavcev / (že) tako in tako veliko posestvo je še povečal; teh območij, ki so nam tako ali tako neznana, ne bom našteval
7. ekspr. poudarja približnost: tako v soboto ali nedeljo bo prišel; bilo je tako opolnoči ali pozneje / porabili so tako do petdeset litrov vina; tako okrog šestdeset let ima / od tega je tako nekako pet let približno
8. ekspr., v zvezi tako in tako, tako pa tako izraža način, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: testo se pripravi tako in tako, iz njega pa se oblikujejo rogljiči; obnašal se je tako in tako, kaj naj z njim storimo
// izraža vsebino, ki je znana, a se noče, ne more imenovati: ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res
9. navadno v zvezi tako imenovan izraža omejitev, negotovost v izjavi: notranja napetost se kaže v tako imenovanih [t. i.] čustvenih izpadih; ravnati se po tako imenovanih pravilih igre / star. vetrnjaštvo tako zvanih narodnjakov
10. pri naštevanju, v zvezi in tako dalje, in tako naprej izraža obstajanje česa poleg že povedanega: prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje [itd.]; nabiral je borovnice, gobe in tako naprej [itn.] / ogledali so si živalski vrt, arboretum in tako po vrsti
11. v zvezi tako tudi, prav tako izraža veljavnost trditve za primer, pri katerem se trditev ne ponovi: odšel je, tako tudi sosed; porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik
// v zvezi prav tako izraža razširitev veljavnosti trditve na dodani istovrstni stavčni člen: obleka ne sme biti pretesna, prav tako ne preohlapna; v tem času je značilna specializacija obrti in prav tako poklicev
// v zvezi prav tako izraža dodajanje k prej povedanemu: dali so pobudo za ustanovitev zavoda za tehnično vzgojo. Prav tako so sklenili, da bodo organizirali posvetovanje o tej stroki / oče mu je umrl, ko je bil še mlad. Matere prav tako ni imel dolgo
12. izraža prehod k novi misli: počasi so se pomirili in dobili nove delavce. Tako je tekel čas in kmalu je minilo leto; dober si in pošten in me ne boš ogoljufal. Ko me je tako hvalil, mi je postal položaj jasen
13. v povedni rabi izraža stanje, razmere, znane iz okoliščin, sobesedila: pri nas je tako, da bi človek obupal; vsi preveč popuščamo, zato pa je tako / to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati; pri njih je tako kot v škatlici
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno stanje, počutje, kot ga določa odvisni stavek: tako mi je, kot bi me presekal z mečem; tako mu je bilo, da bi se razjokal
// s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj koga, česa sploh, kot ga določa odvisni stavek: z njim je tako, da ne bo več zdrav; s to stvarjo je tako, kot smo povedali / z nama je tako: plamen je plamen razvnel / z najboljšo stvarjo je tako kot z najboljšo travo: hitro se popase / ekspr. kako je z očetom? Tako izraža nezadovoljivost stanja
14. izraža ustreznost povedanega, navedenega: pravi, da jo obožuje, a ni tako; žal je tako, da je življenje prozaično; naj bo tako ali drugače, pomoči so potrebni; bolnega otroka menda ne bo jemal na dolgo pot, ni tako; je že tako, da je zakon zadeva dveh ljudi / če je tako, kot pravite, vas bomo podprli / niste verjeli, da vas bodo prehiteli? Tako je; pravijo, da je bila nesreče kriva prehitra vožnja. Ne rečem, da ni tako / pozabili ste izklopiti električni tok, je tako? Natanko tako
// poudarja trditev: ne bo več risal stripov, tako je; tako je, eden mora v službo / tako je ta reč: ljudje več verjamejo papirju kot svoji pameti; tako je to, ne želimo se več prerekati; učiti se moraš in delati, tako je in nič drugače / to je že tako, dela nam ni manjkalo, kruha tudi ne, a domači kraj je le domači kraj; je že tako, da ne bo več zdrav; s to stvarjo je že tako, da se ne smemo prenagliti / kot podkrepitev trditve sam si boš služil kruh. Tako bo, pa amen
15. ekspr., v zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako je šel v mesto; jokala je kar tako; tega mu ni povedal kar tako / pogovarjali so se kar tako, tjavendan
// pog., s širokim pomenskim obsegom izraža, da se kaj zgodi na način, kot ga določajo okoliščine: pomahaj, da ne boš šla kar tako mimo; niso se dali odpraviti kar tako ne da bi kaj dosegli; knjige mi je dal kar tako zastonj; tega ne boste dosegli kar tako brez truda; njega nisi srečal kar tako pogostoma; čudili so se, da mu je kar tako verjel brez dokazov; živela je z njim kar tako brez zakonske zveze / vzel jo je kar tako, brez dote
16. pog., ekspr., v povedni rabi v nespremenjenem stanju, kot ga določa sobesedilo: ni dobil neveste, zato je ostal tako; ker ni imel kopalnih hlač, je šel tako v vodo; ničesar ni zaužil, cel dan je bil (kar) tako tešč / kar tako, bosa je hodila po rosi
// v zvezi kar tako brez ustreznih pozitivnih lastnosti, kot jih določa sobesedilo: mislil je, da je on kar tako, pa se je zmotil; te stvari niso kar tako / njegov nasvet ni kar tako je dober; mož ni kar tako je pomembna oseba / njegov izgovor ni kar tako
// brez težav: srednja šola ni kar tako; življenje in ljubezen nista kar tako
17. v členkovni rabi izraža opozorilo na prehod k novi misli, dejavnosti: tako, kje smo končali zadnjič; prispeli smo. Tako. Hiša pred vami je rojstna hiša našega največjega pesnika
// izraža podkrepitev odločitve: tako, zabave je konec; vse smo pospravili. Tako, fantje, zdaj pa gremo / tako, pa začnimo
// izraža podkrepitev trditve, ugotovitve: tako, da boš vedel, pomagal ti ne bom; tako, narobe je, pa naredi, kar hočeš / tako, siti ste, zdravi tudi, nič vam ne manjka
18. v členkovni rabi izraža začudenje, presenečenje: že dolgo nas ni obiskal. A tako / obljubil mu je kolo in nove smuči. Tako; v kavarno sta šla. Tak tako
// izraža nejevoljo: tako, rad bi mi skril ključe; pog. a tako, še ugovarjali mi boste / torej tako, vi posedate, mi pa delamo; tako torej, nočete ubogati
// izraža zadovoljstvo: tako, pa sem te ujel; tako, zdaj pa imaš, kar si iskal; tako, pa smo prišli; tako, tako, kar lepo naprej delaj; lepo, da ste prišli, kar sedite. Tako, pa smo skupaj / potegni vrv. Tako. Zdaj pa še tu
II. v vezniški rabi
A) med členi v stavku
1. ekspr., v zvezi s kakor, kot za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki; odklonil je tako kosilo kot večerjo / okrepili so se tako številčno kot tudi organizacijsko; izrekam vam sožalje tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svoje družine
2. v zvezi tako kot, tako kakor za združevanje, vezanje istovrstnih stavčnih členov: tako kot pri človeku je tudi pri nekaterih opicah stegnenica vitka kost; tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost / iz te zgodbe prav tako kot iz obeh prej omenjenih sledi isti nauk
3. v zvezi tako kot za izražanje primerjave glede enakosti načina: govorila sta malo, tako kot pravi zaljubljenci; držal se je ravno, tako kot drugi
B) med stavki
1. navadno v zvezi tako kot za uvajanje odvisnega stavka, ki izraža skladnost s čim: delal je pridno, tako kot so ga naučili; jedla je malo, tako kot je bila navajena
// za uvajanje stavka, ki izraža osebni odnos do povedanega: umaknil se je pred njim, tako kot so pričakovali; ne bomo šli, tako kot smo se dogovorili; bal se je, da ga bodo ujeli, tako kot sem vam pravil
// v zvezi tako da za uvajanje načinovnega odvisnega stavka, ki izraža posledico: grdo piše, tako da njegove pisave ni mogoče brati; noge je imel velike, tako da mu nobeni čevlji niso bili prav / bil je zbegan, tako da ni vedel, kaj dela; delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov
2. v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: gnoj je bil dragocen, tako ga je oče sam trosil; ni pazila na ulice, tako se je izgubila / odšel je po svetu, in tako ga niso nikoli več videli; bil je lačen, in tako se je ustavil v gostilni, da bi nekaj pojedel
// v zvezi tako pa za izražanje nasprotja s prej povedanim: če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more; drugemu ne bi verjel, tako pa se je zgodilo meni, in verjamem
C)
za naštevanje zgledov za prej povedano: začel se je ukvarjati z vprašanji uporabne mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in v poljedelstvu
Č)
z oslabljenim pomenom, za piko ali podpičjem za izražanje pomenov kot pod B, C:
a) navada je postavljati spomenike pomembnim ljudem. Tako so ga postavili tudi njemu; nisem se hotel prerekati. Tako me je opeharil za eno ovco
b) ob nedeljah bi bral in poležaval, če bi imel kje. Tako pa ne vem, kam bi šel; doma bi bil, pa bi vedel. Tako pa hodiš okoli in šele na večer pogledaš v hišo
c) opisal bom nekatere poklice. Tako bom analiziral, ko pride na vrsto, tudi kmeta
● iron. ej, dragec, tako ne bo šlo izraža svarilo; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril prišel sem v tako razpoloženje; ne morem ga pustiti tako v takem (neugodnem) stanju; ekspr. napravi kar tako, da je le samo zaradi videza; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, ne razume dobesedno; ti so, da se tako izrazim, da tako rečem, prišli kot naročeni izraža rahlo omejitev; če se tako vzame, mu ni nič hudega izraža rahlo omejitev; tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti; tako ali drugače ekspr. to boš plačal tako ali drugače na ta ali drug način; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem ne glede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. naj bo tako ali drugače, naprej moramo v vsakem primeru; tega ne more uresničiti ne tako ne drugače nikakor; ekspr. o tej stvari ni rekel ne tako ne tako ni povedal svojega mnenja; ekspr. smejal se je, da nikoli tako zelo; ekspr. rad ga srkne, da nobeden tako zelo rad; pridem tako gotovo, kot tu stojim prav gotovo; ekspr. zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere, tako mi bog pomagaj izraža podkrepitev resničnosti trditve; bolj tako pog. plača je bolj tako nizka; pog. hiša je bolj tako slaba; pog. videti je malo tako čudaški; če je tako, ukaz je ukaz, pa grem izraža sprijaznjenje, dopustitev; če je tako, pa ga ne maram izraža nejevoljo; umakne se, če (mu) tako kaže če je zanj prav; noče se vrniti, pa kaj hočemo, je že tako prav izraža sprijaznjenje; tega vam ne bom naredil. A, tako je to izraža presenečenje; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno z lahkoto ali nepošteno pridobljena stvar ne prinaša koristi, sreče; preg. kakor ti meni, tako jaz tebi če hočeš, da bodo drugi do tebe dobri, bodi tudi ti do njih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Tátra zavòj -- -ôja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

télemark -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Tetana ž zemljepisno lastno ime pishe Franciſcus Alverez, namrezh de ſe najde en Kloshter Minishki v' tej desheli Tetana im. ed., kateri Kloshter je imenovan: Alleluia (V, 258)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

tíl -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

točáj -a m (ȃ)
1. gostinski delavec, ki streže gostom pijačo: dela v pivnici kot točaj; točaj v belem suknjiču / priučeni točaj
// kdor toči, nataka pijačo: dva od svatov sta bila za točaja
2. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo s pijačo: stregli so pod nadzorstvom stolnika in točaja
// naslov za plemiča: bil je imenovan za dvornega točaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

togoten -tna prid. togoten: on je taku ieſin, inu tagotin im. ed. m ǀ en iesni togotni im. ed. m dol. zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil ǀ ti tagotni im. ed. m dol. Jesni zhlovek menish tvoimu blishnimu s' beſſedo, inu s' diainam shkodvat ǀ v' pogubleine zhloveka ta tagotna im. ed. ž iesa perpravi ǀ on je vidil eniga taku tagotniga tož. ed. m ži. iesniga zhloveka ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno tož. ed. ž ieso ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno tož. ed. ž, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ s' ſvojo hudo, inu tagotno or. ed. ž sheno ǀ nebodite tagotni im. mn. m kakor pſs, katiri vſe skuſi laja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

tolmáč -a m (á)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: najeti tolmača; biti za tolmača; odgovoriti po tolmaču; dober, slab tolmač; tolmač za italijanski jezik / konsekutivni tolmač ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti / star. tolmač iz angleščine prevajalec
● knjiž. besedilom je dodal tolmač slovar
♦ pravn. tolmač uradno imenovan prevajalec za tuji jezik ali za znake gluhonemih v sodnem ali upravnem postopku; stalni sodni tolmač
2. rač. program, ki ukaze v izvorni kodi sproti pretvarja v ukaze v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje: v skriptni kodi tolmač samodejno pretvarja podatkovne tipe v izrazih; predvajalnik, tiskalnik ima vgrajen tolmač za skriptni jezik
3. star. razlagalec, pojasnjevalec: tolmač pesnikovega dela / tolmač predpisov
4. star. igralec, interpret: zelo dober tolmač znanih dramskih likov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

tríetážni pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

večimenovan gl. imenovan, več čl. ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Večstandardna vtičnica
Zanima me raba besede multistandardni v besedni zvezi multistandardna vtičnica . Ali obstaja slovenska ustreznica? Gre za vrsto vtičnice, ki se lahko uporablja za različne tipe vtičev. Uporabljajo jih zlasti v državah, kjer imajo v uporabi več standardov za vtičnice in vtiče hkrati. Obstaja več različnih vrst multistandardne vtičnice , odvisno od standardov, ki veljajo v posamezni državi.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Véhovčev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

véliki Kírarjev pánj -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Velikonočni sporazum
Zanima me, ali je Velikonočni sporazum (poleg Sporazum na veliki petek ) ustrezen prevod za angleško lastno ime Good Friday Agreement (imenovan tudi Belfast Agreement ). Gre za sporazum, ki je bil podpisan 10. 4. 1998, tj. na veliki petek, med severnoirskimi političnimi strankami ter med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom. Sporazum ureja status Severne Irske v Združenem kraljestvu, odnos med Severno Irsko in Republiko Irsko ter odnos med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

víbram podplàt -- -áta m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

vícekónzul -a m (ȋ-ọ̑)
namestnik konzula: imenovan je bil za vicekonzula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Virjéntov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Virus zika: zapis in sklanjanje

S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):

  • Virusi so organizmi, ki lahko imajo svoja imena. Ime je sestavljeno iz črke, npr. virus B, črk in števk, npr. virus H5N1, kratice, npr. virus HIV, lastnega imena, npr. virus Dobrava, virus Lassa, virus Ebola, virus Marbourg, virus Zahodnega Nila. V zadnjih primerih gre za imenovalne (tj. lastnoimenske) prilastke ob vrstnem imenu, ki jih pišemo z veliko začetnico. Podobno velja za zgled mrzlica Lassa. Nekatera lastna imena se (sčasoma oz. lahko) poobčnoimenijo in postanejo del leksike; pišemo jih z malo začetnico, npr. ebola |bolezen, ki jo povzroči virus Ebola|; virus ebole, virus denge. Po tem tipu bi lahko nastala tudi lassa |bolezen, ki jo povzroči virus Lassa|; virus lasse, vendar po pregledu gradiva za apelativizacijo tega tipa še ni potrditve (mrzlica Lassa), medtem ko pri virusu Zahodnega Nila apelativizacije sploh ne gre pričakovati.

Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
vítez -a m (ȋ)
1. v srednjem veku pripadnik nižjega plemstva v službi vladarja ali večjega fevdalca: biti imenovan za viteza; vitezi na konjih; vitezi in oprode / pustolovski vitez
2. plemič, za stopnjo nižji od barona: kralj ga je povzdignil v viteza
3. rel., navadno s prilastkom član kakega viteškega reda: malteški vitezi
4. naziv za nosilca kakega odlikovanja, reda: vitez reda hlačne podveze
5. knjiž. kavalir: plesala je s svojim vitezom
● vitezi okrogle mize v viteških romanih vitezi v službi britanskega kralja Arturja; publ. vitezi črno-belih polj šahisti; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje; ekspr. srečala je viteza svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

vódja diplomátskega predstávništva -e -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

vö̀ imenǜvani ~ -a ~ -o prid. imenovan: Na tou dugoványe gledoucs, te vö imenüvani mladénecz, tak veli SIZ 1807, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

volílna komisíja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

volílni orgán -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

vö̀razkríčeni -a -o prid. razglašen, imenovan: Zdáj je Marie páli za Kraliczo po vszejh Krajih Büdine vörazkricsena KOJ 1848, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Vseživljenjska karierna orientacija
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali  vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

wélzenbachov lédni klín -ega -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zandrov ênosátni plemenílnik -ega -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zandrov pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

zdènjeni -a -o prid. imenovan: Joſaf pa, zdenyeni od Apoſtolov Barnabás KŠ 1771, 353

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zdéšarjev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Zemljepisna imena pokrajin in označevanje lege znotraj celin

Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.

V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

zgoraj (z'goraj) prisl., F9, I. cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti, ṡgorai obribati, oſtergati; obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; supercorruere, verhu paſti, od ṡgorai verhu paſti; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na; supradictus, -a, -um, ṡgorai imenován; suprapositus, -a, -um, ṡgorai poſtavlen; II. titulus, -li, tú ṡgoraj piẛmu, ali piſſanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

zika
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zike samostalnik ženskega spola
virus, imenovan po gozdu Zika v Ugandi
mrzlica zaradi okužbe z ziko
IZGOVOR: [zíka], rodilnik [zíke]
BESEDOTVORJE: zikin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

zvàti zovém nedov.
1. klicati: ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Ár ſzam nej priſao zvát te pravicsne KŠ 1771, 29; Ki pride kſzebi zvát BKM 1789, 8; tebe na pomocs zovém SM 1747, 56; Jaſz pa ſzvedoka Bogá zovém KŠ 1771, 531; Szvétoga Dühá zové SM 1747, 35; Grejsnike kſzebi zové BKM 1789, 18; nyega na pomoucs zovémo TF 1715, 47; na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Zovi mené na pomocs SM 1747, 57; zovi te delavcze KŠ 1771, 64; zovi ga na pomoucs SŠ 1796, 11; Boga kpomocsi zovimo SM 1747, 81; I nyegovo imé na pomoucs zovmo BKM 1789, 160; Naj nyé na pomoucs zovémo KŠ 1754, 22; da bi na pokouro zváo KŠ 1754, 240; kaibi mi nyegovo Imé na pomocs zváli TF 1715, 13; Zváo ſzem ga vmojoj nevouli KŠ 1754, 256; ti ſzi greisnike zval SM 1747, 67; zEgyptoma ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; Boug je mené zvau TF 1715, 23
2. vabiti: csi botre zovémo KŠ 1754, 188; zovte je na goſztüvanye KŠ 1771, 72; Zváo bom lüſztvo KŠ 1754, 127
3. imenovati: kak te du'zno zvati morem KŠ 1754, 234; kak sze niscse nemre za ocso zvati KOJ 1833, III; Koga za Otso zovés KŠ 1754, 153; kako i kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; zemelſzka znamejnya li krüh i vino zové KŠ 1754, 8b; Biblio, ſtero Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; Kriſztus i Paveo krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Etiva vkupe za roditele zovémo BJ 1886, 9; vész, ſtero Törczi zovéjo Aja-alik KŠ 1771, 571; Nikoga za Ocso ne zovte KŠ 1754, 155; kteroga Immé bodes Jesus zvál SM 1747, 10; kteroga bode zvál Immanuel SM 1747, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus i zváli bodo imé nyegovo: Emmánuel SM 1747, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus SM 1747, 6; nego ſzo ga za Vragá zváli KŠ 1754, 10b
zvàti se zovém se imenovati se, biti: Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; ti ſze zovés ſzvetloſzt SM 1747, 66; kak sze zovés KŠ 1754, 10a; kako ſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Zakai ſze zové Cslovik Bosji keip SM 1747, 4; Kak ſze zové té Boug KŠ 1754, 89; Nacſi ſze zové Levi KŠ 1771, 1(B1a); tak ſze zové i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); vribaj, ſtere ſze meſzou zovéjo KŠ 1754, 211; Odkud ſze vſzi lidjé la'zczi zovéjo KŠ 1771, 436; Angyele, ſteri ſze vrazjé zovéjo KMK 1780, 10; záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; bode ſze Bosji ſzin zvál SM 1747, 10; náj ménſi ſze bode zváo KŠ 1771, 14; zvalou ſze bode Szin Bo'zi KŠ 1754, 107; Peter, ki ſze je Simon zváo KŠ 1771, 699; nyegov ocsa ſze je Cziz zváo KM 1796, 53; geto ſze je prvle Hália zvalou KŠ 1771, 612
zvajóči tudi zvajóuči -a -e kličoč: poſzlali ſzo knyemi zvajoucsi ga KŠ 1771, 111; Gdakoli szi csüje düh moj Na dobro zvajôcsi glász tvoj KAJ 1848, 267
zovéči -a -e kličoč, imenujoč: Liki je Sára podlo'zna bila Ábrahámi za goſzpodna ga zovécsa KŠ 1771, 708
zváni -a -e
1. imenovan: I zváni je od Bogá viſesnyi pop KŠ 1771, 679; Henrik Czaszar, ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Záto je zvána ona nyiva, nyiva krvi KŠ 1771, 93; to dejte, zváno je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 169; poſzlati Judaſa, zvánoga Barabáſa KŠ 1771, 389; v potoki Mokos zvánom KOJ (1914), 108; zváni ſzo naj prvle vu Antiochii vucseniczke krſztsanye KŠ 1771, 377
2. vabljen: Gda bos zváni od koga na goſztüvanye KŠ 1771, 218

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Žníderšičev pánj -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

žonft m, F13, agrésta, nesréliga grosdja ẛhonft; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛ[h]onftom; cedrium, citronou ẛhonft; chylus, vel chymus, ẛhonft, ali kir ẛheleiẛu jei, zerana ſhpiṡha v'ẛhelodzi; galbaneus, ṡhonfft te neṡnane ſmolè galban imenovane; glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhé, de je naſha tá dobru diſheza[!] angelica; lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; opium, -ÿ, ṡhonfft is makoviga ſémena; opopanax, -cis, ṡelizhe[!] v'Lidÿ inu Macedonÿ, is korena nareiṡaniga tezhe vunkai en ſmolèn ṡhonfft; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; prim. žoft 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 4. 2024.

Število zadetkov: 274