abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E nlat. anorexia (nervosa)gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

artróza -e ž (ọ̑) med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́)
tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

BSE -- in -ja [bẹesé -êja in bəsəé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: imeti BSE; izbruh BSE; pojav BSE; Država je že sprejela ukrepe na področju diagnosticiranja BSE (bolezni norih krav) E agl. BSE, kratica za b(ovíne) s(pongiform) e(ncephalopathy) 'bovina spongiformna encefalopatija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

deinstitucionalizírati se -am se [deinstitucijonalizirati] dov. in nedov. (ȋ)
prenehati imeti ustaljeno, zakonsko obliko: Kot najmanjši in najbolj institucionalizirani evropski narod se moramo deloma deinstitucionalizirati E (↑)de… + (↑)institucionalizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dijáškiSSKJ -a -o prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

diskétnik -a m (ẹ̑) rač.
del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih; disketna enotaSSKJ, disketni pogon: priključiti disketnik; imeti vgrajen disketnik; disketnik, miška in tipkovnica; Vstavite prazno formatirano disketo v disketnik in kliknite Naprej E (↑)diskéten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fáks1 -a m (ȃ)
1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo
2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímile

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ)
1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč
2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose
3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši
4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fôpati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
lagati komu: Fopali so nas, da bodo bančne storitve cenejše, ko pridejo k nam tuje banke E nem. foppen 'dražiti, imeti za norca'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hodúljaSSKJ -e ž (ú) nav. mn.
oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hojica (2): Imam pripomoček, hoduljo, ki jo pri daljši hoji moram imeti pri sebi, ker dobesedno mi kar noge odpovedo in ne morem nikamor E (↑)hodíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

logotíp -a m (ȋ)
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logo: nov logotip; logotip podjetja; Naročniki z vsega sveta želijo imeti na kristalnih kozarcih logotip svojega podjetja in najhitreje ga posredujejo prav po internetu E agl. logotype iz (↑)lógos + (↑)típ1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mêhkiSSKJ -a -o prid. (é)
ki ima blažji, postopni učinek: mehki dejavniki; mehki zagon elektromotorjev; Mehki terorizem mora imeti odmevni prostor E = stcslov. mękъkъ, hrv., srb. mȅk, rus. mjágkij, češ. měkký < slovan. *mękъkъ iz ide. *menHk- 'tlačiti, stiskati, tolči'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nàdnapís -a m (ȁ-ȋ)
1. kar je napisano nad čim, navadno kot naslov: Vsaka slika mora imeti podnapis, tabela pa nadnapis (naslov)
2. prevod umetniškega besedila na prikazovalniku na zgornjem robu odrske odprtine: Predstava bo v francoskem originalu z nadnapisi v slovenščini E (↑)nad… + (↑)napís

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nèuporábnik -a m, člov. (ȅ-ȃ)
kdor ni uporabnik: neuporabnik interneta; neuporabnik mobilnega telefona; Neuporabniki mobilne telefonije se bolj strinjajo s trditvama, da otroci ne bi smeli imeti mobilnih telefonov in da bi morali uporabo mobilnega telefona brez prostoročnega kompleta med vožnjo strožje kaznovati E (↑)nè… + (↑)uporábnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osteopatíja -e ž (ȋ)
1. med. obolenje kosti: imeti osteopatijo
2. v alternativni medicini zdravljenje različnih bolezni z ročnim mehaničnim delovanjem na okostje, mišičevje: homeopatija in osteopatija; Osteopatija se ukvarja predvsem z boleznimi mišično-skeletnega sistema, pri čemer verjamejo, da bolezni enega sistema porušijo ravnotežje v drugih sistemih E nlat. osteopathia iz gr. ostéon 'kost' + tvor. od páthos 'občutenje, trpljenje, bolezen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osteopeníja -e ž (ȋ) med.
začetno zmanjšanje miniralne kostne gostote: imeti osteopenijo; Predstopnja osteoporoze je osteopenija E nlat. osteopenia iz gr. ostéon 'kost' + penía 'pomanjkanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

parkíraniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pásjiSSKJ -a -e prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

penzionêr -ja [penzijoner] m, člov. (ȇ) pog.
upokojenec: Če hočete imeti delo pri vaši hiši opravljeno temeljito, najemite izkušenega penzionerja ali pa človeka, ki je tik pred upokojitvijo E nem. Pensionärfrc. pensionnaire iz (↑)pénzija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

piknikírati -am nedov. (ȋ) pog.
prirejati, imeti piknike: V mestnih in nacionalnih parkih nikdar ni bilo dovoljeno piknikirati E (↑)píknik1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poprávec -vca m, živ. (ȃ) pog.
popravni izpit: imeti popravca; Veseli bodo tisti, ki so morali zaradi maturitetnih popravcev maturo delati ponovno E univerbizirano iz poprávni izpít

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prèdúra -e ž (ȅ-ū)
šolska ura pred začetkom rednega pouka: V 9. razredu bodo morali imeti tudi preduro za dodatni pouk, ker je urnik prezaseden E (↑)pred... + (↑)úra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prostorôčniSSKJ -a -o prid. (ō)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sámohranílec -lca [samohraniu̯ca] m, člov. (ȃ-ȋ)
1. kdor sam skrbi za otroka, otroke: Imeti oba starša je vedno dobra stvar, je pa družba že v veliki meri spremenila pogled na starše samohranilce
2. oče, ki sam skrbi za otroka, otroke: Okoli petnajst odstotkov družinskih skupnosti v državi so mame samohranilke in njihovi otroci, le v treh odstotkih so samohranilci očetje E (↑)sámohranílka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tólarSSKJ -ja m (ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije: milijon tolarjev; Kdor si želi v pokoju imeti kakšen evro (včasih je bila to marka ali pa tolar) več, se mora dodatno pokojninsko zavarovati E nem. Taler, skrajšano iz Joachimstaler 'kovanec iz srebra iz doline Joachimstal' iz osebnega imena Joachim + Tal 'dolina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

transákcijski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na transakcijo: Predstavnica ministrstva za finance je podprla idejo, da bi bile transakcijske cene javno dostopne in povedala, da se s tem problemom ukvarjajo tudi na njihovem ministrstvu E (↑)transákcija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tról -a m (ọ̑)
1. živ., v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: palčki in troli; Tak je kot kakšen trol ali škrat ali kaj podobnega
2. člov. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: Najbrž mora vsak ustvarjalni bloger, ki si zasluži biti na lestvici najbolj branih, imeti svojega trola E agl. trollstnord. troll 'velikan, demon, zli duh'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vídeoizhòd -óda in vídeo izhòd -- -óda m (ȋ-ȍ ȋ-ọ́) rač.
vtičnici podobna priprava, ki omogoča prenos slike iz računalnika ali druge elektronske naprave prek kabla na ekran: imeti vgrajen videoizhod; Računalnik premore poleg danes običajnih vmesnikov še videoizhod, modem in omrežno kartico E vídeo... + (↑)izhòd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

víetnamskiSSKJ -a -o [vijetnamski] prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vlômski -a -o prid. (ȏ)
ki se nanaša na vlom: vlomske in požarne nevarnosti; vlomska tatvina; Posebej čez poletje je priporočljivo imeti sklenjeno vlomsko zavarovanje, ki je vključeno v zavarovanje stanovanjske opreme, saj mnogi ugotavljajo, da so nepridipravi poleti aktivnejši kot sicer E (↑)vlòm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vpogledováti -újem nedov. (á ȗ)
pregledovati kaj, navadno uradni dokumenti, z namenom ugotoviti, poiskati kaj: neposredno vpogledovati; ne imeti pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto; Sodni izvedenec v tej zadevi strokovnega dela ni imel, saj mu v zdravstvene kartoteke, v katerih je popis bolezni, ni bilo treba vpogledovati in tudi ni vpogledoval E vpoglédati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog.
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili
2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E blúziti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 36