bedeníca -e ž (í) nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bedénka -e ž (ẹ́) nar. narcisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čebúlček -čka [tudi čəb] m (ȗ) - 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
- 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čebúlnica -e [tudi čəb] ž (ȗ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drobnocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise;
drobnocvetno grmičevje
♦ bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ) pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
júrjevka -e ž (ú) - 1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo
- 2. nar. narcisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ključávnica -e ž (ȃ) - 1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem; dozična ključavnica ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; električna ključavnica; patentna ključavnica; pohištvena, stavbna ključavnica; verthajm(ska) ključavnica
♦ teh. kretnična ključavnica
// priprava, pritrjena navadno na vrata z odprtino za ključ: vtakniti ključ v ključavnico / gledati skozi ključavnico odprtino ključavnice
● ekspr. daj si ključavnico na usta nehaj govoriti, molči - 2. nar. gorenjsko narcisa: natrgati šopek ključavnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kobúlast -a -o prid. (ú) podoben kobulu: kobulasta oblika / kobulasti cveti
♦ bot. kobulasta vetrnica visokogorska rastlina z deljenimi listi in navadno belimi cveti v kobulu, Anemone narcissiflora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nahajalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine: najti, odkriti nahajališče;
premogova, rudna nahajališča;
nahajališče živega srebra / nahajališče nafte, plina / odpreti, pripraviti nahajališče / debelina, nagib nahajališča plasti, sloja // publ. kraj, prostor, kjer je, obstaja kaj sploh: odkriti nahajališče amfor, fosilov / na zemljevidu je zaznamoval svoje trenutno nahajališče / nahajališče narcis, rakov / znana nahajališča iz neolitika najdišča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcís -a m (ȋ) - 1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus: beli, ozkolistni narcis; mnogocvetni narcis vrtna rastlina z manjšimi belimi ali rumenkastimi cveti v socvetju, Narcissus polyanthus
- 2. knjiž. moški, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: malomeščanski narcis / ekspr. pesnik ni bil nikoli egocentričen narcis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcísa -e ž (ȋ) rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti: trgati narcise;
šopek narcis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcisízem -zma m (ī) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcisoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški;
je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcisoídnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcístičen -čna -o prid. (í) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek;
narcistično bitje / narcistično čustvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
narcízem -zma m (ī) knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: mladostni narcizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poljána -e ž (á) knjiž. - 1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
- 2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poljánica -e ž (á) manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prepróga -e ž (ọ̄) - 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
- 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rumèn -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet;
rumena bluza;
šopek belih in rumenih narcis;
rumeno klasje, listje;
bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen;
slamnato, zlato rumen;
rumen kot kanarček, vosek;
rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnadrumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
● ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rumenocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
síljenka -e ž (ȋ) agr. siljena rastlina: vzgajati siljenke;
hijacinte, narcise in druge siljenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sladkôben -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō) - 1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis
- 2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom
// pretirano čustven: sladkoben film, roman
// nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem
sladkôbno prisl.: sladkobno govoriti; sladkobno otožna pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trájnica -e ž (ȃ) rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice;
presajanje trajnic;
narcise, spominčice in druge trajnice
♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
túlpa -e ž (ȗ) redko tulipan: nasaditi tulpe;
tulpe in narcise
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
túlpika -e ž (ȗ) nar. prekmursko - 1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike
- 2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uvéniti -em dov. (ẹ́ ẹ̄) postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel // ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uveneuvénjen -a -o uvenel: uvenjen cvet; prim. uvel, uveneti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.