kóvnica -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prostóst -i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega:- a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili
- b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost
● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih
♦ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; jur. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kôven in kóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) ki se da kovati: kovna litina, med;
kovno jeklo;
železo je kovno in magnetno
♦ ekon. kovna pariteta ali kovno razmerje razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ogléjski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na Oglej: oglejska kovnica
♦ rel. oglejski patriarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.