invalíd -a m (ȋ) kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid;
postati invalid;
priznati, spoznati koga za invalida;
težek invalid;
invalid iz prve svetovne vojne;
rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid
● ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje
♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
invalíden -dna -o prid. (ȋ) ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: invaliden delavec;
rehabilitacija invalidnih otrok;
telesno in duševno invalidne osebe;
pren., ekspr. skoraj vsi kipi v hiši so bili invalidni // redko invalidski: invalidni sklad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
invalídka -e ž (ȋ) ženska oblika od invalid: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
invalidnína -e ž (ī) denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino;
imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine // pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
invalídnost -i ž (ȋ) lastnost, stanje invalidnega človeka: povzročiti invalidnost;
priznati, ugotoviti invalidnost;
določiti stopnjo invalidnosti;
vzrok invalidnosti / trajna, začasna invalidnost; pren., ekspr. čustvena, duhovna invalidnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
invalídski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnostiinvalídsko prisl.: invalidsko upokojiti koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.