imeti nedov., F
321,
abúndare, obilnu
iméti, polhen biti;
amo, -are, lubiti, ẛa lubu
iméti;
capere voluptatem, lúſht
iméti;
concurare, oskerbéti, ṡkerb
iméti;
copulativus, -a, -um, kar ſe
ima ṡveṡati;
digamus, vel bigamus, kateri je dvei ṡheni
imil;
erudiendus, ſe
ima podvuzhiti;
exercendus, kateri bi ſe
imil ṡkuſhati;
fer, -me, imi potarplenîe s'mano;
habere, iméti, ali derṡhati;
haesisator, zviblaviz, kateri nevei kai bi
imil ſturiti;
loquendus, -a, -um, kar ſe
ima govoriti;
miserescere, vſmilenîe s'enim
iméti;
paucis contentus, s'málim ṡa dobru
imeti;
properandus, -a, -um, kar ſé
ima hitru ſturiti;
solere, v'navadi
iméti;
tacendus, -a, -um, kar ſe
ima molzhati;
tuendus, -a, -um, kar ſe
ima braniti;
prim. ne, neimeti, nimam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ
, pajdash vſeti,
imeti Hyp.426
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obilno prisl., F
21,
abundans, kir ima vſiga
obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
abundantius, tem vezh
obilnu;
abúndare, obilnu iméti, polhen biti;
abundè, obilnu;
affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti,
obilnu iméti, pertezhi;
copiosè, obilnu;
dapsilis, veliku, doſti, inu
obilnu;
dare abundè, obilnu dati;
exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga
obilnu biti;
exuperare, premozhi, vézh velati,
obilnu biti, ali iméti;
largè, obilnu;
largifluus, -a, -um, kateri
obilnu tezhe, ali na ſhiroku;
largiri, obilnu dati, dajati;
largiter, cilú
obilnu;
lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu,
obilnu;
opulenter, ſylnu
obilnu, inu bogatu;
profluenter, ſylnu
obilnu;
refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom;
sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri
obilnu, ali doſti vunkai daje;
supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati,
obilnu mladyz iméti
- obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dobiti dov., F
27,
aquirere, ṡadobiti,
dobiti;
aſsequi, doſſezhi,
dobiti, ṡadobiti;
callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule
dobiti;
caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe
dobiti, ſe rezliti;
cauponari, oſhteriti, kai
dobiti, na predajo iméti;
eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai
dobiti;
expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali
doby;
expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo
dobiti, iſtirati;
extuberare, ṡhule
dobiti, otezhi;
fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai
dobiti;
germinare, mladize
dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti;
impetrare, ſproſſiti,
dobiti;
indipisci, ṡadobiti,
dobiti;
indipisci pugnam, boi
dobiti;
litem vincere, pravdo
dobiti;
lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti;
meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti;
obtinere, obderṡhati, ṡadobiti,
dobiti, proſſiti;
occallere, vel occallescere, ṡhule
dobiti;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati,
dobiti;
pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti
doby;
potiri, vṡhivati,
dobiti, dotezhi, poſéſti;
praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti;
quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil
doby tega contrabanda;
recuperare, naṡai
dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti;
recuperator, -oris, kateri naṡai
doby;
rehabere, naṡai imeti, naṡai
dobiti;
prim. dobit, dobljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gnusiti se nedov., F
7,
abhorrêre, ſe gnuſſiti;
abhorrêre, omnes abhorrent, vſim
ſe gnuſſy;
abhorret âb auribus vulgi, enimu ſléhernimu
ſe gnuſſy;
abóminari, imeti ṡa enu hudú ṡnaminîe,
ſe gnuſſiti, ſe gruſtiti;
detestari, ſe kleti,
ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim;
nauseare, ſe enimu
gnuſſiti;
obhorrere, ſe gnuſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ljubo sam., F
6,
addicere, odlozhiti,
salubi[!] iméti, ſebi perſoditi;
addictus, -a, -um, perlublen, kir eniga ẛa
lubu ima, inu dobru hozhe;
amo, -are, lubiti, ẛa
lubu iméti;
diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa
lubu iméti;
orbus, -a, -um, ſléiherni, kateri ob kai
lubiga pride;
plebicula, -ae, kateri tá gmain folk ṡa
lubu ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
rad prid., F
67,
adagia sunt: ker mazhka rody,
radú miſhi lovy;
allubescere, rad ſturiti;
ambubaja, ena ṡhena, katera ſe
rada klati, ena pyanka;
cupere, ṡheléti,
rad iméti;
dignari audire, rad poſluſhati;
fluxus, -a, -um, kar
radú tezhe;
juniperetum, -ti, kir brinîe
radú raſte, brinîovje;
jurgiosus, -a, -um, kateri ſe
rad ardrá, inu kregá;
labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi
radi ſéme ṡbirajo;
libenter, rad, volnú;
pugnax, -cis, kateri ſe
rad bojuje;
salicetum, -ti, verbovje, kir verbe
rade raſtejo;
volones, vel voluntarÿ, kateri ſami
radi na voiṡko gredó
- rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
usmiljenje s, F
10,
adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti,
vſmilenîe iméti;
clementia, miloſt,
vſmilenîe;
commiserare, -ri, commiserescere, ſe vſmiliti, zheṡ eniga
vſmilenîe iméti;
commiseratio, vſmilenîe;
compaſsio, ſmilovanîe,
vſmilenîe;
immiserabilis, pres vſiga
vſmilenia, nevſmilenîa polhen;
miseratio, vſmilenîe, vſmilenoſt;
miserescere, vſmilenîe s'enim iméti;
misericordia, -ae, vſmilenîe, miloſt, miloſtivoſt;
viscera misericordiae, ſerzhnu
vſmilenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ahtenga ž, F
6,
conspicari, ahtengo iméti;
evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru
ahtengo da na ſvoje rizhy;
inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy
ahtenge ne da;
intueri, pogledati, polukati,
ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
invigilare, vahtati, merkati,
ahtengo dati;
respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe,
ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
čast ž, F
69,
advenerari, zháſt ṡkaṡati,
zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe
zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe
zhaſty inu hvale;
colere, zhaſtiti,
zhaſt ṡkaṡati,
v'zhaſti derṡhati;
cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe;
decus, zháſt, hvala, poſhtenîe;
dignitas, obláſt,
zháſt, vrédnoſt;
excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati;
fastigium tenere inter homines, v'viſſoki
zhaſti biti v'mei zhlovéki;
gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala;
honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe;
inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po
zhaſti;
inanis gloria, praṡna
zháſt;
infamare, opravlati, enimu zhes
zháſt govoriti;
inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres
zhaſty;
instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti;
installare, eniga
v'zháſt poſſaditi;
instituere, poſtaviti, vlaſtiti:
v:g: ga je
v'zháſt vſtavyl;
intronizare, v'zhaſt poſtaviti;
intronizatus, v'zhaſt poſtavlen;
litterae honorariae, piſma te
zhaſty;
observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe;
scema, oblaſt,
zhaſt. Sap:6;
stola gloriae, oblazhilu te
zhaſty;
venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
deležen prid., F
15,
compos, deléṡhen;
communicare, podiliti,
deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati;
communio, -is, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu;
dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute
deléṡhna;
effici particeps, en deil s'nym iméti,
deléṡhan biti;
municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize
deléṡhen, kakòr en domazhi;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek;
particeps, -pis, deleiṡhen;
parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe;
participare, deléṡhen biti, podilenu iméti;
participatio, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
particips, participes, deleiṡhni;
voti compos, oblubo doſezhi, oblube
deleṡhen;
Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi
k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa
[poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
drug prid., F
281,
aliò versum, v'en
drugi krai;
alius, en
drugi;
alter, drugi;
apploro, -are, per enim
drugim ſe jokati, s'enim
drugim ſe jokati;
collimitari, eden per
druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti;
contiguae domus, hiſhe ſe ena
druge tiṡzhè, tikajo;
convector, voṡnyk
s'drugimi;
excellere, viſhe biti kakòr en
drugi;
frustillatim, od eniga koṡza do
druṡiga;
guttatim, po kapelzi, od ene kaple do
druge;
lamina, -ae, kufraſt, ali
s'druṡiga metala pleh;
non extat alius, nei obeniga
druṡiga;
obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti
drugi gori poſtaviti, eno
drugo poſtavo ſturiti;
peraequè, cilú glih, enu kakòr tú
drugu;
plus caeteris, mimu veliku
druṡih;
praeeſse, zhes
druge biti, zhes
druge obláſt iméti: naprei ſtati;
refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga
druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega
drugiga govorjenîe;
tharso, -nis, en nêrgaviz zhes
druṡih ludy djanîe;
unus, et alter, eden, inu tá
drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
grustiti se nedov., abóminari, imeti ṡa enu hudú ṡmaminîe, ſe gnuſſiti,
ſe gruſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lačen prid., F
6,
adesurire, vekſho lakoto imeti, ſylnu
lazhin biti;
appetitus ad cibum, ẛhela k'jédi,
lazhen biti;
esurire, lazhen biti;
famelicus, -a, -um, lazhen, lakoten;
impastus, -a, -um, lazhen, ne napaſſen;
laborare fama, lazhen, lakoten biti, ſtradati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lakota ž, F
9,
adesurire, vekſho
lakoto iméti, ſylnu lazhin biti;
bulimus, ena nesitna
lakota;
coenaturire, lakoto, ali luſht k'vezherji imèti;
duram famen depellere, tó teṡhko
lakoto pregnati, ſe naſititi;
esuries, lakota;
fame enectus, od
lakote vmorjen;
famen ferre, lakoto tarpéti;
fames, -mis, glad,
lakota;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je
lakota, ali ṡhela obſhla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mujati se nedov., F
11,
adlaborare, perdélati, mozhnu délati,
ſe ſylnu
mujati, ali pomujati;
allaboro, -are, mozhu
[!] ſe mujati, terdu délati;
desudare, ſe potiti,
ſe mozhnu
mujati inu potiti;
frustra conari, vodó mlatiti, zégel prati, ṡabſtojn
ſe mujati;
laborare, déllati,
ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti;
navare, fliſſik délati, inu
ſe mujati;
occupari, ſe mujati;
operare, délati,
ſe mujati, fliſſati;
operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati;
rivalis, -lis, eden is teh dveih, katera
ſe s'eno reizh
mujata;
vacationem habere, pokoi iméti,
ſe ne
mujati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
občrvoveti dov., verminare, obzhervovéti, gliſt klanîe imeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obilnovati nedov., F
2,
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi;
redundare, zhes jiti,
obilnovati, obilnu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obogatiti dov., F
10, I.
augere, gmèrati, perloṡhiti,
obogatiti;
ditare, obogatiti;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga
obogatiti;
opulentare, obogatiti, bogatiga ſturiti; II.
affluere, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi;
collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti;
copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti;
ditescere, obogatiti, bogat perhajati;
locupletari, obogatiti;
locupletatus est, je
obogatil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oteči dov., F
5,
extuberare, ṡhule dobiti,
otezhi;
extumescere, otezhi, otúk iméti, otúk ſe ſturiti;
intumescere, ottezhi, otúk iméti;
is, -isis, zherv, kateri vgriṡne, de
otezhe;
tumere, otezhi, ṡabuhlu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
otok1 m, F
17,
agina, -ae[!], garla boléẛan,
otúk v'garli, ali v'goltu
[str. 19a ];
angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla
otúk, ali boléẛen;
detumere, detumescere, ſplahniti od
otuka;
extuberatio, vun vdarjenîe,
otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari;
extumescere, otezhi,
otúk iméti,
otúk ſe ſturiti;
inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla;
intumescere, ottezhi,
otúk iméti;
parotis, -dis, ena bula, ali
otúk ṡa uſheſmi, oteklúſt pod uſheſmi;
phlegmone, -nes, en vrozh tur, ali
otúk;
pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je napuhnîen;
polypus, -pi, vel dis, tudi noſni
otúk, ali tur;
scirrhus, en terd
otúk, kateri ſe neugane kadar ſe partiṡka;
suppuratio, en gnoini
otúk;
suppuratorius, -a, -um, tú kar en
otúk, ali tur omeza;
tuber, -ris, garzha, mihúr,
otúk, oteklúſt, mauroh;
tumor, -ris, otúk, garzha, oteklúſt, ſpuh, ſpusha, spushenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pokoj m, F
10,
intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga
pokoja;
interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati,
pokoi iméti;
quies, pozhitik,
pokoi, pozhinik, tihoſt;
quietare, vmyriti,
h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti;
refectus, -us, oṡhivlenîe, reja,
pokoi, k'veiku ſturjenîe;
requies, -ei, pokoi, pozhivanîe;
requietus, -a, -um, tih, per
pokoju;
sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe;
vacatio, pokoi, od délla nehanîe;
vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
potreba1 ž, F
22,
adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
egestas, -tis, pomankanîe, vbuſhtvu,
potréba, ſromaẛhtvu;
indigere, potrébuvati,
potrébo imeti;
laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti,
potrébo imeti;
neceſsitas, potrébnoſt,
potréba, syla, nuja;
oportet, je
potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti;
penus, -ni, vel penus, -us, vel penus, -oris, preṡkerblenîe ṡa hiſhno
potrébo;
procuratrix, -cis, katera preṡkarby kar je
potréba;
timendus, -a, -um, kateriga ſe je
potréba bati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prestrašiti se dov., F
13,
adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu
ſe preſtraſhiti, oſterméti;
afformidare, ſe vſtraſhiti,
preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti;
exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti;
expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti;
extimescere, ſe preſtraſhiti;
inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti;
perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu
preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti;
permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti;
praeformidare, ſe ſylnu
preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne;
stupefieri, od ſtraha oterpnéti,
ſe mozhnu
preſtraſhiti;
stupere, obterpnéti,
ſe preſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
priteči dov., F
13,
accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti;
accurrere citò, perlomaſtiti, hitru
pertezhi;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti,
pertezhi;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu
pertezhi, perléſti;
corrivatus, -a, -um, kar
je v'eno vodó v'kupai
perteklu;
influere, notar tezhi, notar
pertezhi;
intercursare, v'meis priti, v'meis
pertezhi;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti,
pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla;
occursare, pruti tezhi, pruti
pertezhi;
ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali
pertezhi, ſrezhati;
recurrere, v'drugu
pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti,
pertezhi;
succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi
pertezhi;
prim. pritekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
storiti se dov., F
10,
commerere, et ri, ẛaſluṡhiti,
ſe vreden
ſturiti;
dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſéda, de
ſe jama
ſtury;
dignari, ſe vréden
ſturiti, ſe enemu ne toṡhiti;
enotescere, ſe ẛnan
ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti;
expedire, odpraviti, od ene rizhy
ſe lédig
ſturiti;
extumescere, otezhi, otúk imeti, otúk
ſe ſturiti;
mereri, ṡaſluṡhiti,
ſe vréden
ſturiti;
pannosa faex, goſte droshjè, na katerih
ſe klobúk
ſtury;
permerere, ṡlaſti na voiṡki
ſe vréden
ſturiti;
sinchronon, kar s'zhaſſom
ſe ſtury, pride, ali ſe ṡgody
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
usmiliti se dov., F
9,
adgemere, s'nym ẛdihovati,
ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti, perẛdihniti, permilovati;
commiserare, -ri, commiserescere, ſe vſmiliti, zheṡ eniga vſmilenîe iméti;
dolendum est, je vrédnu ṡhalovanîa, Bogú
ſe vſmili;
eleison, vſmili ſe;
Kyrie, Goſpúd:
Eleison, vſmili ſe;
Kyrie eleison ymas, Goſpúd
ſe vſmili zheṡ naṡ;
miserabundus, -a, -um, zhes kateriga
ſe je potrébnu
vſmiliti;
misereri, ſe vſmiliti, inu v'potrebi perſtopiti, pomagati, ſe vſmilovati;
oh, aube, oh meni, jo meni, oh Bogú
ſe vſmili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
andlati nedov., F
7,
conversari, v'kupai
andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam
andla, ali baratá;
negotiari, kupzhovati, rovnati,
andlati;
pertractare, mozhnu
andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti,
andlati;
praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu
andlati;
tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
belost ž, F
5,
albedo, albor, beilúſt;
candicantia, beilúſt;
candicare, beil biti, reṡbélen perhajati,
beilúſt iméti;
candor, beilúſt;
canidies, canitudo, ſivoſt, ſtaroſt,
beilúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bodi vez., F
19,
esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa
bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe,
bodi ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ
bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan,
bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh
bodi;
pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi
bodi gvant, ali danarji;
perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
qualiscunque, kakerſhenkuli
bodi;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli
bodi visho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar kuli
bodi;
quocunque, kamer kuli
bodi;
quoquomodo, kakorkuli
bodi;
stupa, -ae, predivu, ſi
bodi lanenu, ali konopnu;
ubicunque, kirkuli
bodi;
undelibet, is katerigakuli meiſta
bodi, od kateriga kuli kraja
bodi;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi
bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bolan prid., F
21,
aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin;
aegrescere, oboléti, ſláb ratati,
bolán perhajati;
aegrotans, bolán leẛhati;
aegrotare, bolán biti;
condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú
bolán biti, ṡhalovati;
decumbere, doli lezhi,
bolán leṡhati;
elangvere, v'veniti,
bolán inu ſlab biti;
hepaticus, na jetrah
bolán;
infirmus, -a, -um, ſlab, kumern,
bolán;
invalidus, -a, -um, ſláb,
bolán, pres mozhy;
jacere graviter, mozhnu
bolán leṡhati;
laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena;
laborare, déllati, ſe mujati,
bolán biti, tarpéti, potrébo iméti;
lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni
bolán;
morbidus, neṡdrou,
bolán;
nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih
bolán;
perinfirmus, -a, -um, ſylnu
bolán;
peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah
bolán;
pulmonarius, -a, -um, na pluzhah
bolán;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali
bolne, vun isverṡhene;
spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bradavica ž, F
10,
aerochordon, ſo
bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
callere: bradovize iméti;
callosus, -a, -um, polhen
bradavÿz;
callus, et callum, bradoviza;
erugare, tudi
bradovize ṡdreiti;
ficus, -ci, figa: tudi tur, ali
bradoviza eni figi podobna;
gemursa, -ae, ena prehuda bolezha
bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi;
papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi;
verruca, -ae, bradoviza;
verucosus, -a, -um, polhin
bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cena ž, F
17,
alto precio, predragu, viſſoke
zeine;
auctionari, predati timu kir vezh oblubi,
s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti;
contractus, -tus, kup,
zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe;
depretiare, na manſho
zeino perpraviti;
inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres
zeine;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe
zeine ene na prudai poſtavlene rizhy,
zeine naudarjanîe;
levare annonam, ſturiti de je ena reizh per
zeini, dober kup délati;
licitatio, obluba
zéne s'eno reizh, kupá délanîe;
licitator, en ſhazar, kateri
zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti;
manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni
zeini oſtati;
pertractare, mozhnu andlati,
zeino, kúp, ali ſvit délati;
pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga
zeino délati, inu ſe ṡglihati;
taxare, pozeiniti, tadlati,
zeino poſtaviti, ſhazati;
taxatio, zeina, tadel;
tractare, andlati,
zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cirati nedov., F
9,
adornare, lipú
zirati, ali pozirati;
bostrychus, kateri po ṡhensku laſie
zira;
condecorare, lipú
zirati, ſnaṡhiti;
decorare, lipú
zirati, ṡnaṡhiti, ſhtaltati;
excolere, v'zhaſti iméti, skopati, otrébiti,
zirati;
ornandus, -a, -um, kar ſe ima
zirati, ali lipú narejati;
ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati;
phalerae, -arum, valdrapa na koinîa, inu vſe tú, kar ga
zira;
topiaria, -ae, tá kunṡht en vert lipú
zirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
curanje s, F
4,
dysuria, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè
v'zuranîu;
micturire, potrebo iméti
h'zuranîu;
stranguria, -ae, ṡzanîa, ali
zuranîa vetri, teṡkozha
zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cvibel m, F
6,
anceps, v'zvibli, negotou, negviſhin, zvibleozhi;
aporiari, v'zvibli biti, mujo imeti;
arbitrariò, preṡ
zvibla, po doṡdévanîu;
contraversus, -a, -um, kar je ſhe
v'zvibli;
procul dubio, pres
zvibla, sá gviſhnu;
sine dubio, preṡ
zvibla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cviblanje s, F
11,
ambiguitas, zviblanîe;
confluctari, zviblati,
v'zviblanîu biti;
dubiè, dubitanter, dubitatim, s'zviblanîam, negviſhnu;
dubiosus, -a, -um, poln
zviblanîa;
dubium, dubitatio, zvibel,
zviblanîe;
fluctuatio, nepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah,
zviblanîe;
fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali
zviblanîa;
haesitatio, haesitantia, zviblanîe;
indubitare, zviblati, inu
zviblanîe iméti;
perplexari, v'zviblanîe poſtaviti, ṡmamlen biti;
titubatio, titubantia, zviblanîe, omahovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dihati nedov., F
12,
afflare, na eniga
dihati, pihati;
anhelo, -are, hitru
dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti;
ducere spiritum, dihati;
dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku
diha;
dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku
diha, neduſhliviz;
fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga
ſe diha;
halare, dihati, dahniti;
interspirare, v'meis
dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti;
orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku
diha, naduſhliviz;
spirare, dihati, puhati;
suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku
diha, ṡdihajózhi;
trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga
ſe diha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dišati nedov., F
22,
fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu
diſhy. Cant:4;
fragrare, lipú
diſhati;
melligenus, -a, -um, kar po medú
diſhy;
mihi non sapit, meni ne
diſhy, je neṡhmahin;
obolere, ſmerdéti, ṡlu
diſhati;
odorare, diſhati, vohati;
olere, diſhati, dúh dajati;
olfacere, diſhati, podiſhati;
olfactare, vſeṡkuṡi
diſhati;
olfactorium, -rÿ, tú kar
diſhy, ali dúh ima;
olfactrix, -cis, katera
diſhy;
perolere, ſylnu mozhnú
diſhati;
redolere, diſhati, kei kai
diſhati, mozhnú
diſhati;
resipere, diſhati, en dúh iméti;
salivosus, -a, -um, kar po ſlinah
diſhy;
sapidus, -a, -um, dobru
diſhy;
sapio, sapere, ṡaſtopiti,
diſhati;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú
diſhy;
subolere, en deil ſmardéti, ali
diſhati, ali ṡadiſhati;
volupè est mihi, meni lipú
diſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dobro sam., F
19,
aequi boniquè consulere, ṡa
dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe;
aequi boniquè facere, ẛa
dóbru vṡèti;
afficere beneficÿs aliquem, enimu
dobru ſturiti;
benedicere, ṡhègnovati,
dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati;
benefacere, dobru ſturiti;
boni consulere, ṡa
dobru vṡèti;
commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi
dobru ſturiti;
contentum eſse, ṡa
dobru vṡèti;
facere aequi bonique, ṡa
dobru vṡèti;
genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali
k'dobrimu nagnenîe;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti
h'dobrimu, ali hudimu;
ominator, kateri hudu, ali
dobru loſſa, ali prerokuje;
ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali
dobru;
persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na
dobru pregovoriti;
praenimis, cilú prevezh, enu
dobru prevezh;
resolutare, ṡupèt
dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti;
salutator, poṡdravlaviz, kateri
dobru iṡdaja, inu zhaſty;
sectari bonum, po
dobrim ſe rovnati;
tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa
dobru iméti;
prim. bolje, boljše
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dobro prisl., F
174,
bene emere, dobru kupiti;
benemeritus, dobru vrédin;
collectus, dobru per ſebi;
confisus, -a, -um, dobru ṡavupan;
depsicus, -a, -um, dobru gnèten;
desicare, poſuſhiti,
dobru poſuſhiti;
egregius linguae, kateri cilú
dobru govory;
fervescere, dobru ſegréti;
insigniter, insignitè, prou
dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu;
inspicere, polukati, notar pogledati,
dobru ogledati;
intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu
dobru premiſliti, reṡgledati;
ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti;
meditatus, -a, -um, dobru premiſlen;
obarmare, oroṡhyti, ſe
dobru s'oroṡhyem preṡkarbéti;
odorifer, -a, -um, dobru inu lipú diſhèzh;
opimare, tolſtiti, pitati,
dobru rediti;
paratè, dobru perpravlenu;
probè, jeſt ſe cilú
dobru ſpumnim;
promerens, dobru ṡaſluṡhen;
salubrè, salubriter, dobru, sdravu;
victitare, dobru ṡhiveiti, lebati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dosegati nedov., F
2,
pertingere, doſezhi,
doſegati;
supervagari, zheṡ
doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati, obilnu mladyz iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dostikrat prisl., F
20,
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati;
compluries, vezhkrat, pogoſtim,
doſtikrat;
crebritas, fliṡ,
doſtikrat;
defensitare, cilú
doſtikrat obraniti;
ejectare, po goſtim, inu
doſtikrat vun metati;
evolitare, doſtikrát letéti;
identidem, doſtikrát;
infulcire, notar vgneſti,
doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
multoties, doſtikrát;
persepè, cilú
doſtikrat;
plerumque, doſtikrat, vekſhi deil;
pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali
doſtikrát oblubiti;
reclamitare, vſeṡkuṡi, ali
doſtikrát zhes kai ſhrajati;
restitare, pogoſtu, inu
doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepè, doſtikrát, pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu
doſtikrat, inu cilú po goſtim;
saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati;
subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati;
syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri
doſtikrat omadléva;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh
doſtikrat nuzati, ali imenovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
duh3 m, F
23,
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres
duha;
amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip
dúh;
aromatizare, leip
dúh od ſebe dajati;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga
duhá, kakòr lapuh;
graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga
duhá;
gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak
dúh v'uſtih;
inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd
dúh ſturiti;
inolens, -tis, kar néma obeniga
duhá, nediſezhe, neſmardezhe;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga
duhá roṡhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip
dúh imajo;
nardinus, -a, -um, kar ima
dúh kakòr ſpikanarda;
nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen
dúh;
odor, -ris, dúh, ṡhmah;
odor acidus, kiſſel
dúh;
odoramentum, -ti, en dober
dúh;
odor gravis, en teṡhák ſmardèzh
dúh;
odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh
dúh;
odor suavitatis, dober diſhezhi
dúh;
olere, diſhati,
dúh dajati;
olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali
dúh ima;
resipere, diſhati, en
dúh iméti;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga
duhá;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten
dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
far m, F
9,
christores, ṡhalbani
farji, 2.Mac.1.v.10;
confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi
farji ratali;
F. Nunquam mutatur, nec huius loco V. poni potest ... ut Farÿ, id est Presbyteri, Varÿ,
id est cave; flamen, tudi en
Far, apud Plinium; mula, miṡgiza: tudi eniga
farja hzhy;
pontifex, -ci, ta viſhi
far, ali Papeṡh;
praesul, -li, tá viſhi v'mei temi
farji, ali duhovnimi;
sacerados, Far, Maſhnik;
tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi
Farji, inu kraili noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
frišen prid., F
15,
caro mustea, cilú
friſhnu meſſú;
columis, ṡdrou,
friſhen;
crudus, -a, -um, ſrovu,
friſhnu, friſhin;
frigescere, merṡlu,
friſhnu perhajati, omerṡovati;
incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl;
manduco, -onis, en
friſhin jediz;
recens, friſhik, nou,
friſhin;
sanus, -a, -um, ṡdrou,
friſhin, pametin;
sorbile ovum, enu jéze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu
friſhnu popyti;
vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán,
friſhin, urin;
vigens, kar je
friſhnu, inu ṡelenu;
vigere, vék, inu muzh iméti,
friſhan biti;
viridis senectae vir, leip
friſhen ſtarez;
vividus, -a, -um, ṡhiveozhi,
friſhin- najfrišnejši , triarÿ, -orum, enu kardelu teh narfriſhniſhih, inu narjunaſhnih ṡholnerjou, kateri ſe na ṡadnîe ṡhparajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
glista ž, F
8,
lumbrici, gliſte;
lumbricus, -ci, gliſta, iṡ ṡemlè, ali v'zhlovéku;
tinea, -ae, en mol: tudi ena
gliſta v'trébuhu;
tineosus, -a, -um, polhin
gliſt;
vermina, gliſte, od
gliſt boléṡan, trébuha boléṡan;
verminare, obzhervovéti,
gliſt klanîe iméti;
verminosus, -a, -um, gliſtou, polhin
gliſt, zhervojédin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gnada ž, F
19, Búg, kateri je meni dál tó
gnado;
[Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo
gnado;
conferre gratiam, s'gnado obdeliti;
dedititius, -a, -um, is
gnade gori vṡèt;
favere, enimu
gnado, ali priaṡen ſturiti;
favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau;
flagrare gratia, veliko
gnado iméti;
grates, gnade, hvale;
gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala;
ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe;
infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene
gnade v'govorjenîu;
lex gratiae, poſtava te
gnade;
oraculum, -li, ſtol te
gnade, prerokovanîe;
parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako
gnado poverniti;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali
gnado ṡkaṡati;
propitiatorium, ſtol te
gnade;
propitiatorium, Tron te
gnade, ali ſtol te
gnade. Exod:25.v.17;
reperire gratiam, gnado naiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gnati nedov., F
49,
agitare, naprei
gnati, ſem ter tiá
gnati, metati;
catharticus, -a, -um, kar
ṡhene, ali purgèra;
circumagere, okuli
gnati;
circumagit, okuli
ṡhene;
dentire, ṡobè raſteozhe iméti, ṡobè vun
gnati;
eminari, goniti,
gnati: tudi ſe groṡiti;
florescere, ṡazheti zviſti, zime
gnati;
folia arborum exeunt, perje na drevju vun
ṡhene, drevje odganîa;
gemmare, gemmascere, berſt, ali popje
gnati;
medicamentum relaxans, vel laxativum, [arcnija] katera h'ſtollu
ṡhene;
minare, goniti,
gnati;
pabulari, paſti, pokladati, na paſho
gnati;
pellere, gnati, tirati;
procurrere, mimú tezhi, vunkai
gnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gnusnoba ž, F
8,
abominátio, gnuſnoba;
detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno
gnuſnobo iméti nad tem, ali unim;
detestatio, gnuſnoba;
execramentum, gnuſnoba;
fastidire, gnuſnobo délati;
nausea, -ae, gravṡhanîe,
gnuſnoba, nelúṡht;
nauseam facere, gnuſnobo dajati;
nauseola, -ae, maihina
gnuſnoba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gomaziti nedov., F
3,
insectum, gomaṡ, kar
gomaṡi;
scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
serpere, leiſti, laṡiti,
gomaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gori prisl., F
186, I.
altius, viſhe
gori, glaſnéſhe;
ascende calve, poidi
gori pleiſhiviz. 4.Reg:2.v.23;
succuſsio, gori ſtrèſſanîe;
super, zhes, na, per, daile,
gori, verhu, oṡgorai;
superius, oṡgorai, tam
gori, ſhe viſhe ṡgorai; gory,
ardet, aliàs gori, sursum;
sursum, gori, k'viṡhku;
suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe;
suspicere, gori gledati,
gori pogledati; II.
abdicare ſe magistratu, ſvojo ſluṡhbó
gori ṡdati;
adnutrire, perrediti, ẛréditi,
gori ṡrediti;
adoptio, adoptatio, isvolenîe,
gori vsètje na meiſti deteta;
adoptatitius, ṡa ſyna
gori vṡèt;
arrectus, -a, -um, gori vsdignîen na kviṡku;
ascensio, ascensus, gori hojenîe;
bullit mare, murje kipy,
gori ṡhene;
crescere, raſti,
gori jemati;
eos, eois, ẛarja, kadar ſonze
gori grè, ẛora;
expirare, vmreiti, dúh
gori dati;
exurgere, gori vſtati;
pergere, naprei poiti, ali vleizhi,
v:g: je
gori vleikel v'Betlehem;
perscriptio, gori popiſſovanîe;
proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti,
gori vṡèti,
gori jemati,
gori pomagati;
resurectio, gori vſtanîe;
resurgere, gori vſtati, ṡupèt
gori vſtati;
scandere, laṡiti,
gori leiſti,
gori poiti;
urbem ponere, enu méſtu
gori ṡydati, ali zimprati;
prim. gor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gostovati nedov., tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati, eniga hudú, ali dobru iméti,
goſtovati, nuzati, glihati, rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
grevinga ž, F
2,
compungi, grevingo iméti;
contritio, prava
grevinga, ſtrenîe, ſerzhna ṡhaloſt;
prim. grevenga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
groza ž, F
7,
adhorere, adhorescere, od
grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko
groṡo iméti;
formido, formidatio, groṡa, ſtráh;
horescere, ſe ṡderṡniti,
groṡa biti, ſe ṡleniti;
horror, groṡa, ſtráh, trepetanîe;
pavor, ſtráh,
groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe;
reformidatio, velik ſtráh, ali
groṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
hoteti nedov., F
53,
capsis, vṡami aku
hozheṡh;
dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi
hotil kai yṡkati;
imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi
hotlu paſti;
inconfeſsus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri
n'hozhe riſnize povedati;
itane vis? hozheṡ li takú iméti?
malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt
hozhem raiſhi, ti
hozheṡh raiſhi, on
hozhe raiſhi, my
hozhemo raiſhi, vy
hozhete raiſhi, ony
hozhejo raiſhi;
nolo, n'hozhem;
ò si, Búg
hotel;
renuit, je odpovédal,
n'hozhe;
volo, jeſt
hozhem;
prim. nehoteti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
imenovati dov. in nedov., F
18,
appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja,
imenovati, klizati;
axare, imenovati;
buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga
imenujejo buzolai;
denominare, jemenovati;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke
imenujejo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga
imenujejo ṡlatiga kamena detela;
mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo
imenovali mitra;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga
imenujo olander;
nominare, imenovati;
nuncupare, imenovati;
onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni
imenujejo Calcedonius;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga
imenujejo s: Antona ogîn;
testamentum nuncupare, imenovati teſtament;
tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga
imenujejo dragacanth;
transnominare, drugazhi
imenovati, imè preminiti;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali
imenovati;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati,
imenovati, enu imè dati;
zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas
imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
izlagati nedov., F
10,
aperio, -ire, odkriti, odpréti,
iṡlagati, vganiti;
enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi
jṡlagati, yṡnaiti;
explicare, reṡloṡhiti,
iṡlagati, reṡviati;
explicator, -ris, kateri
iṡlaga, dá ṡaſtopit;
inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more
iṡlagati;
interpretari, tolmazhiti,
iṡlagati;
male interpretari, na hudu
iṡlagati;
praelegere, naprei brati, ali
iṡlagati;
prodigiator, kateri
iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa;
venditare, vun na prudai
iṡlagati, na prudai iméti, predajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
izvirati nedov., F
2,
erumpere, naprei s'ſylo predréti, vun ṡkopati, predréti:
iṡverati;
scatere, scaturire, gomaṡiti,
iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
izvoliti dov., F
11,
adoptare, isvoliti, gori ẛa ſyna vsèti;
cooptare, k'nîemu
iṡvoliti, gori vṡèti, eniga ſhe k'ſebi
iṡvoliti;
deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti;
democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja
iṡvolio;
destinare, naméniti,
iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati;
diligere, lubiti,
iṡvoliti, ẛa lubu iméti;
eligere, iṡvoliti;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga
iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
subrogare, na meiſti eniga druṡiga
iṡvoliti, ali poſtaviti;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh
iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
jokati se nedov., F
17,
apploro, -are, per enim drugim
ſe jokati, s'enim drugim
ſe jokati;
complorare, s'drugimi
ſe jokati, klagovati;
deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti,
ſe mozhnú
jokati;
ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu
ſe jokati;
flere, ſe jokati;
fleturus, -a, -um, kateri
ſe bó
jokal;
illachrymare, ſe ṡazheti
jokati, ſolṡè tozhiti;
lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri
ſe joka, ali ſe ſolṡy;
lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡe tozhiti, ſe ſolṡiti;
lachrymas dare, ſe jokati;
lachrymatus, -a, -um, lachrymatus est, ſe je
jokal;
neu lachryma, ne
jokaj ſe;
opplorare, ſe pred enim
jokati;
plorator, -oris, kateri
ſe joka, inu ſolṡè tozhy;
profundere lacrymas, ſolṡè prelivati,
ſe jokati;
vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
k'višku prisl., F
13, I.
acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú
k'vishku, ſtermozhina;
horripilatio, ſtrah de laſſje
k'viṡhku ſtojè;
oculos attollere, ozhy povṡdigniti,
k'vishku gledati;
orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu
k'viṡhku darṡhy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti,
k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali
k'viṡhku uṡdignên;
surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13;
surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe
k'viṡhku povṡdigniti;
surrigi, k'viṡhku rovnati;
sursum, gori
k'viṡhku;
thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá
k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu;
vitis jugulata, terta
k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II.
suspectus, -tus, gori oṡeranîe,
k'viṡhku gledanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kaj zaim., F
231,
afficere, kaj ſturiti;
connixus, -a, -um, kir ſe
kai podſtopi ſturiti;
de qua re, od
zheſá;
ductarius, -a, -um, tú
s'zhim ſe vleizhe;
ecquod, kai;
existere, biti, de je
kai, kai biti;
functus, -a, -um, kateri
kai opravi;
quâ re, s'zhym;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo,
h'zhemu;
quid, kai;
quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú;
quid prodest, kai nuza,
hzhemu, kai pomaga;
quid sibi vult? kai pomeini?
quo medio, s'zhym;
ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga;
siquid, aku
kai;
solvendo eſse, iméti
s'zhym plazhati;
undè, od kod, ṡatorai,
s'zhim, od kodai;
unde reddam, s'zhim bóm plazhal?
verber, -ris, vſe tú
ṡ'zhim ſe tepe;
prim. kej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
klanje2 s, F
5,
colica, vel colicus dolor, griẛenîe,
klanîe v'trébuhu, inu zhrévah;
iliaca paſsio, dertje,
klanîe po zhrévah;
tormina, -num, gris, griṡenîe,
klanîe v'shelodzi, kryi tezhenîe;
tortura, tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah
klanîe;
verminare, ozhervovéti, gliſt
klanîe iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kleti se nedov., F
4,
dejerare, ſe kleti, perſegati, ſvetú ſe perſegati;
detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſobo iméti nad tem, ali unim;
jurare, perſegati,
ſe kleti, ſe perſezhi, perduſhiti;
testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali
ſe klèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
krmežljiv prid., F
3,
lippio, karméṡhlive ozhy imeti;
lippus, -a, -um, karméṡhliu, karmeṡhlaſt;
oculi gramiosi, lispi, karmeṡhlive ozhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kumranje s, F
5,
afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt,
kumranîe, reṡhalenîe;
angor, kumranîe, jaukanîe, vjedanîe;
deplangere, veliko ṡhaloſt inu
kumranîe iméti, ſe mozhnú jokati;
questus, -us, klagovanîe, toshenîe, jamranîe,
kumranîe;
tristificus, -a, -um, kar ṡhaloſt, inu
kumranîe ſtury
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kumrati se nedov., F
4,
angi, ſe klati,
kumrati, zagovati, ſe vjédati;
comoerere, ṡhaloſten biti,
ſe kumrati, ſe ẛhaliti;
moerere, vel mereri, ṡhalovati, ſe ṡhaliti, trorati,
ſe kumrati;
perdolere, veliko ṡhaloſt iméti,
ſe mozhnu
kumrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
last ž, F
10,
asciscere, perſvoiti ſebi, ſe polaſtiti,
v'laſt vṡèti, gori vṡèti;
dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen,
v'laſt dán;
dicare, darovati,
v'laſt dati;
dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe,
v'laſt dajanîe;
dicatus, -a, -um, darován,
v'laſt dan;
emancipatus, -a, -um, ẛa
laſt dan;
mancipare, predati,
v'láſt dati, perlaſtiti;
mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe;
mancipio dare, predati, inu
v'laſt zheṡ dati;
vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti,
v'láſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
luft m, F
15,
aer, luft, [str. 17b ];
aër, lufft, [str. 18a ];
aerius, -a, -um, lufftni, is
luffta;
aether, Nebú,
lúft, tá Element;
arteria aspera, tá ror tega
luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
camaleon, ena ṡvyr, katera od
lufta ṡhivy;
clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust;
elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda,
lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi;
gyrus aërius, ena okrogloſt
v'lufti, ali okroṡhenîe;
interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai
luft iméti;
meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn
v'lufti;
petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku
v'lufti ṡkazhe;
rorifera aura, roſſán, inu faihten
lufft;
subdialis, -le, pod frai Nebom na
luffti;
vitalis aura, ṡdravi
lúft
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lušt m, F
29,
capere voluptatem, lúſht iméti;
deliciae, -arum, luſhti;
frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi
luſhta;
genio indulgere, po ſvoim
luſhtu ṡhivéti;
luxuries, -ei, tudi ṡhivotni
luṡhti;
nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh
k'luṡhtu ṡrejen;
orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt;
propensior ad voluntates, narvezh nagnên
k'luṡhtom;
voluptas, lúṡht, ṡhela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
martran del., F
5,
concruciari, na vſih glidih
martran biti;
conflictari, martran biti, reṡhalen, ſhtraffan biti, mujo iméti;
discruciari, hudú
martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti;
praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt,
martran;
tortus, -a, -um, martran, peiṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
masa ž, F
10,
bibacitas, pres
maſſe pytye;
effraenatè, preṡ ſtrahú, ferbeṡhnu, nepametnu, preṡ
maſſe;
eo modo, v'tó
maſſo, v'tó viṡho;
immodicus, -a, -um, neſramen, nesmaſſen, kateri obene
maſſe ne darṡhy;
intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene
maſſe iméti;
legitimo modo, v'pravo
maſſo, s'pravo viṡho;
mediocritas, -tis, ſrédnoſt, ſrédna
maſſa;
permediocris, -re, cilú ſrédnîe
maſſe;
supra modum, zheṡ
maſſo, prevezh zheṡzhe;
temperantia, -ae, ṡmaſnoſt,
maſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mejaš m, F
5,
accola, -ae, blishni
mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli;
collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti,
mejásh biti;
confinis, confinarius, mejáṡh, ſoſſid, perkrainik;
conterminus, -a, -um, mejásh;
finitimus, ṡkraini
mejáṡh, tá narṡkrainiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mejnik m, F
15,
collimitari, eden per druṡim bliṡi
meinyk iméti, mejásh biti;
collimium, meinikou ſtikanîe;
confinium, meinyk;
determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en
meinyk poſtaviti;
disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti;
finitor, -ris, kateri
meinike ſtavi;
limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami;
limitare, mejé poſtavlati,
meinyk ſtaviti, per
meinikah ſtasè narejati;
limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe;
marginare, melnike ſtaviti;
palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali
meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati;
terminare, dokonzhati, koniz ſturiti,
meinike ſtaviti;
terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mera ž, F
52,
batus, bati, ena
mèra judovska try vedra derṡhy: vinska
mèra;
conferta mensura, verhovata
mèra;
decimodiae, ena
mèra deſſet mernikou;
geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè, ali ſvitá;
geometricè, s'mèro, po
mèri;
intemperatus, -a, -um, pres vſe
mère, kateri ne more obene maſſe iméti;
mensura, -ae, mèra;
metrum, -ri, ena
mèra;
modificatio, mera;
praeter modum, zhes
mèro;
satum, ena ṡhitna
mèra. Luc:13.v.21
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
misliti nedov., F
14,
cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati;
diſsentire, nepervoliti, drugazhi
miſliti;
insidiosus, -a, -um, tá kateri
miſli eniga prequantati, inu ogolufati;
intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti,
miſliti, meiniti, naprezhi;
moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali
miſliti kai ſturiti;
muto, -are, mutare mentem, drugu
miſliti, preminiti;
obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden
miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti;
praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali
miſliti kai ſturiti;
praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar
miſli;
proscripturire, premiſhlovati, inu
miſliti, eniga pregnati;
recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti,
miſliti;
spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my
miſlimo, ṡmama;
tendere, napèti, zylati, naprei
miſliti, ſtegniti;
terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy
miſliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mladi sam., F
8,
adolescentiari, adolescenturire, teh
mladih norzhie tribati;
foetulus, -a, -um, rodovitin, kateri doſti
mladih ima;
foetura, -ae, ta vus zhas kar ena ṡhivál noſſi
mlade;
juvenilis lusus, teh
mladih ygra;
nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi
mlade lezhi;
paedagogus, -gi, en ſhulmaſter, ali preceptor, teh
mladih vuzhenyk;
pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje
mlade pita;
progenerare, roditi,
mlade imeti
- mlajši , F4, discipulus, joger, ſhular, mlaiſhi; juvenes, mlaiſhi, mladenizhi; minor natu, tá mlaiſhi; philosophaster, -tri, en mlaiſhi teh, kateri modrúſt lubio
- najmlajši , minimus natu, tá narmlaiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
moč ž, F
67,
abrogare, múzh odvsèti;
authoritas, obláſt,
muzh inu obláſt;
dirumpere, reṡbiti, reſpozhiti,
s'mozhjó reṡbiti;
efficacia, múzh, kraft;
efficienter, is popolnama
mozhy, lúzh pride is popolnama
mozhy tega ſonza;
forticulus, -a, -um, per maihini
mozhi;
Gabriel, múzh Boṡhya;
jus habere in aliquem, zhes eniga iméti
múzh inu obláſt;
obnixe, ſylnu, s'vſo
mozhjó, lipú;
pervigere, v'ti narbulſhi
mozhi oſtati;
robustus, -a, -um, ſylnú mozhán, inu kripák, dobru per
mozhi;
viribus destitui, ob
múzh priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
moči nedov., F
157,
clibanus, pèzh, katera ſe
more preneſti;
datò, et non conceſso, poſtavim,
more biti;
fieri potest, more biti, ſe
more ṡgoditi;
haeret lingva metu, jeſt ne
morem od ſtraha govoriti;
poſsum, ṡamórem,
mórem, mógel, samózhi,
mózhi;
proximè, berṡh kakòr
bó moglu biti;
queo, morem;
quire, múzh iméti,
mozhi;
prim. morati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mrzlica ž, F
15,
arida febris, merẛliza s'vrozhino;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po
merṡlizi;
causon, onis, ena huda vrozhina, ali vrozha
merẛliza;
discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti;
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
febrire, febricitare, marṡlizo iméti;
febris, marṡliza;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè
marṡliza, malu kadai zhes en dán tarpy;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride;
febris pestilens, tá kuṡhna
marṡliza;
febris putrida, tá gnyla
marṡliza;
intervallatus, -a, -um, intervallata febris, marṡliza, katera vſák dán ne pride;
paraxismus, marṡlize ali boleṡni ṡazhetik;
recidiva febris, naṡai povernêna
marṡliza;
tertiana febris, marṡliza na tretji dán, treniza
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nad predl., F
34, I. s tožilnikom
hostilia resumere, ṡupèt
nad ſovraṡhnika vdariti; II. z orodnikom
addubitatus, -a, -um, eden
nad katerim ſé zvibla;
cilium, -ÿ, obervi
nad ozhmy;
detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti
nad tem, ali unim;
illachrymare morti alicuius, nad ſmertjo eniga ſe ṡjokati;
ripa, -ae, krai per vodah, brég
nad vodó;
supra, ṡgorai, verhu,
nad, zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nadstojati nedov., praeeſse, naprei ſtati, zhes eno reizh poſtavlen biti,
nadſtojati, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nekadanji prid., F
16,
Ariopagus, en
nékadanî plaz v'tem méſti Ahene
[!];
arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo
nekadanîa poſſoda;
choa, ena
nékadanîa gerzhka mera;
confarreatio, -onis, en
nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po
nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
crusma, en ſtar
nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per
nékadanîh offrih;
praeterito tempore, nékadai,
nékadanî zhas, poprei;
praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh
nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty
nékadanî ludè piſſali;
priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa,
nekadanî;
pristinus, -a, -um, tá pervi,
nékadanî;
stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty
nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli;
sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena
nekadanîa ṡhpiṡha;
tempus praeteritum, nékadanî zhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oben zaim., F
29,
atrophus, katerimu
obena jéd nyzh ne nuza;
avius locus, kir nei
obeniga poota;
frigidus homo, en zhlovik, kateri néma
k'obeni rizhi luſhta;
illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de
obenimu ne dá veſſelja;
inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli
oben podſtopiti, ſturiti;
intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more
obene maſſe imèti;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament
obene mozhy néma;
neutralis, -le, kateri nei na
obeno ſtrán;
non extat alius, nei
obeniga druṡiga;
nullibi, nigdèr,
v'obenim kraju;
placatè, krotku, tihu, pres
obeniga ſerda;
ullus, -a, -um, oben;
prim. obeden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obilen prid., F
18,
copiosus, -a, -um, obilni, bogat;
Ephrata, obilna. Psal:131;
exhuberare, cilu
obilen biti, preobilovati;
huber, -ris, rodoviten,
obilen;
huberior spes, enu
obilnu vupanîe;
impescere, ṡhivino puſtiti
v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti;
largitas, daratlivoſt, radudajanîe,
obilnu dajanîe;
largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók;
locuples, -tis, bogat,
obiln;
opulentum opsonium, ſylnu
obilnu kuplene ṡhpiṡhe;
percopiosus, -a, -um, cilú doſti, ſylnu
obilni;
pereloquens, cilú dobru ṡgovoren,
obilen s'zhednim govorjenîam;
plenus, -a, -um, poln, polhin,
obilin;
ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali
obilne;
redundare, zhes jiti, obilnovati,
obilnu biti;
sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga, ṡlatá vaga,
obilna vaga;
sangvinolentus, -a, -um, obiln, s'kryvjó, poln kryi;
scatare, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vreti, k'viṡhku kipeiti,
obilnu iméti. Exod:16.v.20
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oblast1 ž, F
44,
authoritas, obláſt, muzh inu
obláſt;
dictatura, -ae, tá
obláſt, ali ſluṡhba tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi;
dignitas, obláſt, zháſt, vrednoſt;
imperator, ceſsar: ali kateri ima
obláſt ṡavkaṡati;
imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanîe:
obláſt;
investire, ogvantati, eniga v'eno
obláſt poſtaviti, vlaſtiti;
investitus, -a, -um, lipú oblizhen: v'eni
oblaſti poterden;
numen, -nis, Boṡhya múzh, Boṡhya
obláſt, inu vola;
poſsidere, poſeſti, v'ſvoji
oblaſti iméti;
potestas, obláſt;
scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6;
subeſse, pod kakovo
oblaſtjó biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
okopati dov., F
5,
computare, tudi okleiſtiti,
okopati, otreibiti, ẛhtimati;
consarrire, ſpléti,
okopati, plivèl vun metati;
excolere, v'zhaſty iméti,
okopati, otrébiti, zirati;
opputare, okopati;
repastinare, ṡupèt
okopati, prekopati, opleiti, okleiſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oni zaim., F
25,
alternare, ẛdai tú, ẛdai
vnu govoriti, ali ſturiti;
detestari, eno gnuſobo iméti nad tem, ali
unim;
neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti
uni;
neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na
uno ſtrán, nikamer, nigdèr;
trans, v'prég, na
uni ſtrani, mimú, zhèṡ, pre;
transalpinus, -a, -um, is
une ſtrani hriba, ali gurrè;
transportare, preneſti, zhes na
uno ſtran neſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oskrbeti dov., F
2,
concurare, oṡkerbéti, ṡkerb iméti;
curam habere, oṡkerbéti, vardevati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ošteriti dov. in nedov., F
2,
cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti;
popinari, tudi
oṡhteriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
otrebiti dov., F
8,
ablaqueare, enu drivú, ali terto s'perſtjó obſuti, odkopavati,
otrebiti, odvesati, odmetáti;
computare, tudi okleiſtiti, okopati,
otreibiti, ẛhtimati;
emuscare arbores, mah od drevja
otrebiti;
excolere, v'zhaſti iméti, okopati,
otrébiti, zirati;
frondare, ṡelenîe okléſtiti, ali
otrébiti;
interradere, otrébiti, v'meis oſtargati;
sublocare, drevje
otreibiti, ali okuli obkopati;
sublucare, tudi drevje okleſtiti,
otrébiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plačati dov., F
16,
annumerare, perſhtéti, doſhtéti,
plazhati;
capite luere, s'glavo
plazhati;
foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia
plazhati;
in aſsem satisfacere, vſezhihernu
plazhati;
luo, -ere, tarpéti,
plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti;
nomina diſsolvere, dolgè
plazhati;
persolvere, plazhati, vſe do konza
plazhati, cilú vſe
plazhati;
plenè solvit, je popolnama
plazhal;
restituere, poverniti, nameiſtiti,
plazhati, naṡai dati;
sarcire damna, ṡa ṡhkode poverniti, ali
plazhati;
solvendo eſse, iméti s'zhym
plazhati;
ſolvere, plazhati, odvèṡati;
unde reddam, s'zhim
bóm plazhal? verṡ
uram facere, en maihin dolg
plazhati, inu en vekſhi ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
počivati nedov., F
14,
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter
pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati;
aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti,
pozhivati;
chroniſsare, djanîa piſſati: tudi
pozhivati;
conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati;
cubare, leṡhati, ſpati,
pozhivati;
interquiescere, v'meis
pozhivati, v'zhaſſi
pozhivati, pokoi iméti;
meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali
pozhivati. Job.24;
pausare, poſtati,
pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati;
quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti;
recubare, leṡhati,
pozhivati;
recumbere in herba, na travi leṡhati, ali
pozhivati;
requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
podeljen del., participare, deléṡhen biti,
podilenu iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pogledati dov., F
17,
aspicere, gledati,
pogledati;
circunspectare, okuli
pogledati, oſhpegati;
conspicere, pogledati, polukati, pomerkati;
contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati;
ecce, pole;
ecce homo, pole en zhlovik;
en, pole;
inspicere, polukati, notar
pogledati, dobru ogledati;
intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
intui, âb intueor, pogledati, polukati;
perlustrare, dobru okuli
pogledati, ali ogledati;
pervidere, prou reṡgledati,
pogledati, inu premiſliti;
prospicere, ṡkusi ukna gledati, ali lukati,
pogledati;
revisere, ṡupèt priti, ali poiti
pogledati, ali obyṡkati;
singula lustrare, enu po tem drugim ogledati, ali
pogledati;
suspicere, gori gledati, gori
pogledati;
tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, obraniti,
pogledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
polastiti se dov., F
3,
asciscere, perſvoiti ſebi,
ſe polaſtiti, v'láſt vṡèti, gori vṡèti;
usurpare, vlaſtiti,
polaſtiti ſe;
vendicare, ſebi perlaſtiti,
ſe ſvojiti,
polaſtiti, v'láſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
polukati dov., F
7,
conspicere, pogledati,
polukati, pomerkati;
contueri, pogledati, poſhpegati,
polukati, biſtru gledati;
inspicere, polukati, notar pogledati, dobru ogledati;
introrumpere, notar ṡlomiti, predréti,
polukati;
intueri, pogledati,
polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati;
intui, âb intueor, pogledati,
polukati;
perspeculari, s'fliſſom lukati,
polukati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
posesti1 dov., F
2,
poſsidere, poſeſti, v'ſvoji oblaſti iméti;
potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi,
poſéſti;
prim. poseden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
postati1 dov., F
37,
consenescere, ſe vſtarati, ſtar
poſtati;
corporari, ṡhivoten
poſtati;
expallere, bleid
poſtati;
fit, poſtane;
ignominia notari, oſramoten
poſtati;
incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſe vsèti, teleſſen
poſtal;
inimicari, ſovraṡhnik
poſtati, ſovraṡhtvu iméti;
innotescere, ṡnán
poſtati, na ṡnanîe priti, reſloveiti;
notescere, ṡnán
poſtati, ṡnán ratati;
resanare, oṡdraviti, ṡupèt ṡzeiliti, ṡdrou
poſtati;
reviviscere, oṡhivéti, ṡhiu
poſtati;
verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú
poſtala
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
potreba2 ž, F
5,
cacare, ſrati,
potrébo doperneſti;
caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè
h'potrébi, aiṡhilz;
lasanum, -ni, ena kahla, ali druga poſſoda ṡa
potrébo teh bolnikou;
latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod
h'potrébi, aiṡhilz;
micturire, potrébo iméti h'zuranîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
potreben prid., F
20,
attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je
potrebnu, tú ſluṡhi;
egens, egenus, -a, -um, potrében;
expiabile bellum, ena
potrébna voiṡka;
indigens, potrében;
indiguus, -a, -um, vbóg,
potrében ṡromák;
inops, -pis, vbóg,
potrében, kateri nyzh néma, ſromák, vbuṡhiz;
mendosus, -a, -um, polhen falenîa,
potreben poprave;
miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je
potrébnu vſmiliti;
neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe volo,
potrébnu;
neceſsarius, -a, -um, potrében;
neceſse, neceſsum, neceſsarium, potrébnu;
operae pretium, muje vrednu, pridnu, nuznu,
potrébnu;
perneceſsarius, -a, -um, cilú
potrébin;
peropus est, je cilú
potrébnu;
plorabunda bella, voiṡke ṡa katere je
potrébnu jokati;
requisita naturae, te
potrébne rizhy. Deut:23;
requisitum, -ti, tú kar je k'eni reizhi
potrébnu;
succisivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi
potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od
potrébniga opravila;
tempus succisivum, od
potrébniga opravila vtergani zhas, ravenzhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
potrebovati nedov., F
4,
egere, potrébovati;
indigere, potrébuvati, potrébo iméti;
neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih
potribujemo;
opus habere, potrébovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
predaja ž, F
8,
auctoratus, tú na meiſti predanu, vunkai na
predajo klizanu;
cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na
predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti;
ina auctione emere, na ozhitni
predaji kupiti;
promercalis, -le, vſe kar je na
predajo, inu ṡa predajanîe;
prostare, od dalezh ſtati, vun na
predajo poſtaviti;
receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu
v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá;
venalis, -le, na prudai, na
predajo;
venditio, predajanîe,
predaja, ṡkupilu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na
predajo poſtavlen. Hyp.422
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
premisliti dov., F
7,
considerare, ſpomiſliti,
premiſliti, premiſhlovati, ogledovati;
dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi,
premiſliti, prevdariti;
intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru
premiſliti, reṡgledati;
pensiculare, dobru
premiſliti, inu prevagati;
praemeditari, poprei
premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi;
previdere, prou reṡgledati, pogledati, inu
premiſliti;
reputare, perſoditi, dobru
premiſliti, nameiniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
premožen prid., F
8,
evalere, múzh iméti,
premoṡhen biti;
impos, ne
premoṡhen;
impugnatus, -a, -um, premoṡhen;
pollens, -tis, premoṡhin, mozhán, mogozh;
pollere, premoṡhin biti;
praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhan ratati, premagati,
premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti;
praevalidus, -a, -um, ſylnu mozhán, inu
premoṡhin;
valescere, mozhán, inu
premoṡhin poſtati, ali ratati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prilastiti dov., F
10,
addicere, perſoditi, timu
perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati;
appropriare, perlaſtiti, laſtnu ſturiti;
appropriare, perlaſtiti, v:g: perlaſtnu;
attribuere, perdati, zhesdati,
perlaſtiti;
dedicare, perkaṡati, offrati, ṡhègnati,
perlaſtiti;
desacrare, perṡhègnati,
perlaſtiti;
inaugurare, ṡhegnati,
perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati;
mancipare, predati, v'láſt dati,
perlaſtiti;
usucapere, ſebi eno reizh
perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe;
vendicare, ſebi
perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti, v'láſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
primilovati nedov., adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti, perẛdihniti,
permilovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pripekati nedov., adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati,
perpékati, veliko vrozhúſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
priprava2 ž, F
2,
comparatio, pergliha,
perprava;
provisum eſse, v'perpravi iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pripustiti dov., F
8,
admittere, perpuſtiti, notar puſtiti;
ansam dare, perpuſtiti, vrshoh dati;
concedere, perpuſtiti, dovoṡzhiti, dopuſtiti, derlabati, dodeiliti;
fas, et jura sinunt, ſpodobnoſt, inu pravde
perpuſtè;
genium defraudare, tú ali unu ne
perpuſtiti, odvṡèti, odtergati;
permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati;
relinquere, puſtiti, ṡapuſtiti, popuſtiti,
perpuſtiti;
tolerare, tarpéti,
perpuſtiti, ṡa dobru iméti;
prim. nepripustiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prisoditi dov., F
4,
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati;
addicere, item, odlozhiti, salubi
[!] iméti, ſebi
perſoditi;
adjudicare, perſoditi, ſposnati;
relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele
perſoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prizdihniti dov., adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti,
perẛdihniti, permilovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prodaj m, F
13,
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na
prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
licitator, tudi kateri ṡa eno reizh na
prudai vezh, inu vezh oblubuje;
mangonizare, ſtare ṡaleṡháne rizhy ponoviti, inu na
prudai perpraviti;
merces, lon: tudi blagú na
prudai;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na
prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od
[!] tergih na
prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih;
sub Corona vendere, ozhitnu na
prudai poſtaviti;
venalis, -le, na
prudai, na predajo;
venalitius, -a, -um, kei kai na
prudai perpelaviz;
venditare, vun na
prudai iṡlagati, na
prudai iméti, predajati;
venditatio, na
prudai blagá iṡkaṡanîe;
vestis promercialis, en gvant na
prudai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
rasteoč del., F
2,
crescens, raſtezh,
raſteozhi;
dentire, ẛobè
raſteozhe iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
razbeljen del., F
11,
caminus ignis ardentis, ena gorezha
reṡbélena pèzh, apneniza;
candens ferrum, resbélenu ẛheléṡu;
candere, reṡbélenu biti, ognîenu;
candicare, beil biti,
reṡbélen perhajati, beilúſt iméti;
cauterium, fontanella, s'reṡbélenim ṡheléẛom vuṡhgana, ẛheléẛu ẛa ẛaṡhiganîe, ali tú ſturjenu ẛnaminîe
s'reṡbeilenim ẛheleiẛom;
fornax accensa, gorèzha,
reṡbélena pèzh;
ignitus, -a, -um, ognîen,
reṡbélen, gorák kakòr ogîn;
recandens, ſylnu
reṡbeilen;
recandere, ſylnu beil biti, ali perhajati, cilú
reṡbeilen biti;
strictura, -ae, te yṡkre, katere od
reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
razgledati dov., F
8,
conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai
reṡglèda;
contemplari, reṡmiſhlati,
reṡgledati, ṡgledovati, reṡmiſhlovati;
dispicere, prou
reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti;
intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti,
reṡgledati;
perspectare, povſód okuli ogledati,
reṡgledati;
perspicare, dobru inu prou
reṡgledati, inu ſpoṡnati;
pervidere, prou
reṡgledati, pogledati, inu premiſliti;
providere, preṡkarbéti, poprei
reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
razveseliti se dov., F
11,
acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim
ſe resveſſeliti;
applaudo, -ere, s'rokami v'kupai od veſſelja pluskati,
resveſſeliti ſe;
congaudere, ſe reṡveſſeliti, ſe s'drugim veſſeliti;
congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti;
delectare, -ri, ſe reṡveſſeliti, luſht iméti;
exsultare, et exultare, ſe reṡveſſeliti;
gratari, ſe ṡa kai dobriga veſſeliti, ali
reṡveſſeliti;
gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti;
jucundari, ſe resveſſeliti, veſſel biti;
laetificari, ſe resveſſeliti, veſſel biti;
oblectare, vel oblectari, ſe reṡveſſeliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
razžaljen del., F
10,
afflictus, ẛhaloſtin,
reshalen, révin, nevolin, resdján;
conflictari, martran biti,
reṡhalen, ſhtraffan biti, mujo iméti;
contristari, ſe ṡhaliti,
reṡhalen biti;
conturbatus, preſtraſhen, ẛmeſhan, ẛmoten, ſpazhen,
reṡhalen;
exarcerbatus, reṡdraṡhen,
reṡhalen;
laesus, -a, -um, reṡhalen, pobyen, nakaṡhen, ali nekaṡen;
offensus, -a, -um, reṡhalen;
perduellio, -onis, reṡhalenu velizhaſtvu;
perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen,
reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen;
turbulentus, -a, -um, reṡhalen, reſerden, reṡjesen, nepokojin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
roditi1 dov. in nedov., F
29,
adagia sunt: kar mazhka
rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru
rody;
corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali
rody;
foetificare, mladino délati, inu
roditi;
gemellipara, katera dvoizhizhe
rody;
generabilis, -le, lagák ṡa
roditi, dobar ṡa pleme;
generare, roditi, poroditi;
genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri
rody;
geniturus, -a, -um, kateri bó
rodyl;
gignere, roditi;
medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah
rody, kadar ga manka;
parere, roditi;
parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de
rody, ali ima
roditi;
parturire, otrozhiti, otroke
roditi, roditi;
pomifer, -ra, -rum, kar ſad
rody, inu parneſſe;
praegignere, narpoprei
roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti;
procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti;
producere, poganîati, naprei perpelati,
roditi, parneſti;
progenerare, roditi, mlade iméti;
progignere, roditi, naprei perneſti;
prim. rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
si člen., F
10,
esto, bodi
ſi, takú, jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa bodi
ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe, bodi
ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi
ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi
ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe,
ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti;
quantuluscunque, bodi
ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantuslibet, velik kakor
ſi hozhe;
stupa, -ae, predivu,
ſi bodi lanenu, ali konopnu;
usurpatio, tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati,
ſi bodi s'beſſédo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
skrb ž, F
29,
accuratio, ṡkarb, fli6;
anxietas, ṡkerb, nuja;
concurare, oṡkerbéti,
ṡkerb iméti;
cura, -ae, ṡkerb, fliṡ;
diligentia, flis,
ṡkerb;
dormire in utramvis aurem, pres
ṡkerbi ſpati;
negligenter, nemarnu, pres
ṡkarby;
scrupulosè, teshku, s'ſtrahom, inu
ṡ'ṡkarbjó;
sedulitas, fliṡ,
ṡkarb
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
skupiti dov., cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje
ṡkupiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sovraštvo s, F
6,
hostilitas, ſovraſhtvu, ṡuparnoſt, ſovraṡhenṡku dolgovanîe;
inimicari, ſovraṡhnik poſtati,
ſovraṡhtvu iméti;
inimicitia, ſovraṡhtvu, nepriatelſtvu;
odium, -odÿ, ſovraṡhtvu, naſtor, naviſt, en ſtar ſerd;
simultas, -tis, ṡkrivnu
ſovraṡhtvu, nevoſhlivoſt,
ſovraṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sramovanje s, F
3,
attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres
ſramovanîa, hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja;
erubescere, ſe ſramovati,
ſramovanîe imeti;
verecundia, -ae, ſramoṡhlivoſt,
ſramovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sramovati se nedov., F
7,
attrita fronte, kateri
ſe pregréhe ne
ſramuje;
dispudere, ſe cilú
ſramovati, ſe ſylnu
ſramuvati;
erubescere, ſe ſramovati, ſramovanîe iméti;
pudefieri, pudere, ſe ſramovati;
suppudere, ſe enu malu
ſramovati;
verecundari, ſe ſramovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
strah m, F
43,
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik
ſtráh iméti, ſe bati;
concastigare, kaſhtigati,
v'ſtrahu derṡhati;
dei timor, Boṡhji
ſtráh;
domitura, -ae, vkrotenîe, enu
v'ſtráh vṡètje;
formido, formidatio, groṡa,
ſtráh;
haeret lingva metu, jeſt ne morem od
ſtraha govoriti;
interritus, -a, -um, nepreſtraſhen, pres
ſtraha, pres
ſtraha;
metus, ſtrah;
pavor, ſtráh, groṡa, velik
ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe;
scrupulosè, teṡhku,
s'ſtrahom, inu s'ṡkarbjó;
terror, ſtráh, vſtraſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
svoj zaim., F
94,
ad votum, po
ſuoji voli;
arbitrium, obláſt,
ſvoja vola, dobra vola;
capito, -onis, glavázh, nepokorin,
ſvoje glave;
capitositas, ſvoja volnúſt;
elavare se bonis, vſe
ſvoje blagú ṡadjati;
frugi ingenio suo, po
ſ[v]oji dobri voli ṡhivéti;
genio indulgere, po
ſvoim luſhtu ṡhivéti;
mente cordis siu, ſvoiga ſerzá miſli;
oculitus amara aliquem, eniga kakòr
ſvoje okú lubiti;
peculiosus, -a, -um, bogat
v'ſvoim iménîu;
pelicanus, tyza Pelikán, kateri
s'ſvojo kryvjo
ſvoje mlade pita;
poſsidere, poſeſti,
v'ſvoji oblaſti iméti;
suus, -a, -um, nîegou,
ſvoi;
trico, -onis, ſvoje glavè, neludin, nevolin, nevolán, prepiravṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
svojiti se nedov., vendicare, ſebi perlaſtiti,
ſe ſvojiti, polaſtiti, v'laſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
šacar m, F
3,
censor, ſhazar, ſhazaviz, ſvarnik;
licitator, en
ſhazar, kateri zéno povei, inu hozhe ſhe vezh iméti;
taxator, tadlar,
ſhazar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
štrafan del., F
3,
conflictari, martran biti, reṡhalen,
ſhtraffan biti, mujo iméti;
punitus, -a, -um, ṡhtraffan, kaṡhtigan;
vexatus, -a, -um, ṡhtraffan, kumrán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tek4 m, F
2,
profectus, -us, pobulſhanîe, napridik,
tek, nuz, tú gori jemanîe;
proficere, tekniti,
tek iméti, naprei iti, gori vṡèti, gori jemati, gori pomagati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tekniti nedov. in dov., F
2,
proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti, gori vṡèti, gori jemati, gori pomagati;
proficuus, -a, -um, tèzhen, nuzin, kar
tèkne;
prim. netekniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
težava ž, F
37,
aggravare, pertiskati, obloshiti,
teshavo naloshiti, prevezh naloshiti;
bilibris, dvéh funtou
teṡhava;
ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko
teṡhavo, kakor de bi ga tlazhil;
exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati;
gravari, biti obloṡhen
s'teṡhavo;
nixus, -us, tá
teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu;
onere premi, s'teṡhavo tlazhen biti,
teṡhavo iméti;
onus suscipere, eno
teṡhavo, ali opravilu gori vṡèti;
parturiens, tá katera je v'ti
teṡhavi de rody, ali ima roditi;
peccatorum onus, teṡhava teh gréhou;
pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tlačen del., F
2,
onere premi, s'teṡhavo
tlazhen biti, teṡhavo iméti;
premi angustÿs, s'nadlugami
tlazhen, ſtiṡkan biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tolažiti nedov., F
3,
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti,
tolaṡhiti, ẛaderṡhati;
sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti, potolaṡhiti, gaſſiti;
temperare, ṡmeiſhati,
tolaṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
trepetati nedov., F
9,
circuntremere, vſe okuli
trepetati;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha
trepetati, veliko groṡo iméti;
commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati,
trepetati, potréſti;
frigutire, od mraṡa
trepetati;
intremere, intremiscere, trepetati, ſe ſtreſti;
palpitare, trepetati;
tremere, trepetati;
tremiscere, ſtreſti ſe,
trepetati;
trepidare, trepetati, dargatati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ustrašiti se dov., F
3,
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati;
pavefieri, ſe vſtraſhiti;
pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
utrgan2 del., F
2,
succisivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá
vtargani zhas od potrébniga opravila;
tempus succisivum, od potrébniga opravila
vtergani zhas, ravenzhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
v'časi (včasi) prisl., F
16,
aliquando, nékadai,
v'zhaſſi;
interdum, v'zhaſſi;
interquiescere, v'meis pozhivati,
v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti;
intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati;
nonnunquam, v'zhaſſi, kei kadai, nekolikukrat;
quandoque, v'zhaſſi, nékadai;
subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter
vzhaſſi;
subinvitare, vzhaſſi vabiti, ali povabiti;
subirasci, ſe
vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti;
sublegere, ṡpodai brati, podbrati,
v'zhaſſi ter
v'zhaſſi brati;
submonere, ṡdai ter ṡdai opominati,
vzhaſſi opominati;
subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti;
subtristis, -te, v'zhaſſi ṡhaloſten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
veden prisl., obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh
veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti;
prim. v'veden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vek2 m, F
14,
confortare, troſhtati, potroſhtati,
k'véku perpraviti;
efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu
vék kai ſturiti;
fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti,
k'véku perpraviti;
fulcite me floribus, s'roṡhami me
k'véku perpravite;
recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti,
k'veiku perpraviti,
vék dati;
refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi,
k'veiku ſturjenîe;
reficere, okarpati, oṡhiviti,
k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti;
refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti,
k'veiku priti;
vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti;
vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh;
virtus, et fortitudo, múzh inu
vék, premoṡhenîe, ſvétuſt;
vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
veselje s, F
36,
delibutus gaudio, polhen
veſſelja;
delicium, luſht,
veſſelje;
exultatio, veliku
veſſelje, dobra vola, od
veſſelja ṡkakanîe;
ferre laetitiam, veſſelje iméti;
fugativa gaudia, béṡheozhe
veſſelje;
hilaritas, veſſelje;
praegestire, od
veſſeljá ṡkakati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vreti nedov., F
12,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti,
vreiti, kipeiti;
bullire, vréti, kipeti;
confervere, v'kupai
vréti;
confervescere, v'kup ſpariti ſe,
vréti kakòr moſht kadar kiſſa;
ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti;
fervefacere, ſturiti
vreiti;
fervere, vreiti, ṡhariti;
fervere ira, od jeṡe
vréti;
olla succensa, en lonez, kateri
vre;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori
vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
suffervere, ṡavreiti, po malim
vreiti;
ut ure,
horas, et per consonantem, vre, significat bulire
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vročost ž, F
11,
adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati, veliko
vrozhúſt iméti;
aestuosus, vrózh, puln
vrozhuſti;
aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina;
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina;
ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt;
caldor, vrozhúſt, gorkuta;
calor, vrozhina, topluta,
vrozhúſt;
calumnata, -tis, ena
vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa;
fervidè, junazhku, s'veliko
vrozhuſtjo;
fervor, -ris, vrozhúſt, aiffer, divjanîe;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od
vrozhuſti kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
za predl. F
835, I. s tožilnikom
aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi;
ampelosleuce, -es, koren
ẛa bodlaje,
ẛa bolezhino;
bardocuculus, gvánt
ẛa ẛymo, inu
ẛa leitu;
caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo
ẛa volo myrú noſſi;
chinara, artizhoka
ẛa jeiſti;
contentum eſse, ẛa dobru vṡèti;
diligere, lubiti, iṡvoliti,
ẛa lubu iméti;
et certè, inu
ẛa gviſhnu;
ideo, ob tú, ṡatorai,
ṡa tega volo;
nauci facere, ṡa nyzh derṡhati;
ob, ṡa, ṡa volo;
propterea, ṡatú, obtu,
ṡa tega volo;
ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva;
quamobrem, ṡakai,
ṡa katere rizhy volo,
satega volo;
quocirca, sa tega volo;
scabrosus, -a, -um, ostrú
ṡa perjeti;
scopae, -arum, metle
ṡa pométati;
sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe;
tua causa, ṡa tvojo volo;
tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina
ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se
ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zadržati dov., F
13,
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati,
ẛaderṡhati, braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti,
ẛaderṡhati;
detinere, obderṡhati, perderṡhati,
ṡaderṡhati;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè
ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more
ṡaderṡhati;
impedire, braniti,
ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti,
ṡadarṡhati;
praepedire, ohraniti,
ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more
ṡadarṡhati;
reservare, ṡkraniti, ohraniti,
ṡaderṡhati;
retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti,
ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei;
retinere, ohraniti,
ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti,
ṡaderṡhati, poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zdihovati nedov., F
5,
adgemere, s'nym
ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti;
congemere, v'kup
ẛdihovati;
gemere, jezhati,
ṡdihovati;
gemitum dare, ẛdihovati;
suspirare, ṡdihovati, ṡdihati, pahati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zob1 m, F
46,
dens, ẛob;
dens maxillaris, zheluſtni
ṡob, kotnik;
dentire, ẛobè raſteozhe iméti,
ẛobè vun gnati;
edentare, ẛobè ṡbiti, vun ṡbiti;
frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga
ṡobè bolè;
stridor dentium, ṡhkripanîe teh
ṡoby;
stupor dentium, ṡkonaſti
ṡobé
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
žeja ž, F
7,
consumor siti, merjem od
ṡheje, konez jemlem;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko
ṡheyo perneſſe;
dipsas, ena ſtrupovita kazha te
ṡheye, kazha maihina. Deut:8;
restingvere sitim, ṡhéjo vgaſſiti;
sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od
ṡheje;
sitire, ṡhein biti, veliko
ṡhejo iméti;
sitis, -tis, ṡheja, velik lúṡht po eni rizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
žejen prid., F
4,
cruentus, kry
ṡhejen, kryvau;
siticulosus, -a, -um, vel sitibundus, -a, -um, ſylnu
ṡhein;
sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje;
sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
želeti nedov., F
19,
affectare, ẛlu
ẛheléti;
appeto, -ere, pegerovati,
ẛheléti;
cupere, ṡheléti, rad iméti;
desiderabilis, lubeṡniu, kateriga
ṡhelè: ṡheliozhi;
exoptabilis, -dies, en dán kakor ſmó ga
ṡheléli;
inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti,
ṡheléti;
nupturire, moṡhá
ṡheléti;
optare, voṡzhiti,
ṡheleti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ženitovanje s, F
2,
confarreatio, -onis, en nékadani offer per
ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali;
tabulae matrimoniales, ṡhenitovanîa, ali pohiṡhtva piſma
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.