Tiskanje

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

búčen búčna búčno pridevnik [búčən]

1.

ki je zelo glasen, hrupen

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑bučati

manikíra manikíre samostalnik ženskega spola [manikíra]

1.

urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikiranje, manikura

1.1.

;

SINONIMI:

manikura

STALNE ZVEZE: francoska manikira
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Maniküre) iz frc. manucure, iz lat. manus ‛roka’ + cūra ‛skrb, nega’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

míšji míšja míšje pridevnik [míšji]

1.

ki je v zvezi z mišmi 1. ali gojenjem miši 1.

STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]

1.

prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno

1.1.

2.

merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu

FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija]

1.

grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija

1.1.

STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron

čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]

1.

stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje

2.1.

;

SINONIMI:

stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

4.

stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

4.1.

4.2.

5.

manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

ETIMOLOGIJA: ↑čist

dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški]

1.

ki je v zvezi z dramaturgi ali dramaturgijo 1.

ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti

ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]

1.

nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi

2.

usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu

ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga

encefalítis encefalítisa samostalnik moškega spola [encefalítis]

iz medicine vnetje možganov

STALNE ZVEZE: japonski encefalitis, klopni encefalitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. encephalitis iz gr. enképhalos ‛možgani’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1.

velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved

1.1.

;

SINONIMI:

goved

2.

večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3.

slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]

1.

delati, oblikovati kodre

1.1.

navadno ekspresivno

2.

v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast

2.1.

v obliki kodrati se

navadno ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑koder

kvartálni kvartálna kvartálno pridevnik [kvartálni]

ki je v zvezi s kvartalom

ETIMOLOGIJA: ↑kvartal

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

múmps múmpsa samostalnik moškega spola [múmps]

nalezljiva virusna bolezen, zlasti otrok, pri kateri zaradi vnetja žlez slinavk ob ušesih močno oteče vrat

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mumps iz angl. mumps, množina od mump ‛grimasa, skremžen obraz’ - več ...

obútev obútve samostalnik ženskega spola [obútəu̯ obútve]

1.

izdelki za zaščito stopal, spodnjega dela nog iz obstojnih materialov s trpežnim podplatom

2.

ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno copatek, ekspresivno obuvalo

ETIMOLOGIJA: ↑obuti

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

1.

oddajati glas, zvok

1.1.

2.

odzivati se na klic, poziv

3.

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

5.

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

1.

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

1.1.

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

piškótek piškótka samostalnik moškega spola [piškótək]

1.

navadno ekspresivno piškot, zlasti manjši

2.

navadno v množini podatek o identifikaciji, nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta

ETIMOLOGIJA: ↑piškot

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tórej členek [tórej]
I.

1.

izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved

1.1.

2.

izraža poziv, spodbudo k ukrepanju

3.

v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik

1.

uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek

2.

uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka

ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz ↑to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]

1.

kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic

2.

ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje

3.

smola zlasti iglastih dreves ali grmov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...

brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]

1.

naprava ali del naprave za branje podatkov

2.

prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik

3.

naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku

4.

programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu

5.

programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno

ETIMOLOGIJA: ↑brati

júr júrja samostalnik moškega spola [júr]

1.

manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno jurček

2.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jurček

ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime

kikiríkati kikiríkam nedovršni glagol [kikiríkati]

1.

oglašati se z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina

2.

navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govoriti, razpravljati o čem, napovedovati kaj, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje

3.

ekspresivno javno opozarjati na kaj, napovedovati kaj, navadno med prvimi

ETIMOLOGIJA: ↑kikiriki

literát literáta samostalnik moškega spola [literát]

1.

kdor se ukvarja s pisanjem literarnih del

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Literat, iz lat. litterātus ‛pismen, učen’, iz littera ‛črka’

menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola [menstruácija]

krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: čišča, mesečna čišča

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ - več ...

selén seléna samostalnik moškega spola [selén]

element rdeče, sive ali črne barve, ki samo na svetlobi prevaja električni tok, kemijski element; simbol: Se

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Selen, frc. sélénium, angl. selenium iz nlat. selenium, iz gr. selḗnē ‛luna, mesec’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti]

1.

oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

2.

slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti

2.1.

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti

3.

ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti

4.

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati

ETIMOLOGIJA: ↑škripati