Tiskanje

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

1.

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

2.

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]

1.

oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim

FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1.

navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2.

igrača, ki predstavlja miš

3.

ljubkovalno ženska ali deklica

4.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5.

navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]

1.

oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim

ETIMOLOGIJA: ↑mijav

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sabljastozóbi sabljastozóba sabljastozóbo pridevnik [sabljastozóbi]
STALNE ZVEZE: sabljastozoba mačka, sabljastozobi tiger
ETIMOLOGIJA: iz sabljast zob

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]

1.

oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka

1.1.

ekspresivno

2.

v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje

2.1.

v obliki zapresti se

ekspresivno

2.2.

v obliki zapresti se

ekspresivno

3.

oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

3.1.

ekspresivno

3.2.

ekspresivno

3.3.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti

cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]

1.

neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

privzdignjeno blagopokojen

2.

neformalno ki je zelo utrujen, izmučen

FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]

travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus

STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: ↑zlat

krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]

1.

čistiti kaj s krtačo, ščetko

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máčica máčice samostalnik ženskega spola [máčica]

1.

ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačkica

2.

ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačkica

3.

navadno v množini socvetje pri moški rastlini v obliki podolgovate dlakave kepice ali nitke

3.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: < *mačьčica, glej ↑mačka - več ...

máčkica máčkice samostalnik ženskega spola [máčkica]

1.

ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačica

2.

ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačica

ETIMOLOGIJA: ↑mačka

pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda]

medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda

STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...

džín2 džína samostalnik moškega spola [džín]

arabsko mitološko bitje, ki lahko spreminja podobo, je navadno nevidno in podvrženo izpolnjevanju magičnih ukazov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. džȉn in tur. cin iz arab. džinn ‛demon’, iz džanna ‛pokriti, skriti’ - več ...

glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca]

sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia

ETIMOLOGIJA: ↑glodati

hermelín hermelína samostalnik moškega spola [hermelín]

1.

podlasica, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; primerjaj lat. Mustela erminea; SINONIMI: iz zoologije velika podlasica

1.1.

manj formalno

2.

pritlikavi kunec bele barve z rdečimi ali svetlo modrimi očmi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hermelin < stvnem. harmilī(n), prvotno ‛majhna podlasica’, iz harmo ‛podlasica’ - več ...

plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína]

1.

del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva

2.

ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

ETIMOLOGIJA: ↑plitev

predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje]

1.

izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

2.

oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑presti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1.

ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək]

1.

navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

2.

slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno ščene

FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...

kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc]

1.

ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved

2.

iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla

STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin

máčkast2 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast]

ki spominja na mačko 1. ali je tak kot pri mački 1.; SINONIMI: mačji

ETIMOLOGIJA: ↑maček, ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máčkin máčkina máčkino pridevnik [máčkin]

1.

ki je v zvezi z mačko 1., mačkami

1.1.

mačke 1.

ETIMOLOGIJA: ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sfínga sfínge samostalnik ženskega spola [sfínga]

1.

mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo

1.1.

2.

grško mitološko bitje z levjim trupom, človeško glavo in krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki jih ne reši

3.

brezdlaka mačka z velikimi uhlji in kožnimi gubami

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sphinx in lat. Sphinx) iz gr. Sphínks, iz sphíngō ‛zadrgnem, zavežem, ukleščim’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.