držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krẹ́sən 1., -sna, adj. 1) zur Zeit der Sommersonnenwende, zum Johannisfeste oder zum Johannisfeuer gehörig; krẹ̑sni dan, k. mesec (Juni), Tolm.; na kresni večer kopljejo zaklade, Zora; — 2) munter, rüstig, Jarn.; muthig, Guts.; stark, fest, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Luna [lúna]
samostalnik ženskega spolaZemljin satelit, Mesec, Luna
PRIMERJAJ: Mesec2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
méjsec in mésec -a m 1. mesec, nebesno telo: Luna Mejſzecz KMS 1780, A7; Mejſzecz Hold KM 1790, 92(a); Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; i mejſzecz nedá ſzvetloſzti ſzvoje KŠ 1771, 81; Mejſzecz ſzvoje ponávlanye BKM 1789, 5; Nej nyemi trbej mejſzecza KŠ 1754, 273; je ſztvouro Boug mejſzecz KM 1796, 4; vidim mêszecz TA 1848, 7; mêszec AIN 1876, 11 2. časovna enota: Menſis Mejſzecz KM 1790, A8; Mejſzecz Hónap KM 1790, 94; Hónap, mêszec AIN 1876, 42; Ivánscseka Mejſzecza 29toga dnéva KM 1796, 131; vu 7-leti, na 6. mejſecz Proſzincza KŠ 1771, 432; Nero od pörgarov na drügi mejſzecz nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; ete meszec szlednye dni AI 1875, kaz. br. 8; prisesznom meszeci AI 1875, kaz. br. 8; kaj ſzo eſcse ſtirje mejſzeczi KŠ 1771, 276; terjé mêsecje spádnejo BJ 1886, 36; edno leto i séſzt mejſzeczov KŠ 1771, 398; Oh keliko mejszeczov KM 1783, 198; Dnéve zdr'závate, i mejſzecze KŠ 1771, 565
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
MensecGLEJ: Mesec2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mescev [rod. mn.] gl. mesec ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. (t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.-Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesec1 [mẹ̑sǝc]
samostalnik moškega spolamesec, tj. dvanajstina leta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Mesec2 [mẹ̑sǝc]
(Mensec, Mesenc) samostalnik moškega spolaZemljin satelit, Mesec, Luna
PRIMERJAJ: Luna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesec1 m, F
6,
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli
meiſza, ali ſonza vidi;
intermestris, -re, mlad
méſſiz;
luna, -ae, Luna,
méſſez;
lunaris, -re, méſſîzhnu, kar
k'méṡzu ſliſhi;
neomenia, mlai, mlád
méſſiz;
plenilunium, -ÿ, polna luna, ali
meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesec2 m, F
46,
calendarium, pratica, céliga leita
mészi inu dnèvi;
chisleu, gruden
méſſiz, december;
februarius mensis, ſizhán
méſſez;
illul, jeſſenik
méſſiz;
januarius, Proſſeniz
méſſiz, Proſenz;
majus, veliki travna
méſſez, veliki travn;
martius, -tÿ, méſſez ſuſhez, sushiz;
mensis, méſſiz;
november, liſtougnoi,
méſſiz, November;
october, méſſiz, koṡaperṡk;
quintilis, idem ac Julius mensis, ſerpán
méſſiz;
september, kimoviz
méſſiz, ali jeſſenik: kimovec;
sextilis, veliki ſerpán,
Augustus, méſſiz;
tamuz, Julius, mali ſerpán,
méſſiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesec -s(e)ca m mesec:
obeden meſſz im. ed. nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ od meſiza rod. ed. do meſiza rod. ed., od leta do leta ǀ pervi lejtni meſiz tož. ed. ſo praſnovali praſnik Boga iana; ta drugi meſſiz tož. ed. praſnik Bogine Felicitatis ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz tož. ed. bil shlushil ǀ de ſi lih vſak mesiz tož. ed. ſe ſpovedo ǀ S. Anna v' tem meſſzi mest. ed. Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ venem meſizi mest. ed. nej dokonzhanu ǀ letu nej li ſturil enkrat v'lejti, ali v'meſizi mest. ed., temuzh vſak lubi dan ǀ ner ble v' tem meſſizi mest. ed. Sushiza, inu Jeſſenika tullio, inu diuiaio ǀ nikar li v'Meſizu mest. ed. enkrat, ampak vſako minuto ǀ ta druga dua meſſza im. dv., katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ tedne, meſize im. mn., inu leita pretekò ǀ en taku velik potreſs … v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou rod. mn. je terpel ǀ je imela devet meſſizou rod. mn. noſſiti ſijnu Boshjga ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou rod. mn. dati v' mojm teleſsu ǀ Sakaj puſtish tulikain minut, tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu rod. mn., inu tulikain lejt pretezhi ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu rod. mn. je leſha ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice devet meſſezou rod. mn. po ſmerti pak je leshal 40. urr v'grobu ǀ v'kateri devet meſsezou rod. mn. je leshal Syn Boshij ǀ zhes try meſize tož. mn. sazhne Thamar shroka prihajat ǀ kumai shteri Meſſize tož. mn. je bil ſtar ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize tož. mn. je na Ceſſarskim ſtoli ſidel: Ceſſar Florianus dua meſiza tož. dv., Philippus pak ſama dua dny ǀ zhes nekatere meſice tož. mn. ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ zhes shteri miſize tož. mn. dopelt je meni povernel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mesec sam. m ♦ P: 24 (TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mẹ̑sečək, -čka, m. dem. mesec; — die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mẹ̑sečič, m. dem. mesec; 1) das Feldchen der Muscheln, Cig. (T.); — 2) das Mondbein, h. t.-Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mẹ̑senc, m. = mesec, Jan., Št.-C., Guts. (Res.), Rož.-Kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
MesencGLEJ: Mesec2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
miesec gl. mesec ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.-Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mŕkniti 1., mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nìgda prisl. 1. nekdaj, nekoč: Katechismus, dávno nigda, po D. Luther ſzpiſzani TF 1715, 1; ino akoſze glih nigda nigda katechismus reczitüje TF 1715, 5; tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; Korinthus meſzto, ſtero je nigda vu velikom trstvi plavalo KŠ 1771, 487; i nej ſzmo ſze bojali, ka bi náſz nigda na veke ſzkváro KM 1780, 77; Vſze tou, ka je ſztvorjeno nigda dicsi BKM 1789, 378; goſzpoudi, ki je li nigda nigda mogao poglédnoti KM 1790, 74; Za jálnoſzt naso v-Ádami nigda, v-ſtero ſzmo ſzpadnoli SŠ 1796, 94; je Boug blagoſzlovo, kakti nigda Tóbiássa je prigledno SIZ 1807, 4; Hercegovina, Bosnia i Albánia szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 3 2. kdaj, včasih: on haszek, steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; Nigda i mêsec svetlost dáva BJ 1886, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obrȃzək, -zka, m. dem. obraz; 1) das Gesichtchen; — 2) das Bildchen, Cig., Jan., C.; majhen obrazek nebeškega veselja, Guts. (Res.); — 3) die Form, die Gestalt, die Figur, C.; mesec se v obrazku srpa kaže, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad odvzeti; 1) hinwegnehmen, Mur.; jagnje božje, ki grehe sveta odjemlje; med o. z nožem, zeideln, Gol.; entziehen, Jan.; — ab-, wegschöpfen, Cig.; — 2) intr. abnehmen: mesec odjema, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pláča, f. der Dienstlohn, der Sold, das Gehalt; koliko imaš plače na leto, na mesec? vojaška plača, der Militärsold, die Militärgage.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
półniti, -im, vb. impf. 1) füllen: sode p.; p. mošnjo, den Beutel füllen, Cig.; — mesec se polni, der Mond nimmt im zweiten Viertel auf, Cig.; — 2) žito polni = plenja, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
postarováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad postarati se; mesec se postaruje, BlKr.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
posvẹ́titi 1., -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
presvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) durchleuchten, Cig.; vse kote je presvetil, er leuchtete in alle Winkel, Gor.; — durchstrahlen, Cig.; presvetljena podoba, ein transparentes Bild, Cv.; — erleuchten, aufklären, C.; pamet p., ogr.-Let.; — 2) zu leuchten anfangen: ko mesec presveti, nach dem Neumonde, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prisvẹ́titi, -im, vb. pf. leuchtend herbeikommen: z lučjo p. v temno sobo; scheinend hervorkommen, mesec je prisvetil; mit den Strahlen erreichen: p. do česa; — p. komu eno, jemandem einen Schlag versetzen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prozímec -mca m december: te szlêdnyi [mesec] pa prozimec (predzimec) KAJ 1870, 160; Tisza vu 1830 toga leta 16-toga prozimca rodjen AI 1875, br. 2, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; (nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — (praes. rasem, Gor.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sẹ́čən, -čna, adj. 1) zum Hacken gehörig: sẹ̑čni mesec, der Holzschlagemonat, der Februar, ogr.-C., Z.; — sečno mesto, das Hochgericht, ogr.-C.; — sečno orožje, zum Hauen dienende Waffe, das Kurzgewehr, Cig.; — Schnitt-: sečna ploskev, die Schnittfläche (math.), Cig. (T.); — 2) schlagbar, fällbar (o gozdu), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.-Mik.; (germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
svẹ́titi 1., -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; (pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trijé tudi trjé tudi trié trí trí glav. štev. trije: touje tou Trie Articulusje TF 1715, 11; i eti trijé ſzo edno KŠ 1754, 89; Ár ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj KŠ 1754, 140; I trijé ſzo, ki ſzvedocsijo KŠ 1771, 734; gde dvá, ali trigyé vküp prido BKM 1789, 19; kak i nyihovi trijé Kapitánje KOJ 1848, 9; szo trjé mô'zi bili AIP 1876, br. 3, 2; Štirje tjedni ino ešče dvé ali terjé dnévje eden mêsec včinijo BJ 1886, 36; Záto ſto ſze eti trej vidi tebi bli'znyi biti KŠ 1771, 205; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; I prigoudilo ſze je po tréj dnévi KŠ 1771, 172; Tri 3 KM 1790, 96; vkoterom ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; Szamo eden, ali tri ſzo perſone SM 1747, 38; Vſze tri te prve táble KŠ 1754, 8; Ka ſzo tri Bo'sánſzke Perſone KMK 1780, 5; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk sztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji vſza rejcs KŠ 1771, 59; Na tri Králov dén KŠ 1771, 814; Od Molitve Goſzpodnove trej prvi prosény KMK 1780, 27; szta po potüvanyi trê vör prisla KAJ 1870, 116; té tri dr'zél bogáti pregnyari szo mohamedánszko vöro gorivzéli KAJ 1870, kaz. br. 3; Potom je rêcs: tri-kotrig AIN 1876, 7; János Apoſtol tri zagviſne Oſzobe imenüje TF 1715, 38; Oſzebuinom Zákonom, gledoucs na Tri keipe SM 1747, 34; Kakda ſze razlocsávajo vſzi lidjé Na tri ſztáve KŠ 1754, 217; Má tri tále KŠ 1771, 716; vzéla 'zena ino ga je zamejſzila vu tri mericze mele KŠ 1771, 45; dvá tri pecse papira szi je vküpzasio KOJ 1845, 5; ino med nyimi tri dni tákse meszárenye narédi KOJ 1848, 9; Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri lêta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4; Evang. na III. po tri Králi Nedelo KŠ 1771, 24; jaſz morem po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po trej ſzobottaj je gúcsao nyim zpiſzma KŠ 1771, 394; pitjé v-trih dni bode pomágalo KOJ 1845, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
utŕniti 2., -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.-C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)-C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vánčati, -am, vb. impf. achtgeben, aufmerken, Guts.-Cig., Mur., Jan., Kor.-M., Slom.-C.; kmetje pri svojih opravkih na mesec veliko vančajo, Pjk. (Črt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
včinìti -ím dov. 1. narediti, storiti: Eto je te Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſraelſzkov SM 1747, 18; jeli vörjeta, kaj morem tou vcsiniti KŠ 1771, 30; eden-drugoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8; Szpodobno je namejno Átila vcsiniti takájse Rimi KOJ 1848, 4; naj ne zamudijo tô vcsiniti AI 1875, kaz. br. 8; A miloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya TF 1715, 18; Miloscho pa vcsinim nad jezero pokoleinya ABC 1725, A4b; ino vcsinim, da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; i vcſinim váj lüdi ribicsa KŠ 1771, 12; Vorjem, ka me znevrejdnoga vcsinis vrejdnoga KŠ 1754, 258; Ki szuncze vcsinis gori zidti KM 1783, 23; pravicsnoga vcſini onoga, kteri je te Vöre SM 1747, 17; gda náſz pravicsne vcsini KŠ 1754, 82; Tak i Ocsa moj nebeſzki vcsini vám KŠ 1771, 61; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10; ki csi tô vcsinita, te Szrbio vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi nyegov dober gláſz cslovejſztvo odürnoga vcsinimo KŠ 1754, 57; Gda vcſinite vſza, ká ſzo vám zapovejdana bilá KŠ 1754, 81; nejli ſzamo tou figovomi drejvi vcsinite KŠ 1771, 69; pokouro vcſinio TF 1715, 35; lidjé, ſterikaj dobra znami vcsinijo KŠ 1754, 31; da je moudre vcſinijo na zvelicſanye po vöri vu Jezuſi KŠ 1771, A7a; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Séſzt dni delai ino vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; Ovo, vcsini mi po vouli KŠ 1754, 265; vcsíni me, liki ednoga nájimnikov tvoji KŠ 1771, 223; vcsini, naj lübimo, ka zapovidávas KM 1783, 11; Vcsini znami miloſztivno BKM 1789, 116; Ah Boug, kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; ino ſzebi nyou podlósno vcsinta SIZ 1807, 7; ino radi dobro vcſinímo zonimi, keteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; Konecz naſim grejhom vcsínmo BKM 1789, 111; To vcſinite na moie ſzpominanye TF 1715, 39; rávne vcsinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 103; vcsinte lüſztvo doli poſzejſzti KŠ 1771, 283; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8; csi kaj tak na teliko preſtimamo, liki dabi naj lepse vcsino KŠ 1754, 58; za pravicsnoga dela volo, ſtero bi mi bili vcſinili TF 1715, 33; ka ſcsé ta, naj vama vcsinim KŠ 1771, 67; Ár okouli hodite, naj ednoga novovörcza vcsinite KŠ 1771, 76; Naj nikaj hüdoga nigdàr ne vcsinimo KM 1783, 9; ſterakoli ſcséte, naj vám vcſiníjo lidjé KŠ 1771, 22; ne racsunai knyim mene, ké ſzem vcſinil prod tebe SM 1747, 68; za volo grejhov tvoji ſzem eto ſztebov vcsino KŠ 1754, 176; dabi tvojega ſzina, steroga ſzi ti meni na Praviczo vcſino SM 1747, 53; i knám ſzi je priglihne vcsino KŠ 1771, 65; ka szi mi dön’k vcsinilo KAJ 1870, 8; Kai je pa on vcſino SM 1747, 12; ár vnogo ztebom vcsinilje dobra SM 1747, 81; I vcsino ji je dvanájſzet KŠ 1771, 110; nepriáteo cslovik je tou vcsino KŠ 1771, 44; ár je veliko dobrouto zmenom vcsino KM 1783, 4; Ár je zmenom prevelikoszt, Zmosni Goszpon Boug Vcsino BKM 1789, 16; zakaj je tak vcsino KOJ 1845, 8; tak ſzta náſz nemocsne vcsinila KŠ 1754, 96; ka, csi ſzta dvá teliko vcsinila, keliko tak vſzi KŠ 1771, 337; li tou ſzmo vcsinili KŠ 1754, 82; grejhi vaſſi ſzo vcsinili, ka je ſzkrio ſzvoj obráz KŠ 1754, 74; kakoli ſzte vcsinili ednomi zeti bratov moji KŠ 1771, 86; nego ſzo nyemi vcsinili, ka ſzo ſteli KŠ 1771, 56; ka szo pred tem szkrivoma vcsinili KOJ 1848, 10 2. v zvezi zadosta včiniti zadostiti: ſtera bi bila mogla zadoſzta vcſiniti za naſſe greihe TF 1715, 41; Bougi zadoſzta vcſiniti KŠ 1754, 101; ka je on zadoſzta vcſino za tébe TF 1715, 41; On je zadoſzta vcsino grejha dúgi KŠ 1754, 115 3. pomeniti: Amen záto tou teliko vcſini, zaiſztino zaiſztino da je tomu tak biti TF 1715, 31; Kriſztus je Grcska rejcs i vcſini teliko, liki namázani KŠ 1754, 99; Ka vcsini eta rejcs Jezus KMK 1780, 12; Ho'ziánna, vcſini pomágaj Goſzpodne BKM 1789, 7 4. biti, tvoriti: Štirje tjedni eden mêsec včinijo BJ 1886, 36 včinìti se -ím se narediti se, storiti se: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 10; gde ſze právdi zdelom zadoſzta vcsiní KŠ 1771, 435; tak bi ſze ji zadoſzta vcsinilo KŠ 1771, 437 včínivši -a -e ko je naredil, storil: kotero vcſinivſi ne naſzledüimo Deczo TF 1715, 8; mér vcsinivſi po krvi nyegovoga kr'za KŠ 1771, 604 včìnjeni -a -o 1. narejen, storjen: Kriſztus Jezus je nám vcſinyen modrouſzt od Bogá KŠ 1754, 97; i visejſi od nebéz vcſinyeni KŠ 1754, 103; I gláſz je vcsinyen znebéſz KŠ 1771, 104; i gda je vcsinyeni, naprávite ga KŠ 1771, 104; iſztina je po Jezusi Kriſztusi vcsinyena KŠ 1754, 5; ino rezi one je nikai nei vcſinyeno, kai je vcſinyeno SM 1747, 11; Zdaj je vcſinyeno zvelicsanye KŠ 1754, 118; dneſz je zvelicsanye etoj hi'zi vcsinyeno KŠ 1771, 235; je nikaj nej vcſinyeno, ka je vcſinyeno KM 1796, 94; pravili ſzte ſze neobrizávanye od zrokouv vcsinyenoga obrizávanya KŠ 1771, 577; Szpoumeni ſze z-obecſanya, Vſzejm vörnim vcſinyenoga BKM 1789, 341; V-Bo'zem iméni zvcſinyene oblübe BKM 1789, 271; Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Vidoucsi ga pa Jezus 'zaloſztnoga vcsinyenoga, ercsé KŠ 1771, 232; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; po ſterom ſzmo nemocsni vcſinyeni KŠ 1754, 124; Vſza ſzo po nyej vcsinyena KŠ 1771, 264; té mocsi, ſtere ſzo vtebi vcsinyene KŠ 1771, 36; Vſzah dugoványa ſzo po nyeih vcſinyena SM 1747, 11; Eta ſzo pa ném kpéldi vcſinyena KŠ 1771, 508; Vſza eta ſzo pa vcſinyena KM 1796, 111; za vsze od méne vcsinyene grejhe KM 1783, 4 2. ki je postal: i vcsinyen je tühénecz vu Midiánſzkoj zemli KŠ 1771, 361; vcsinyen ſzam vu ſzaſzi KŠ 1771, 412; Vcsinyena ſzta ſzi pa priátela med ſzebom KŠ 1771, 250; i bojécsi vcsinyeni ſtimali ſzo KŠ 1771, 257; priſavczi, Vcſinyeni 'Zidovorczi BKM 1789, 121 3. ki se je zgodil: vcsinyeno je da bi ſze i v-Rimi zá'zgala rejcsi ſzvejcsa BKM 1789, 343
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.-Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.