Tiskanje

angstrem

Predlog

ángstrema tudi ångström ångströma samostalnik moškega spola

merska enota

IZGOVOR: [ánkstrẹm], rodilnik [ánkstrẹma]

PRIMERJAJ: Å

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

eksplozíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk; eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji
♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motor

eksplozíjsko

prisl.:

eksplozijsko varna izvedba aparatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grọ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrolóška depresíja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hiponóm -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izliválnik in zliválnik -a m (ȃ)
knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lákomnica -e ž (á)
1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica
2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod):

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

líj -a m (ȋ)
knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

líj -a m z -em (ȋ) neobč. lijak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lȋj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

liják -a m (á)
1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka
● ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
// kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku
2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi
♦ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

liják -a m (á) doliti vina z ~om; kuhinjski ~; Prah se v ~u vrtinči kvišku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

liják -a m

1.

priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino

SINONIMI:

knj.izroč. lij, knj.izroč. lijec

2.

na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode

SINONIMI:

knj.izroč. izlivalnik

GLEJ ŠE: jašek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

liják, m. 1) der Ausguss, die Gosse, der Rinnstein, Dict.-Mik., Cig., Jan.; — 2) = lij, das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Mik., Met.; — 3) die Gießform für Kerzen, Cig.; — 4) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), Jap. (Sv. p.), Jes., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

liják -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lijákast lijákasta lijákasto pridevnik [lijákast]

ki spominja na lijak ali je tak kot pri lijaku; SINONIMI: lijast

ETIMOLOGIJA: ↑lijak

líjec -jca m (ȋ)
lijak: z lijcem vlivati v steklenico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lívəc, -vca, m. 1) der Gießer, Jan., nk.; — 2) = livček, V.-Cig.; — 3) = lijak 2), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lívka lívke samostalnik ženskega spola [líu̯ka]

iz biologije goba z lijastim klobukom in trosovnico z gostejšimi lističi, ki delno poraščajo bet; primerjaj lat. Clitocybe

STALNE ZVEZE: poprhnjena livka
ETIMOLOGIJA: iz liv v pomenu ‛lijak’ iz ↑liti

nálev -a m lijak: Töltsér; nálev, traktar KOJ 1833, 176

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nalíven -vna -o (ȋ)
nalívni -a -o (ȋ) ~ lijak; ~o pero

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odmašíti -ím dov., odmášil (ī í)
narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; odmašiti kanal, odtok; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico / kirurgi so ji uspešno odmašili žilo; razpršilo odmaši nos; gel očisti kožo in odmaši pore

odmašèn

-êna -o:

čutaro je pustil kar odmašeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polnílen -lna -o [pou̯nilən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev
● knjiž. polnilno pero nalivno pero
♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok, ki polni akumulator, kondenzator; grad. polnilni zid zid, s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; metal. polnilni pesek pesek za polnjenje prostora med modelom in livarskim okvirom; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo; polnilna linija; tekst. polnilni votek votek, ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna; tisk. polnilno gradivo gradivo, s katerim se zapolni prazen prostor med tiskarskimi znaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

požirálnik -a [požirau̯nik tudi požiralnik] m (ȃ)
1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika; požiralnik in sapnik
2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik; jame in požiralniki
♦ geogr. luknja v skali, v katero se steka voda
3. nav. ekspr. odprtina, v katero kaj izginja: metati snope v požiralnik mlatilnice / kuhinjski požiralnik lijak
4. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja: cestni, dvoriščni požiralnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]

1.

ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega

2.

v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega

3.

v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rožec ► ˈroːžac -šca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stòk 1., stǫ́ka, m. der Zusammenfluss, Mur., Cig., Jan.; — der Sammelort (des Wassers), Cig.; der Wassersack, der Vorsumpf im Bergbau, V.-Cig.; — = lijak, der Ausgussstein, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trahtar ► tˈraːxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

visokotónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo
♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1000 hertzov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vlívek -vka m (ȋ)
1. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dobiti vlivek / odvajalni vlivek
2. metal. odprtina ali lijak na zaprti formi za vlivanje staljene kovine: vliti staljeno jeklo skozi vlivek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vôdna trómba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.