bedeníca -e ž (í) nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bedénka -e ž (ẹ́) nar. narcisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čebúlček -čka [tudi čəb(ȗ) 
  1. 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
  2. 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čebúlnica -e [tudi čəbž (ȗ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drobnocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise; drobnocvetno grmičevje
 
bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ)
pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

júrjevka -e ž (ú) 
  1. 1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo
  2. 2. nar. narcisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ključávnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem; dozična ključavnica ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; električna ključavnica; patentna ključavnica; pohištvena, stavbna ključavnica; verthajm(ska) ključavnica
     
    teh. kretnična ključavnica
    // priprava, pritrjena navadno na vrata z odprtino za ključ: vtakniti ključ v ključavnico / gledati skozi ključavnico odprtino ključavnice
     
    ekspr. daj si ključavnico na usta nehaj govoriti, molči
  2. 2. nar. gorenjsko narcisa: natrgati šopek ključavnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kobúlast -a -o prid. (ú) podoben kobulu: kobulasta oblika / kobulasti cveti
 
bot. kobulasta vetrnica visokogorska rastlina z deljenimi listi in navadno belimi cveti v kobulu, Anemone narcissiflora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nahajalíšče -a (í) kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine: najti, odkriti nahajališče; premogova, rudna nahajališča; nahajališče živega srebra / nahajališče nafte, plina / odpreti, pripraviti nahajališče / debelina, nagib nahajališča plasti, sloja
// publ. kraj, prostor, kjer je, obstaja kaj sploh: odkriti nahajališče amfor, fosilov / na zemljevidu je zaznamoval svoje trenutno nahajališče / nahajališče narcis, rakov / znana nahajališča iz neolitika najdišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcís -a (ȋ) 
  1. 1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus: beli, ozkolistni narcis; mnogocvetni narcis vrtna rastlina z manjšimi belimi ali rumenkastimi cveti v socvetju, Narcissus polyanthus
  2. 2. knjiž. moški, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: malomeščanski narcis / ekspr. pesnik ni bil nikoli egocentričen narcis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcísa -e ž (ȋ) rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti: trgati narcise; šopek narcis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcisízem -zma (ī) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcisoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcisoídnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcístičen -čna -o prid. (í) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek; narcistično bitje / narcistično čustvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narcízem -zma (ī) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: mladostni narcizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poljána -e ž (áknjiž.  
  1. 1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
  2. 2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
    ● 
    publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poljánica -e ž (á) manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepróga -e ž (ọ̄) 
  1. 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
  2. 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
    ● 
    leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
    ♦ 
    tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rumèn -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju)
// ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje
// ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● 
star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ 
agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rumenocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

síljenka -e ž (ȋ) agr. siljena rastlina: vzgajati siljenke; hijacinte, narcise in druge siljenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sladkôben -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō) 
  1. 1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis
  2. 2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom
    // pretirano čustven: sladkoben film, roman
    // nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trájnica -e ž (ȃ) rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice; presajanje trajnic; narcise, spominčice in druge trajnice
 
bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

túlpa -e ž (ȗ) redko tulipan: nasaditi tulpe; tulpe in narcise

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

túlpika -e ž (ȗnar. prekmursko  
  1. 1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike
  2. 2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

uvéniti -em dov. (ẹ́ ẹ̄) postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel
// ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uvene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 30