imenován -a -o (á) Peter, ~ Skala
imenováni -a -o (á) publ. Iz ~ega kraja je prišlo sto ljudi iz tega, tistega; mat. ~o število; To je bilo opravljeno po tako ~em, ●takoimenovanem hitrem postopku
imenováni -ega m, člov. (á) ~ je hitro vstal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

imenován Frazemi s sestavino imenován:
bíti imenován s právim iménom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

imenovan [imenován] pridevnik

imenovan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

imenovan (imenovan, imenuvan, jimenuvan) deležnik

PRIMERJAJ: imenovati, imenovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imenovan del., F30, balaena, ena velika morska riba, takú imenovana; basiliscus, ena kazha, Basilysk imenovana; canonizatus, ſvèt imenovàn, oẛnanîen; jaspis, -dis, en ṡhlahtni kamen takú imenován; maena, -ae, ena morṡka ribiza, menola imenovana; nominatus, -a, -um, imenován; sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú imenovanu; supradictus, -a, -um, ṡgorai imenován; topazius, -zÿ, en ṡhlahtni kamen takú imenován

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

imenovan -a prid. imenovan: nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

imenovan del. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

imenováti -újem dov. (á ȗ)
1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je
// našteti (z navedbo imena): imenovati črke abecede; imenoval mu je vse rastline, ki jih je imel na vrtu
2. reči, povedati ime koga: ni ga hotel imenovati; vse je imenoval, samo njega ne / ekspr. lahko ga kar imenuješ / pravih imen ne bom imenoval
3. izbrati, nameniti za kaj: imenoval ga je za svojega dediča; imenovati izvedenca za sodišče; za člana komisije se imenuje tudi on / predsednik se imenuje samo za dve leti
4. nedov., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, označenost predmeta: kritika ga imenuje največjega sodobnega misleca; še vedno ga je imenoval prijatelja; po pravici ga imenuje začetnika / smejali so se ji in jo imenovali otročjo imeli za otročjo
● ekspr. niti imenoval ga ni nihče omenil; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja

imenováti se nedov.
1. imeti ime: hrib pred nami se imenuje Golovec; otrok se imenuje Tomaž / ulica se imenuje po narodnem heroju
2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža istost, identičnost: ta ptič se imenuje vrabec; gibanje zračnih plasti se imenuje veter; komedija, ki jo imenujemo življenje

imenován -a -o:
noče biti imenovan; v komisijo je bil imenovan še en kandidat; publ. iz imenovanega kraja je prišlo veliko ljudi tega, tistega; novo imenovani načelnik novoimenovani / pri omejitvi, negotovosti v izjavi obdobje tako imenovane [t. i.] strateške omejitve
♦ mat. imenovano število količina, ki se izrazi z mersko enoto; sam.: imenovani je hitro vstal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.