lístnica -e ž (ȋ) - 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno
● ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja - 2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico
- 3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
- 4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice
- 5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico
♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
uredníštvo tudi urédništvo -a s (ȋ; ẹ̑) - 1. opravljanje uredniških del: prevzeti, sprejeti uredništvo; v času njegovega uredništva je bil časopis zelo dober / delo je izšlo pod njegovim uredništvom / glavno, tehnično uredništvo
- 2. skupina ljudi, ki opravlja uredniška dela: uredništvo je odklonilo objavo; izvoliti novo uredništvo; seja uredništva / listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem
- 3. oddelek, organizacijska enota, ki opravlja uredniška dela: iti na uredništvo / kulturno, športno uredništvo; uredništvo glasbenih oddaj, radijskih poročil
// prostor, prostori tega oddelka, te enote: stopiti v uredništvo; vrata uredništva so zaklenjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
lastník -a m (í) kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik;
prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo;
izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja; prodati kolo brez lastnika; ekspr. kdo je lastnik tega dežnika čigav je // lastnik srečke z navedeno številko naj se javi imetnik // hišni, zemljiški lastnik posestnik // etažni lastnik lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši
● šalj. listnica je v gneči menjala lastnika je bila ukradena; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega
♦ fin. lastnik čekovnega računa; soc. individualni, kolektivni lastnik; kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; privatni ali zasebni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; lastnik proizvajalnih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
napháti -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ) - 1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše
- 2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel
// raba peša napolniti, natlačiti: naphati kozolec s snopi / pleteno ograjo naphajo s prstjo nabijejo
napháti se ekspr. zelo se najesti: naphati se mesa / naphati se z mesom
naphán -a -o: sloj naphane ilovice; debela, naphana listnica; s puhom naphane pernice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vŕbji -a -e prid. (ȓ) redko vrbov: vrbje grmovje
♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita; vrbja sinica gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna, Parus palustris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
sáfianast tudi safiánast -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na safian: safianasti čevlji, škornji;
rdeča safianasta listnica / safianasto usnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
portfélj -a m (ẹ̑) zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denar
● knjiž. minister brez portfelja brez delovnega področja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.