alabaster m 1. alabaster:
roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo:
je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik-Erj. (Torb.), Trst. (Glas.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
biti1 nedov., F
849,
adſum, tú
ſim vprizho;
aſsum, et adſum, tú
ſim;
coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam,
ſem ẛazhèl;
communiter putabant, ſo bily gmain miſli;
ejactamentum, kar
je vunkai verṡhenu;
emitti â Deo, od Boga
biti poſlán;
enitere, ſvitál
biti;
enitescere, imeniten
biti;
esſe, biti;
esurire, lazhen
biti;
exoptabilis dies, en dán kakòr
ſmo ga ṡheléli;
falsus sum, ſim ogolufan;
fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu;
fieri, ratati,
biti;
madere vino, vinen, ali pyan
biti;
malum est prae manibus, neſrèzha
je pred rokami;
narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr
ſo narciſſi;
omniparens terra, ṡemla
je vſih rizhy ena mati;
pollere, premoṡhin
biti;
prosum, ſim h'pridu;
ſic, ja takú, takú
je;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt
ſim, ti
ſi, on
je, jeſt
ſim bil,
biti;
ubinam gentium sumus? per katerih ludéh
ſmó my;
vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29;
prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
česníkovica, f. die Narcisse, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Helena ž osebno lastno ime
Helena:
bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jálovka, f. 1) = jalovica 1), Cig., Jan., M.; — junge Kalbin, Jan., C., Pjk. (Črt.); geltes Schaf, C.; — 2) die Narcisse (narcissus poeticus), Hrpelje (Ist.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.-Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lúkovka, f. = češnikovica, die Narcisse, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
marciza [marcíza]
(merciza) samostalnik ženskega spolarastlina narcisa, LATINSKO: Narcissus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
medę́nka 2., f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.-Valj. (Rad), Sv. Jakob na Savi, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Videž nad Prešnjico-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
narcīs, m. die Narcisse (narcissus), Cig., Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
narcis m, F
2,
narciſsimus, -a, -um, take farbe, kakòr ſo
narciſſi;
narciſsus, -si, narciſſa roṡha ſpomladnîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
narcīsa, f. = narcis, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
narcisa -e ž narcisa:
oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe zherne Kakor ena golobiza, roke Kakor te belle Narciſse im. mn. (I/2, 19) ← nem. Narzisse ← lat. narcissus ← gr. νάρκισσος ‛narcisa’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Narcisus -sa m osebno lastno ime
Narcis:
Dobrutliu kakor Anibal Cartagineski. Lep kakor Narciſſus im. ed. (III, 449) ǀ ſo pred Rihtariam s'perſego sprizhuali zhes S. Narciſsa tož. ed. Shkoffa (II, 402) ǀ vſy lepi Narciſſi im. mn., inu lepe Helene letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) 1. Narcís, lat. Narcissus ← gr. Νάρκισσος, bajeslovni lepotec 2. Sv. Narcís (umrl po 212), jeruzalemski škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Narcísuš -a m Narcis: Pozdravte te dománye Narcziſſuſa KŠ 1771, 484
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
narétci tudi naréci prisl. redko, naredko: málo trávo, i jáko narci sze odlocsi edna od ti drügi KAJ 1870, 138; gde je meszo na reci vidlivi goszt AIP 1876, br. 7, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prisega -e ž prisega:
ſvoje blagu s' folsh perſego or. ed. predajaio (V, 608) ǀ ſo pred Rihtariam s'perſego or. ed. sprizhuali zhes S. Narciſsa Shkoffa (II, 402) ǀ imate ozhitnu s' vasho persego or. ed. poterdit (V, 441)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), v Čičih-Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
spaka -e ž spaka:
greh je ena grosovitna, inu shkodliva ſpaka im. ed. ǀ prezej Nabukadonosor ta nar garshi spaka im. ed. rata ǀ lety ſo raunu Kakor vna ſpaKa im. ed. Lamia imenuana ǀ en takorshen je glih eni spaki daj. ed. ǀ preoberne tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako tož. ed. ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko spako tož. ed. ǀ porodj … Eno ſtrashno ſpako tož. ed., glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje ſo bily paſsij, tu drugu truplu je bilu kazhje s' dolgim repam ǀ na vnem ſvejtu ſo perpraulene ſpake im. mn., katere do vekoma vaſs bodo martrale ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene letem perglihane ſo ene negnuſne Spake im. mn. ǀ kir veliku spak rod. mn. ſtrashnih ſe najde ǀ do vekoma te paklenske ſpake tož. mn., katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ kaj s' ene grosovitne Spake tož. mn. sa Boga ſó molili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
spomladnji prid., F
5,
bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave
ſpumladnîe roṡhize;
gemmmula, tudi
ſpomladnîe roṡhize;
hyacinthus, -ti, ena plava
ṡpomladnîa roṡha;
narciſsus, -si, narciſſa roṡha
ſpomladnîa;
vernus, -a, -um, ſpomladnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sȗščnica, f. die Narcisse (narcissus), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.