čast ž, F
69,
advenerari, zháſt ṡkaṡati,
zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe
zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe
zhaſty inu hvale;
colere, zhaſtiti,
zhaſt ṡkaṡati,
v'zhaſti derṡhati;
cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe;
decus, zháſt, hvala, poſhtenîe;
dignitas, obláſt,
zháſt, vrédnoſt;
excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati;
fastigium tenere inter homines, v'viſſoki
zhaſti biti v'mei zhlovéki;
gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala;
honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe;
inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po
zhaſti;
inanis gloria, praṡna
zháſt;
infamare, opravlati, enimu zhes
zháſt govoriti;
inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres
zhaſty;
instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti;
installare, eniga
v'zháſt poſſaditi;
instituere, poſtaviti, vlaſtiti:
v:g: ga je
v'zháſt vſtavyl;
intronizare, v'zhaſt poſtaviti;
intronizatus, v'zhaſt poſtavlen;
litterae honorariae, piſma te
zhaſty;
observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe;
scema, oblaſt,
zhaſt. Sap:6;
stola gloriae, oblazhilu te
zhaſty;
venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
leten1 prid., F
5,
canon, -onis, tudi
leitni, od ſadú perhodik;
hypomnema, en regiſter ṡa te vſakdanîe rizhy,
leitniga zhaſſa buque;
solennia instituere, leitna s'hodiṡzha gori poſtaviti;
solenniter, s'velikim
leitnim s'hodiṡzham, ali praṡnikam;
vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura,
leitni davuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naprȃva, f. 1) die Errichtung, die Anlegung; n. vodovoda; die Bildung: n. krvi; die Veranstaltung; n. veselic; die Anschaffung; n. hišnega orodja; — die Ausfertigung, Jan.; — 2) die Vorrichtung, der Apparat; vodna n., das Wasserwerk; gasilna n., der Löschapparat; — die Zurüstung, Cig.; — die Mobilien, Cig.; — = oprava, die Toilette, Jan.; — die Anlage; vrtne naprave; — die Institution, die Anstalt; telovadna n.; dobrodełne naprave.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
naredba ž, F
6,
conditio, -onis, ſtava, ſtán, perſtavk,
naredba, verſta, vdyn;
conventus, conventio, pogodba, vdyn,
naredba, glihinga;
effectus, -us, naredba [poznejši pripis neznane roke];
institutio, poſtava, navuk, podvuzhenîe,
naredba;
instrumentum, -ti, orodie,
naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe;
pactio, pactum, -cti, ṡavèṡa,
naredba, pogodba, glihinga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nauk m, F
26,
ars, -tis, kúnſht,
navuk, vmétalnoſt, moiſtria;
casista, piſſar od
navuka ſvetih navád;
documentum, navuk, en dober
navuk;
falsa doctrina, kriu
navuk;
imitator, poſnemavez, po
navuku eniga druṡiga délovez, hodázh;
institutio, poſtava,
navuk, podvuzhenîe, naredba;
moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam, inu
k'navukam ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ordinga ž, F
7,
digerere, tudi
v'ordingo poſtaviti;
diradiare, reſtaviti, inu v'eno pravo
ordingo poſtaviti;
institutum, -ti, ena navada, navuk,
ordinga;
ordinatim, po rèdu, ali po
ordingi;
ordo, rèd, reṡlozhenîe,
ordinga, ſtan, verſta;
rhetorice, -ces, vel rhetorica, -ae, tá kúnṡht dobru, modru, inu
s'ordingo govoriti;
satyra, -ae, enu ṡmiſhlenîe teh Poëtou zhes vſe ṡhlaht pregréhe, pres
ordinge popiſſanu, an pasquyl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
podučenje s, F
8,
commentum, ẛmiẛhlenîe, kai ẛmiſhleniga,
podvuzhenîe;
disciplina, ſtráh, navuk, ladanîe,
podvuzhenîe;
doctrina, -ae, navuk,
podvuzhenîe;
elementa loquendi, ty pervi ṡazhetki, inu
podvuzhenîe govorjenîa;
eruditio, podvuzhenîe;
initiamenta, -orum, tá perva
podvuzhenîa, dopovedanîa, ali podviṡhanîa;
institutio, poſtava, navuk,
podvuzhenîe, naredba;
instructio, podvuzhenîe, perpravlanîe, podviṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
postaviti dov., F
104,
anteponere, naprei
poſtaviti;
apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera
ſe vun
poſtavi na ladje drevui;
commentari, ẛamerkati, naprei
poſtaviti;
diem dicere, dán
poſtaviti;
insidiari, insidias struere, buſſio
poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati;
instituere, poſtaviti, vlaſtiti,
v:g: ga je v'zháſt vſtavyl;
intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe
poſtaviti;
praeponere, naprei
poſtaviti;
sancire, odlozhiti,
poſtaviti, ṡapovédati;
sub corona vendere, ozhitnu na prudai
poſtaviti;
substituere, na meiſti ſebe
poſtaviti;
taxare, pozeiniti, tadlati, zeino
poſtaviti, ſhazati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
s'hodišče s, F
6,
coëtus, ẛbraliṡzhe, gmaina, enu v'kup ṡbraliṡzhe ludy,
s'hodiṡzhe druṡhba ludy, ſpravizhe
[!];
conventus, -tus, ṡbraliṡzhe,
s'hodiṡzhe, s'hod;
solemnitas, obhajanîe, praṡnik,
s'hodiṡzhe, viſſok praṡnik;
solennia instituere, leitna
s'hodiṡzha gori poſtaviti;
solennis dies, praṡnik, ali
s'hodiṡzhe, kateru ſe vſaku leitu obhaja;
solenniter, s'velikim leitnim
s'hodiṡzham, ali praṡnikam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ustàv, -stáva, m. 1) der Einhalt, Cig.; — 2) = zavod, die Anstalt, das Institut, Jan., nk.; — 3) das Statut, DZ.; u. povodnega redu, die Flusspolizeiordnung, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vlastiti dov., F
2,
instituere, poſtaviti,
vlaſtiti, v:g: ga je v'zháſt vſtavyl;
investire, ogvantati, eniga v'eno oblaſt poſtaviti,
vlaſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vstati [vstáti vstȃnem]
dovršni glagolvstati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vstaviti dov., F
2,
instituere, poſtaviti, vlaſtiti,
v:g: ga
je v'zháſt
vſtavyl;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti,
vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
závod, -ǫ́da, m. 1) ein neuangelegter Wald, C.; z. mladih dreves, Let.; — der Waldbestand: lepe zavode sem sinu pustil, Svet. (Rok.); — der Waldantheil, Cig. (T.), Vatovlje-Erj. (Torb.); imeti svoj zavod, Polj.; — 2) das Revier, das Jagdrevier, C.; — das Gebiet, Dict.; — 3) das Institut, das Etablissement, die Anstalt, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; občinski zavodi, die Gemeindeanstalten, Levst. (Nauk); občilni z., die Verkehrsanstalt, DZ.; — 4) der Wasserfang bei Mühlen, Jan.; — 5) = zavodba, die Verführung, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavǫ́dən, -dna, adj. 1) = zavoda se tičoč, Anstalts-, Instituts-, nk.; — 2) verführerisch, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavǫ́dski, adj. die Anstalt, das Institut betreffend, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.