institúcija tudi inštitúcija -e ž (ú) navadno s prilastkom - 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo; gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije; institucije zdravstvenega varstva
- 2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah; državne, pravne institucije; institucija delavskega samoupravljanja
♦ jur. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
institucionálen tudi inštitucionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno družbeno samoupravljanjeinstitucionálno tudi inštitucionálno prisl.: institucionalno določiti, predpisati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
institucionalizírati -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati delavsko upravljanjeinstitucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o: institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
institut zavod, ustanova ipd. gl. inštitut ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
institút -a m (ȗ) jur. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova: pravne posledice instituta / pravni institut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.