nameníti in naméniti -im
dovršni glagol,
glagol omogočanja nastajanja1.
kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj
Darilo je namenil prijatelju.
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost'
Namenil mu je pomilovalen pogled.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
zavzémati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj jemati pod nadzor koga/kaj
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.
2.
kdo/kaj z namenom pridobivati koga/kaj
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začenjati dobivati kaj 'stanje/lastnost'
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.
4.
kdo/kaj obsegati kaj
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.
5.
v zvezi z mesto kdo/kaj imeti mesto v/na/po čem / med kom/čim / kje
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.
6.
kdo/kaj imeti kaj 'stališče/namen'
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024
zídati tudi zidáti -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj
Zidajo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
čustvenostno kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Avtor zida stavek /pregledno/smiselno/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024