Tiskanje

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

akribíja -e ž (ȋ)
knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

birokrátski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat, sistem; birokratski postopki, zapleti; birokratska logika, miselnost; birokratske organizacije; birokratsko kolesje; birokratsko poseganje v razvoj / birokratski obraz; birokratski odnos do državljanov; birokratska formalnost, natančnost, togost; birokratska latovščina; birokratske napake, zahteve; birokratsko zavlačevanje

birokrátsko

prisl.:

birokratsko togi postopki

birokratsko suhoparna govorica

birokratsko zapletena in počasna pogajanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc]

žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec

ETIMOLOGIJA: ↑brinov

čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]

1.

stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje

2.1.

;

SINONIMI:

stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

4.

stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

4.1.

4.2.

5.

manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

ETIMOLOGIJA: ↑čist

Dajejo trgovci »popust« pri ceni ali pri izdelku?

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

devičnik

Predlog

devičnika samostalnik moškega spola

moški, ki še ni imel spolnih odnosov

moški, rojen v horoskopskem znamenju device

IZGOVOR: [devíčnik], rodilnik [devíčnika]

BESEDOTVORJE: devičnikov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dobro2 (dobru, dobro) prislov

1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično

3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo

3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev

4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu

5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov

1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo

1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo

1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo

2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča

3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno

4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo

5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dopásti se -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā)
pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dosegljív -a -o prid. (ī í)
ki se da doseči: škatla je na dosegljivi polici / težko dosegljivi cilji; dosegljiva natančnost / literatura za razpravo je bila lahko dosegljiva; prvo mesto zanj ni več dosegljivo / cene tega blaga so malokomu dosegljive so zelo visoke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drobníčav -a -o in drobničàv -áva -o prid. (í; ȁ á)
zastar. drobnjakarski: drobničava natančnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drobníčav -a -o in drobničàv -áva -o; bolj ~ (í; ȁ á á) redk. drobnjakarski: ~a natančnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drobnjákarstvo -a s, pojm. (ȃ) poud. |pretirana natančnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gibálna sposóbnost -e -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gibljívost -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]

1.

daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku

1.1.

2.

iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna

3.

ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...

Glagolnik »vodenje« in izražanje časa

Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.

Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hi-fi neskl. prid. [hȃj-fī]

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hitróst2 tudi hítrost -i ž (ọ̑; í)
lastnost, značilnost hitrega: hitrost dela; hitrost industrijskega razvoja / za to delo je potrebna hitrost in natančnost / zaradi hitrosti je nastalo precej napak hitrice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hitróst gíbanja -i -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

integracíjska metóda za tógi sistém -e -e -- -- -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako je bolje: v »moški obliki« ali »v obliki za moški spol«?

V pogodbah večkrat vidim napisano: "... izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko." Je '(moška/ženska) slovnična oblika' ustrezen (obstoječ?) izraz ali bi ga bilo bolje popraviti npr. v 'obliko za moški/ženski spol'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

koordinácija gíbanja -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kósati se -am se nedov. (ọ̑)
1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale / kosati se med seboj
2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati
// pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov
3. ekspr. boriti se, spopadati se: parnik se je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kupčeválski -a -o [kupčevalski in kupčevau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na kupčevalce: kupčevalska natančnost / kupčevalska strast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

maníja -e ž, pojm. (ȋ) Njegova natančnost je že skoraj ~; ~ po velikih avtomobilih; nestrok. ~ preganjanja |strok. blodnja|; psiht. zboleti za ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

matemátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; jezikosl. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula

matemátično

prisl.:

matematično dokazati

biti matematično natančen

sam.:, pog. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

matemátičen -čna -o (á) poud. ~a natančnost |zelo velika|
matemátični -a -o (á) ~ obrazec
matemátična -e ž, rod. mn. -ih (á) šol. žarg. pisati ~o matematično šolsko nalogo
matemátičnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

minuciózen -zna -o prid., minucióznejši (ọ̑)
knjiž. zelo podroben, natančen: minuciozen opis; detajlna, minuciozna risba; delo ob izkopavanju je minuciozno in zamudno / minuciozna natančnost

minuciózno

prisl.:

minuciozno razčleniti pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

minuciózen -zna -o [ijo]; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ opis zelo podroben, natančen
minucióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) velika podrobnost, natančnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

minucióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. velika podrobnost, natančnost: minucioznost opisa / z vso minucioznostjo razčlenjuje vprašanje za vprašanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

móč gíbanja močí -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

motíti2 in mótiti -im nedov.

1.

kaj povzročati, da kaj ne poteka normalno, pravilno

SINONIMI:

zastar. dramiti, ekspr. kaliti1, ekspr. rušiti, star. strupiti

2.

koga povzročati, da kdo ne more biti (miselno) zbran, osredotočen na kaj

SINONIMI:

knj.izroč. deranžirati, knj.izroč. inkomodirati, ekspr. nadlegovati, knj.izroč. raztresati

3.

koga povzročati neugodne, slabe občutke

SINONIMI:

biti moteč za koga, biti motnja za koga, ekspr. nagajati

GLEJ ŠE SINONIM: kvariti, ovirati, prekinjati, vznemirjati, zabavati, zavajati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

nakljúčna napáka -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nanométrski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na nanometer: proučevanje materialov nanometrskih razsežnosti zahteva uporabo visokoločljivostne mikroskopije; procesor, narejen v 45-nanometrski tehnologiji; delci nanometrskih velikosti / nanometrska natančnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natánčen -čna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ delavec; biti ~ pri delu
natánčnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natȃnčen -čna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natánčnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natánčnost -i ž

lastnost, značilnost človeka, ki opravlja svoje delo, naloge z največjo mogočo popolnostjo

SINONIMI:

knj.izroč. minucioznost, ekspr. pedanterija, knj.izroč. pedantnost, ekspr. pedantstvo, ekspr. preciznost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

natȃnčnost – glej natȃnčen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natȃnčnost, f. die Genauigkeit; die Pünktlichkeit; die Gründlichkeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natánčnost -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natánčnost -i ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natánčnost -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Navajanje imen in priimkov v slovenščini in/ali madžarščini

Naša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime. Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti. Kaj je ustrezneje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

navzkrížno vrednôtenje -ega -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika

nènadkriljívo

prisl.:

nenadkriljivo igrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nervózen -zna -o prid. (ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje

nervózno

prisl.:

nervozno delati, govoriti

nervozno se nasmehniti

sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Nosečniški rak
Za potrebe naslova doktorske disertacije s področja medicine iščem slovenski ustreznik za angleški termin pregnancy-associated cancer , ki označuje raka, ki se pojavi med nosečnostjo ali do enega leta po njej in z njo ni neposredno vzročno povezan. Predlagala sem zvezo z nosečnostjo povezan rak , ki pa jo je komisija zavrnila. Prosila bi vas za pomoč pri iskanju primernega slovenskega termina.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nújen -jna -o prid., nújnejši (ū)
1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere
2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva
3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene
// brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga
♦ filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; pravn. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor nekdaj telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo

nújno

prisl.:

nujno hoče govoriti z vami

nujno potrebuje sobo

/ v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš

♦

ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oprèz -éza m (ȅ ẹ́) knjiž.
1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

opréznost -i ž (ẹ́)
previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pazljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pazljivega človeka: pazljivost učencev pri pouku / za to delo je potrebna pazljivost in natančnost
// knjiž. pozornost, skrb: študiju je posvečal veliko pazljivost; drama ni pritegnila gledalčeve pazljivosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedánten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) zelo natančen: ~ človek; biti preveč ~
pedántnost -i ž, pojm. (ȃ) zelo velika natančnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedanteríja -e ž (ȋ)
ekspr. zelo velika natančnost: njegova natančnost vodi že v pedanterijo / profesorska pedanterija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedanteríja -e ž, pojm. (ȋ) poud. |zelo velika, pretirana natančnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedántičen -čna -o prid. (á)
star. pedanten: pedantičen človek / pedantičen red; pedantična natančnost

pedántično

prisl.:

pedantično opravljati delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedántnost -i ž (ȃ)
zelo velika natančnost: očitati komu pedantnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedántski -a -o prid.(ā)
nanašajoč se na pedante: pedantsko mišljenje / pedantska natančnost

pedántsko

prisl.:

pedantsko opravljeno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedántski -a -o (á; ȃ) poud.: ~o mišljenje |zelo natančno|; ~a natančnost |zelo velika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedántstvo -a s (ā)
nav. ekspr. zelo velika natančnost: pedantstvo pri delu / s pravim pedantstvom izpolnjevati naloge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pedántstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. |zelo velika natančnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

perfekcionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na perfekcioniste ali perfekcionizem: bil je pretirano perfekcionističen; perfekcionistična izdelava, izvedba / perfekcionistična natančnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pH-méter -tra m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pikolôvski -a -o prid. (ȏ)
ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pikolôvstvo -a s, pojm. (ȏ) poud. ~ profesorja |prevelika natančnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Politična korektnost izraza »črnci«

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pôlmétrski -a -o [pou̯metərski] prid. (ȏ-ẹ̄)
ki meri pol metra: polmetrska črta / polmetrska natančnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

popôlni -a -o prid.

1.

ki zajema kaj v celoti

SINONIMI:

ekspr. kapitalni, publ. polni, ekspr. stoodstotni, pog. stoprocentni, knj.izroč. totalni

2.

ekspr. ki se pojavlja v največji meri, v najbolj značilni obliki

SINONIMI:

ekspr. čisti2, sleng. definitivni, ekspr. goli, ekspr. kapitalni, pog. kompletni, ekspr. odločni, ekspr. resnični, ekspr. strogi, ekspr. tipični, zastar. zgoljni

GLEJ ŠE: nesmisel, odboj, laž, od začetka1, paraliza

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

precíznost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost preciznega, natančnost: preciznost instrumenta; preciznost izdelave / preciznost misli, pojma / preciznost pri delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

precīznost, f. natančnost, die Präcision, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

precíznost -i ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

precíznost -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prepríčati se -am se dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj spoznati kaj / o kom/čem
/Na hitro/ se je prepričal o njegovi poštenosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

ravnotéžje smúčarja -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rigorózen -zna -o prid., rigoróznejši (ọ̑)
knjiž. zelo strog, nepopustljiv: bil je preveč razumevajoč, da bi se strinjal s tem rigoroznim moralistom; biti rigorozen glede česa, v čem / zagovarjati nujnost rigoroznih ukrepov; rigorozno upoštevanje predpisov dosledno, natančno / ocenjevalni kriteriji so za to stopnjo preveč rigorozni / pri tem delu je potrebna rigorozna natančnost velika

rigorózno

prisl.:

rigorozno presojati kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rigorózen -zna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) neobč.: ~ profesor zelo strog, nepopustljiv; ~a natančnost velika; ~o upoštevanje predpisov dosledno, natančno
rigoróznost -i ž, pojm. (ọ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

seizmografski -a -o [sejzmográfski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na seizmograf: seizmografske krivulje / seizmografska postaja seizmološka postaja / ekspr. seizmografska natančnost zelo velika

seizmografsko

prisl.:

seizmografsko občutljivo doživljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

seizmográfski -a -o [ej] (ȃ) (potresomeren): ~a krivulja; poud. ~a natančnost |zelo velika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ)
I.
1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer ...; prekliči laž, sicer ... če ne
2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec
3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli
II. v členkovni rabi
1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre
2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna
3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več
// izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe
// poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar
4. v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ)
1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka
a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever
b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem
// ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica
3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč evrov
4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo

skrájno

prisl.:

hoditi skrajno desno, levo

skrajno resno govoriti

skrajno gostoljuben človek

skrajno kratek dialog

skrajno neprijetna stvar

skrajno različni nazori

biti skrajno utrujen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skrupulózen -zna -o prid. (ọ̑)
pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren / skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim
// ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnost

skrupulózno

prisl.:

skrupulozno si očitati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

srhljív -a -o prid. (ī í)
ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka
● ekspr. srhljiva natančnost zelo velika

srhljívo

prisl.:

prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

srhljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ prizor; poud. ~a natančnost |zelo velika|
srhljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stároavstríjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na staro Avstrijo: staroavstrijske razmere / staroavstrijska natančnost, miselnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stóodstóten -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah; dobiti stoodstotno povračilo
2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid

stóodstótno

prisl.:

udeležiti se volitev stoodstotno

predstava je stoodstotno uspela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stríktnost -i ž (ȋ)
knjiž. natančnost, točnost: striktnost navodil / striktnost moralnih načel doslednost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stróg -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄)
1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo
// ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge
// ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela
2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost
3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki
4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu
6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga
● knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta)
♦ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti

strógo

stil. strogó prisl.:

strogo gledati, govoriti

strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino

sodil je strogo, a pravično

strogo upoštevati predpise, roke

glas mu zveni strogo

hodil je v strogo krojeni obleki

strogo objektivno mnenje

to je strogo prepovedano

♦

pravn. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

strokovnjáški -a -o (á) ~a natančnost pri delu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

subtílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek občutljiv, nežen; ~a analiza natančna, izostrena
subtílnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ njegove duševnosti nežnost, občutljivost; ~ analize natančnost, izostrenost; števn. vse ~i doživljanja odtenki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tankovéstno prisl.

izraža veliko natančnost, strogost glede moralnosti lastnega ravnanja

SINONIMI:

knj.izroč. skrupulozno

GLEJ ŠE SINONIM: natančno1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

tankovéstnost tudi tenkovéstnost -i [druga oblika tənkovestnost] ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost tankovestnega človeka: muči se zaradi tankovestnosti; zdrava tankovestnost
// ekspr. velika skrbnost, natančnost: tankovestnost prepisovalca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tankovéstnost -i ž

velika natančnost, strogost glede moralnosti lastnega ravnanja

SINONIMI:

ekspr. skrupuloznost

GLEJ ŠE SINONIM: natančnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

tóčna mása -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

učenjákarski -a -o prid. (ȃ)
slabš. učenjaški: učenjakarska natančnost / učenjakarski izrazi / bodi manj učenjakarski, kdo te bo pa razumel

učenjákarsko

prisl.:

učenjakarsko razlagati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

univerzálni aproksimátor -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

védnosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ī)
1. ki dosega visoko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev / število a je večje od b
č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju

velíki

-a -o sam., nar. véliki

zgodilo se je nekaj velikega

eni kradejo po malem, drugi po velikem

preg. iz malega raste veliko

preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni;

prim. več, večji, veliki, veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vezava glagolov in samostalnikov po bližini

Primera:

prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče
Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU

Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.

Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?

Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (»pred, med in po vojni«) in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od vizirati: streljali so brez viziranja; natančnost viziranja / sposoben je tudi drugačnega viziranja sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vróčeváljano jêklo -ega -a s

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

1.

sunkovit trk s čim

2.

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

2.1.

2.2.

3.

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

3.1.

4.

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

4.1.

5.

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

6.

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

7.

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

zadévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zadevati: zadevanje valov ob pomol / povečati natančnost zadevanja / pisateljevo zadevanje narodnostnega čutenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

znánstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na znanost: znanstvena metoda / znanstvena izdaja knjige; znanstvena raziskava, razprava / znanstveni jezik; doktor in drugi znanstveni naslovi / znanstvena ustanova / znanstveni delavec, svetnik / znanstvena natančnost / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti
♦ polit. znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels

znánstveno

prisl.:

znanstveno utemeljiti trditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

znánstven -a -o (ȃ) ~a natančnost
znánstveni -a -o (ȃ) ~ jezik; ~ svetnik
znánstvenost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

znánstveniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na znanstvenike: znanstveniška in pisateljska pot / znanstveniška natančnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.