Tiskanje

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

1.

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

1.1.

amortizacijo 2.1.

2.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

aparát -a m (ȃ)
1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ARSO

Predlog

1 ARSA tudi ARSO ARSO samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Agencija Republike Slovenije za okolje

IZGOVOR: [árso], rodilnik [ársa] tudi [árso]

BESEDOTVORJE: ARSOV

PRIMERJAJ: Arso

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče]

igrišče za balinanje

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

betonárna betonárne samostalnik ženskega spola [betonárna]

obrat za pripravo betona

ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

cénter in cênter -tra m (ẹ̄; ē)
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

cókla Frazemi s sestavino cókla:
bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, postáti cókla razvôja, postáti cókla za kóga/kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

četŕtič prisl. (ŕ)
1. pri ponavljanju na četrtem mestu: prišel sem že trikrat, pa bom še četrtič
2. v zapovrstju na četrtem mestu: občina razpisuje mesto 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. sluge, 4. [četrtič] snažilke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

čŕn2 -a -o stil. -ó prid. (ŕ)
1. ki je take barve kot oglje ali saje; ant. bel3: črni lasje; črn maček; obleka iz črnega žameta; plašč je črn; črna barva; črna obleka; črna šolska tabla; sivkasto, vranje, zamolklo črn; črn kot oglje, kot vrag; črno-bel vzorec; črno-žolta zastava / pesn.: črni mrak; črni vran; črna noč, tema / izobesili so črno zastavo kot znamenje žalovanja
2. ki je temne barve: gost črn dim; na nebu visijo črni oblaki; črna prst; črne oči; čisto črn; gara ko črna živina zelo, hudo; ekspr.: nabil te bom, da boš ves črn; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela fotografija / pesn.: črni grob; črni kovači; črna kri / črn(i) kruh kruh iz črne moke; črna kava kava brez dodatka mleka; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; črno vino rdeče; črno pivo temno; ali je svetlolasa ali črna temnih las; nosi črna očala očala s temno obarvanimi stekli; črn od sonca zagorel
// ki ima plodove ali gomolje temne barve: grmi črnega ribeza; črna murva; črna redkev / jesti črni ribez
3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: tedaj so se zanje začeli črni dnevi; črna usoda / preženi črne misli; obhajajo ga črne slutnje
// ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: črn naklep; bala se je njihovih črnih pogledov; ima črno dušo; snoval je črne misli
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: navdajal ga je črn obup; črna groza; najbolj črna revščina; črna žalost / to je črna nehvaležnost, zavist, zloba; črno sovraštvo
4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: z lažnimi računi so si ustvarili črni fond; preprečevanje črnih gradenj; nekateri šoferji podjetij zaslužijo s črnimi vožnjami / črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; črno odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi
5. slabš. nanašajoč se na klerikalce, desničarje: občina je bila črna
● publ. črni kontinent Afrika; črni prebivalci Amerike črnski prebivalci; črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik; črna Afrika Afrika s črnskim prebivalstvom; ljudi prikazuje s črnimi barvami, v črni luči negativno; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; publ. črna kronika tega tedna (prometne) nesreče; črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma; ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; dobil je črno piko zabeležilo se je slabo mnenje o njem; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; star. črna smrt kuga; slabš. črne srajce italijanski fašisti; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; vznes. pokriva ga črna zemlja je mrtev, pokopan; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska; publ. črno zlato premog; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno
♦ antr. črna rasa; bot. črni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; črna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; gozd. črni gozd gozd z iglastim drevjem; črni les les iglastega drevja; igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave; kem. črni smodnik strelivo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. črne koze; metal. črna pločevina; petr. črni premog premog z visoko stopnjo pooglenitve; rel. črna barva v bogoslužju simbol žalosti, smrti; črna maša maša, ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; šah. črna figura; črno polje; trg. črna posoda posoda iz železne pločevine; zool. črni dular, medved, žužek; črna podgana; črna žolna

čŕno

prisl.:

črno orisati položaj

črno obrobljen robec

črno pobarvana tabla

črno vezana knjiga

/ piše se narazen ali skupaj: črno lisast ali črnolisast; črno pikast; črno progast; črno rjav; črno zelen

/ pesn. črno črn oblak

●

ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; črno gleda predse jezno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko

čŕni

-a -o sam.:

črni je ponudil belemu remi kdor igra pri šahu s črnimi figurami

nav. slabš. črni in rdeči desničarji, klerikalci

pog. pol kile črnega in dve žemlji črnega kruha

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve

ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič

nosi črno za sinom črno, žalno obleko

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

na črno prodajati tujo valuto, zidati hišo

ekspr. zadel si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari

istrsko črno črno, rdeče vino

črno za nohtom umazanija

pog. liter črnega in narezek črnega, rdečega vina

žena v črnem v črni, žalni obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

črnjanski

Predlog

črnjanska črnjansko tudi črnski črnska črnsko pridevnik

IZGOVOR: [čərnjánski] tudi [čə̀rənski]

PRIMERJAJ: Črnjanski rokopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

dávčən, -čna, adj. Steuer-; davčni urad, das Steueramt, davčna občina, die Steuergemeinde, Levst. (Nauk), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

deficitáren -rna -o prid. (ȃ)
1. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini: deficitarni material; deficitarni proizvodi / deficitarni poklici; deficitarne dejavnosti, stroke / deficitarna prehrana pomanjkljiva
// ki nima dovolj surovin, kapitala: deficitarne dežele; deficitarna občina
2. deficiten: deficitarno podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

déte1 -ta s (ẹ́)
knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete
// človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo
♦ rel. božje Dete Jezus Kristus kot otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

devinsko-nabrežinski

Predlog

devinsko-nabrežinska devinsko-nabrežinsko pridevnik

nanašajoč se na naselji Devin in Nabrežino ali na občino Devin-Nabrežina

IZGOVOR: [devínsko-nabrežínski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Dolenjec

Predlog

1 Dolenjca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [dolénjəc], rodilnik [dolén’ca]

BESEDOTVORJE: Dolenjčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

dolgoróčni plán óbčine -ega -a -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma

domáče

prisl.:

prav domače se je vedla

po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku

biti po domače sprejet

/ Janez Kotar, po domače Maček

●

ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti

domáči

-a -e sam.:

vsi domači so mu pomrli člani družine

prinesi merico domačega! doma pridelanega vina

pog. navija za domače domače tekmovalce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

domicílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na domicil: domicilna občina / publ. domicilne cene cene na domačem tržišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

domicílen -lna -o (ȋ)
domicílni -a -o (ȋ) ~a občina
domicílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

domôven -vna -o prid. (ō)
knjiž. nanašajoč se na dom, domovino: odtrgan od domovnega občestva
♦ pravn. domovna občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska občina; žel. domovna postaja železniška postojanka, v katero je železniški voz pristojen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

domǫ́vən, -vna, adj. 1) Haus-: domovna najmarina, die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk); — 2) Heimats-: domovna občina, die Heimatsgemeinde, Nov.; heimatlich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

domovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na domovino: domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu
● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavila
♦ lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; pravn. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Dvojna imena in tvorba prebivalcev

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

enakoprávno prislov [enakopráu̯no]

1.

takó, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti

2.

takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakovredno

ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít]

ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo

ETIMOLOGIJA: ↑en

Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«

Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

garánt -a m (ā á)
porok: kot garant podjetja nastopa občina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gmȃjna, f. iz nem. Gemeinde; pogl. občina; — tudi: die Gemeindeweide.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

gmajna [gmȃjna] samostalnik ženskega spola

občina
skupnost, občestvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

grbína -e ž (í)
rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje
// nav. mn. podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje: vožnja čez grbine; kljub gostemu prometu se občina ni odločila za namestitev grbin / cestne grbine
♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

hí1 in hì; in híhí medmet

1.

ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka

1.1.

ponovljeno

izgovarja se z višjim tonom

2.

navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen

2.1.

ponovljeno

izgovarja se z višjim tonom

3.

kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. hȉ, rus. hi, nem. hi

hrpeljsko-kozinski

Predlog

hrpeljsko-kozinska hrpeljsko-kozinsko pridevnik

nanašajoč se na Hrpelje in Kozino

IZGOVOR: [hərpél’sko-kozínski]

PRIMERJAJ: hrpeljski, kozinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Imena mejnih prehodov

Prosim za pomoč pri zapisu imen mejnih prehodov, ki so poimenovani po naseljih na obeh straneh državne meje. Ali jih zapisati s stičnim vezajem ali nestičnim vezajem po zgledu Občina Miren - Kostanjevica, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, omenjenem v enem vaših prejšnjih odgovorov na vprašanje o razliki med stičnim in nestičnim vezajem?

Na primer: mejni prehod Obrežje-Bregana ali Obrežje - Bregana, mejni prehod Petišovci-Mursko Središče ali Petišovci - Mursko Središče itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Interesna dejavnost
Zanima me, kako ustrezno poimenovati izbirne dejavnosti za otroke, ki lahko potekajo v šoli ali pa izven nje. V medijih se pojavljajo termini šolska dejavnost , obšolska dejavnost in izvenšolska dejavnost . Po mojem mnenju je šolska dejavnost tista, ki jo organizira šola, obšolska dejavnost je dejavnost, ki jo izvajajo zunanji izvajalci na šoli, in izvenšolska dejavnost je tista, ki poteka izven šole in pri kateri se mešajo učenci različnih šol. Ali so našteta poimenovanja ustrezna?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]

1.

stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden

investítor -ja m (ȋ)
1. oseba ali država, ustanova, ki investira: sredstva investitorjev
2. naročnik gradbenega objekta: investitor novih stanovanjskih blokov je občina; investitorji in projektanti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

investítorica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki investira: glavna investitorica projekta je občina; največje slovenske investitorice v tujini; solastnica in investitorica / tuje države investitorice v Sloveniji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

investítorka -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki investira: najpomembnejše, največje tuje investitorke v Sloveniji; država, občina kot glavna investitorka obvoznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

izọ̄bčiti -im dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izvor krajevnega imena »Kališče«

Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče. Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče. Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude. Kraj je še vedno bogat z bukovino.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izvor priimka »Škorja«

Moj priimek je Škorja. zanimam se za izvor in pomen imena. Izvor iz vasi Črnotiče občina Koper. Omemba priimka že leta 1663, lokacija kraški rob (nekoč meja – mejaši).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izvor priimka »Zore«

Izvor priimka Zore

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Izvor priimkov na -čki

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

jávno pooblastílo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

katástrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kataster: katastrski podatki; katastrska meja / katastrska imena zemljišč / katastrsko merjenje / katastrski urad urad, ki vodi (zemljiški) kataster po katastrskih občinah in obračunava katastrski dohodek; katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja
♦ fin. katastrski dohodek; katastrski donos; geod. katastrski načrt ali katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Kateri predlog uporabiti ob imenu Smolnik, »v« ali »na«?

Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?

Med najpomembnejšimi dravskimi pristajališči je bilo tudi tisto v Smolniku pri izlivu Lobnice v Dravo.
Glažuto na Smolniku, pogovorno »staro glažuto«, je leta 1760 ustanovil steklarski mojster Hieronim Gürtler, potem ko je opustil tisto v nižini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče]

igrišče za kegljanje

STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče
ETIMOLOGIJA: ↑kegelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski

1.1.

kmetje 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno

ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3.

ki je značilen za kmetije

4.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5.

ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6.

ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik [kmetíski]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1. ali kmetijstvom

;

SINONIMI:

kmečki

ETIMOLOGIJA: ↑kmetija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

k. o.

Predlog

okrajšava

nokavt

katastrska občina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

k. o. okrajš. katastrska občina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

komisíja za várstvo pred plazôvi -e -- -- -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

komúna -e ž (ȗ)
1. publ. občina: razvite in nerazvite komune / sedež komune
2. polit., v socializmu družbenoekonomska in politična samoupravna skupnost kot enota socialistične družbe: vloga komune; občina kot komuna
3. zgod., v srednjem veku mesto s precejšnjo samostojnostjo, samoupravo: razvoj komun v Franciji in Italiji / mestne komune
♦ zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

komúna -e ž (ȗ) pešaj. gospodarsko nerazvita ~ občina; zgod.: pariška ~; srednjeveške ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

komȗna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

komunski -a prid. občinski: Gospoda ta zhaſs je bila na kamunski mest. ed. ž hishi (V, 24) Tvorjeno iz komuna ← nem. Kommune ‛občina’ ← frc. commune < srlat. communia ‛občina’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Koroška statistična regija

Predlog

Koroške statistične regije samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

statistična regija

IZGOVOR: [koróška statístična régija], rodilnik [koróške statístične régije]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

kostánjarski pridevnik

1.

ki je v zvezi s kostanjarji, prodajalci pečenega kostanja

2.

ki je v zvezi s kostanjarji, nabiralci kostanja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

krajévna skúpnost -e -i ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Kralj

Predlog

Kralja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

slovenski priimek

IZGOVOR: [král’], rodilnik [králja]

BESEDOTVORJE: Kraljev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

mádež Frazemi s sestavino mádež:
čŕni mádež, dobíti čŕni mádež, iméti čŕni mádež, odpráviti čŕni mádež

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

mȃhčevina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Občina (Kras)-Erj. (Torb.); kedar mahčevina cvete, grozdje piše, t. j. jagode začno rdeti, Npreg.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Mala in velika začetnica pri stvarnih imenih

Pišem raziskovalno nalogo in me zanima kako pišem krajevna skupnost in mestna četrt. Primer: Živim v mestni četrti Hudinja ali Mestni četrti Hudinja.

Primer: Na območju krajevne skupnosti Lahovna ali Krajevne skupnosti Lahovna

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

méstna óbčina -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

mȋr1 mirȗ in -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

MO MO-ja tudi MO -- [emó] m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) mestna občina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

municīpij, m. starorimska mestna občina, das Municipium.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nadomestílo za uporábo stávbnega zemljíšča -a -- -- -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nagájati tudi nagajáti -am, tudi nagájati -am nedov. (á á á; á)
1. povzročati neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagajati med poukom; nagajati z ropotanjem, ščipanjem / otroci radi nagajajo / nav. ekspr.: nagajali so mu, da je prišel prepozno; nagajajo mu s sosedovo hčerko šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada
// ekspr. ovirati koga pri uresničevanju njegovih načrtov, zahtev: občina mu nagaja; rad bi gradil, pa mu nagaja sosed; nagajati z neutemeljenimi pritožbami / dež, vreme jim nagaja
2. ekspr. biti v stanju, položaju, ki ne omogoča pravilnega, normalnega opravljanja določene naloge: dovodna cev večkrat nagaja; stroji so nagajali, vendar so jih kmalu popravili / elektrika, vžig nagaja / oči, živci mu nagajajo
● ekspr. zadnje čase mu zdravje nagaja ni več popolnoma zdrav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Naglaševanje imena »Prekmurje«

Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.

Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.

Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.

Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

najémnica -e ž (ẹ̑)
ženska ali ustanova, ki kaj najame: najemnica stanovanja / najemnica gostilne, hotela, lokala / občina je postala najemnica obeh stavb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nalóžbenica -e ž (ọ̑) ekon.
oseba, ustanova, organizirana skupnost, ki uporabi del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: občina je naložbenica v nove projekte; vodilna tuja naložbenica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nameníti in naméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. izraža namen osebka
a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
2. skleniti, odločiti:
a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili sto evrov / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
● knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure

nameníti se

in naméniti se navadno z nedoločnikom

1.

izraža namen osebka, da uresniči dejanje:

namenil se je prodati hišo

trdno se je namenil vztrajati do konca

namenil se je, da ostane doma

/ namenil se je postati zdravnik

/ kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila

//

elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti

2.

elipt.,

s prislovnim določilom

oditi, odpraviti se:

po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba

še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli

hitro so se namenili za tovariši

naménjen

-a -o

1.

deležnik od nameniti:

njemu namenjeni strel je zgrešil

fant je bil namenjen mizarstvu

ravno k njemu sem namenjen

ladja, namenjena v Italijo, se je potopila

našla je možu namenjeno pismo

poročilo je namenjeno najožjemu krogu

to ni namenjeno javnosti

2.

ekspr.,

v povedni rabi

izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine:

ta poklic mi je bil menda namenjen

namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja)

tako mu je bilo pač namenjeno

če mi je namenjeno, se bom rešil

3.

star.

namemben,

predviden:

pripeljati tovor na namenjeno postajo

/ zavil sem v namenjeni kraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nameníti in naméniti -im dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja

1.

kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj
Darilo je namenil prijatelju.

2.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost'
Namenil mu je pomilovalen pogled.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

Notranjski regijski park

Predlog

Notranjskega regijskega parka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

regijski park v občini Cerknica

IZGOVOR: [nótran’ski régijski párk], rodilnik [nótran’skega régijskega párka]

PRIMERJAJ: notranjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nrávstven -a -o prid. (ȃ)
knjiž. moralen:
a) z nravstvenega stališča je tako dejanje nedopustno / tega ne bi smel storiti, to vendar ni nravstveno
b) nravstvena načela / nravstvena neoporečnost, zrelost / nravstvena vzgoja otrok / filozofsko-nravstveni nauk
♦ filoz. nravstvena filozofija etika; pravn. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe

nrávstveno

prisl.:

to ga je nravstveno dvignilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti

núditi se

, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom

ponujati se, kazati se:

nudi se nam dober izhod

nudi se ugodna rešitev

/ vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje

/ nudi se nam prilika prebiti dopust na morju

●

zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

nújni prostórski ukrèp v jávnem interésu -ega -ega -épa -- -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

o. okrajš. občina; oče; otok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občȁn – glej ọ̑bčina

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občȃnka – glej ọ̑bčina

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občẹ̑stvo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ọ̄bči -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

óbčina -e ž (ọ̑)
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

óbčina -e ž

osnovna družbenopolitična skupnost

SINONIMI:

publ. komuna

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

katastrska občina

GLEJ ŠE: župan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

ọ̑bčina -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.-Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.-C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

òbčina -e ž
1. občestvo, skupnost: Obcſina naſſa je z-Otsom i ſz-Szinom nyegovim KŠ 1754, 137; Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; moucs, ſz-ſterov ſze zobcſine vö zapréjo KŠ 1754, 195; Dika, poſtenyé zkrſztsánſzke obcſine Bojdi BKM 1789, 128; Etak je vszáki delaven cslovek kotriga obcsine KAJ 1870, 105; Liki Szvéczi med ſzebov obcſino májo, tak i z-Bougom KŠ 1754, 137; naj i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; Kákso Obcsino májo med ſzebom právi Krſztsanye KMK 1780, 21; Ka je oni cséſzt, steri vtoj obcſini ſcséjo 'ziveti KŠ 1754, 133; neobsztojijo ni gresniczi vu obcsini ti pravicsni TA 1848, 3; pouleg tejh ſzo ſze drüga tiváriſtva, ali obcsine nej ſtele ravnati KM 1790, 90
2. občina: Sztroskom 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Iszcsi haszek obcsine KAJ 1848, 176; Pred obcsinov ſzta pravicsno, i dreſzélno pripovidávala ſzvoj ſztális KM 1790, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občina [ọ̑bčina

] samostalnik ženskega spola

občina, skupnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občína -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

óbčina -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občina ► ˈọpčėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občínska césta -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občínska táksa -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na občino: občinske meje; občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski ljudski odbor od 1952 do 1963 izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora; občinski praznik praznik, ki se praznuje v okviru občine; občinski sluga nekdaj nižji uslužbenec na občini, ki opravlja pomožna dela; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti; občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; občinske ceste ceste, ki omogočajo promet na območju občine; občinski svet; občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
● ekspr. moje kolo ni občinsko ne dovolim, ne želim, da bi ga kdorkoli uporabljal
♦ pravn. občinsko sodišče nekdaj prvostopenjsko sodišče za manj važne pravne zadeve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občȋnski – glej ọ̑bčina

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občinski ► ọpˈčiːnskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občínski stanovánjski prográm -ega -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občínski stanovánjski sklàd -ega -ega skláda m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

občȋnstvo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

obkólpski pridevnik

1.

ki je v zvezi s kraji ob reki Kolpi

1.1

ki poteka, se izvaja v krajih ob reki Kolpi

1.2

ki je iz krajev, deluje v krajih ob reki Kolpi

STALNE ZVEZE: obkolpska cesta

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

obravnávati -am nedov. urejati: Vsaka občina má svojega sodca, pisáča i drüge ravnitele, šteri občinske posle obravnávajo BJ 1886, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

obrẹ́žən, -žna, adj. längs des Ufers stattfindend oder befindlich, Küsten-, Cig., Jan.; obrẹ̑žna občina, eine Ufergemeinde, DZkr.; obrežno plovstvo, die Küstenschiffahrt, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

obségati -am nedov. -ajóč, -áje; obséganje (ẹ́; ẹ̑) publ. kaj Ta občina ~a več vasi vanjo spada; Roman ~a tristo strani ima

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

odločeválka samostalnik ženskega spola

ženska ali država, ustanova, ki o čem odloča, zlasti v političnih, gospodarskih, družbenih zadevah

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

omejítev lastnínske pravíce do nèpremičníne -tve -- -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

opčina samostalnik ženskega spola

GLEJ: občina

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga, kàkor bi oréhe tólkel, kot bi oréhe strésal, naletéti na tŕd ôreh, ne bíti vréden píškavega oréha, smejáti se, kot bi oréhe strésal, stréti tŕd ôreh, tŕd ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

oséba jávnega práva -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ovírati -am nedov.

1.

kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje

SINONIMI:

ekspr. hromiti, ekspr. mrtvičiti, ekspr. mrtviti

2.

koga povzročati, da kdo ne more delati, opravljati česa, uresničevati svojih nalog, načrtov

SINONIMI:

delati težave komu, podstavljati noge komu, star. biti napoten komu, ekspr. biti napoti komu, nar. biti na zadevi komu, knj.izroč. biti ovira za koga, ekspr. biti v nadlego komu, ekspr. biti v napotje komu, ekspr. biti za coklo komu, ekspr. biti za nadlego komu, ekspr. biti za napoto komu, ekspr. delati nadlego komu, ekspr. delati napotje komu, ekspr. delati napoto komu, ekspr. metati polena pod noge komu, ekspr. motiti2, ekspr. mrtvičiti, ekspr. mrtviti, ekspr. nagajati, knj.izroč. napotovati1, knj.izroč. onemogočati, ekspr. stopati na pot komu, nar. zadevati se, ekspr. zastavljati pot komu, neknj. pog. ženirati

GLEJ ŠE SINONIM: zavirati1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner]

1.

oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem

1.1.

2.

ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti

3.

oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju

3.1.

;

SINONIMI:

partnerica, partnerka

3.2.

iz biologije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...

pestíti -ím nedov. (ī í)
1. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: predstojnik ga je pol ure pestil zaradi neizpolnjene norme; pestil je stražarja, ker ga ni zbudil / upniki ga pestijo, zato je prodal gozd; občina jih pesti zaradi neprijavljenega zaslužka
// z grožnjami, silo vplivati na koga, da bi storil, povedal kaj: zasliševalec ga je pestil, kje je tisti dan bil; toliko časa so jih pestili, da so priznali / trdo so ga pestili, a ni izdal nikogar
2. ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju: pestijo jih veliki davki; suša jih je pestila pol leta; klub pestijo finančne težave / čas, delo me pesti
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestile so jih velike skrbi / bolezen ga pesti zelo bolan je; lakota ga je pestila zelo je bil lačen
3. star. tepsti, pretepati, zlasti s pestmi: tako so ga pestili, da je obležal nezavesten
4. zastar., v zvezi pestiti roke stiskati roke v pest: pestil je roke in stiskal zobe
● ekspr. za vsak dinar me pesti hoče natančno vedeti, za kaj je bil uporabljen, zapravljen denar; ekspr. profesor ga je pol ure pestil pred tablo spraševal težko učno snov

pestíti se

ekspr., zastar.

mučiti se, truditi se:

trije možje so se pestili z jadrom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]

1.

premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pešačiti

péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]

1.

kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak

2.

starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak

STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Pisanje z veliko pri pošti

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Pivška presihajoča jezera

Opazil sem, da se za presihajoča jezera ob reki Pivki uporablja več poimenovanj: presihajoča jezera Pivke, pivška presihajoča jezera, pivška jezera ...

V kontekstu rabe velike oz. male začetnice pa me zanimata naslednja primera: Pivška jezera in Pivška presihajoča jezera.

Ali je v omenjenih dveh primerih uporaba velike začetnice upravičena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

plóčnik plóčnika samostalnik moškega spola [plóčnik]

dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. plȍčnīk, prvotno iz ‛iz plošč izdelan tlak’, iz plȍča ‛plošča’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se]

1.

izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem

1.1.

ekspresivno

2.

skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo

3.

ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti

4.

v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti

ETIMOLOGIJA: ↑bratiti

poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang (min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Podpis v e-sporočilu

V e-sporočilu imamo spodaj že vključen podpis. Ali je res treba še enkrat napisati, kdo piše e-sporočilo? Primer:

Spoštovani gospod XY, potrjujem udeležbo na današnjem sestanku. Lep pozdrav Janez Novak

Janez Novak Kabinet župana Občina Naslov tel: e-naslov: spletno mesto:

Je to lahko odvisno od videza podpisa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pokázati tudi pokazáti -kážem dov. (á á á)
1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr. pokaži mi človeka, ki to zmore povej mi zanj
2. navadno s prislovnim določilom usmeriti pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: priča je pokazala zadnjega v vrsti; pokazati proti hiši, na spečega; pokazati kaj z očmi, z roko / kot ukaz psu pokaži
// usmeriti koga kam z določenim namenom, zahtevo, navadno z roko: pokazal mu je k naslanjaču; molče mu je pokazal naprej v drugo sobo / sédi, mi je prijazno pokazal stol / pokazati tujcu bližnjico, pot; pren., knjiž. pokazati narodu pot k svobodi
3. dati podatek, informacijo o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je pokazal 180 km; tehtnica je pokazala več, kot je pričakoval
4. nav. ekspr. narediti, da postane kaj vidno, opazno: ko se je usedla, je pokazala kolena; kadar se zasmeje, pokaže svoje lepe zobe
5. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: pokazati uporabnost česa; pokazal mi je, kako se to naredi, pa sem pozabil / s prsti jim je pokazal, da je ura tri; s tem dejanjem ste mi pokazali, kaj je moja naloga / črke mu je pokazal brat, drugo se je naučil sam / pokazati komu svojo moč, oblast / kolektiv že lahko pokaže prve uspehe / publ., z oslabljenim pomenom igralci so pokazali lepo igro so igrali lepo
// z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: v članku, govoru je jasno pokazal, kdo je kriv / pisatelj je v romanu pokazal življenje kaznjenk opisal, prikazal; publ. tu želim samo na kratko pokazati na nekatere napake opozoriti, omeniti / to dejstvo jim je pokazalo sled za ugrabljenim
6. postati izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca je pokazala izgubo; poznejši dogodki so pokazali, da so bili pomisleki neupravičeni; se bo že pokazalo, kdo ima prav / ta teza se je pokazala za napačno
7. narediti vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: pokazati jezo, naklonjenost; ni pokazal, da je presenečen / publ. zdaj moramo pokazati budnost biti budni, pazljivi / svojih čustev na zunaj ni pokazal
b) lastnost, značilnost: pokazati hrabrost, strpnost / pokazati lastnosti dobre gospodinje / ekspr. ta igralec je pokazal največ je bil najboljši, je igral najboljše; pokazati se hvaležnega; pokazati se junaka, upornika
c) razmerje, odnos: pokazati nadarjenost za glasbo; pokazati veliko vnemo, dobro voljo; ni pokazal želje, da bi odšel
● pog. mož mi že tri mesece ni dinarja pokazal ni dal nič denarja; ekspr. reka je na več mestih pokazala dno je suha, brez vode; pokazati figo, fige pog. če boš tak, ti bo dekle pokazalo figo, fige te bo dekle (za)pustilo; ne bo ustreglo tvoji želji, zahtevi; pog. ko me je prosil za denar, sem mu pokazal figo sem naredil figo kot znamenje zavrnitve; pog. tokrat mu je sreča pokazala figo ni imel sreče; pokazati hrbet pokazal jim je hrbet obrnil se je tako, da so videli njegovo hrbtno stran; pog. pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. po tem dogodku je vasi za zmeraj pokazal hrbet jo je za zmeraj zapustil, se odselil iz nje; pog., ekspr. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. najprej sami kaj pokažite, potem bo tudi občina pomagala naredite, ustvarite; ekspr. pokazati (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. kmalu je pokazal svoje kremplje svojo predrznost, hudobnost; ekspr. bezeg je že pokazal liste pognal; ekspr. pokazati komu osla, osle razpreti prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust pomoliti jezik; ekspr. ob prvih strelih bo pokazal pete, podplate zbežal; ekspr. pokazati šefu roge upreti se mu; publ. gora je alpinistom pokazala roge, zobe (na gori) so nastale neugodne okoliščine, zlasti vremenske; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; pokazati zobe ekspr. molči, je spet pokazal zobe je jezno, grozeče rekel; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. ti že pokažem žival mučiti ker mučiš žival, ti bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča, na belo točko dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; ekspr. zvečer mu je oče pokazal, kaj se pravi materi odgovarjati ga je natepel, nabil; ekspr. jim bom že pokazal, kako trde so moje pesti napadel, pretepel jih bom; ekspr. breskve so lepo pokazale, toda pozneje jim je škodila slana so od začetka lepo kazale; ekspr. to dekle ima kaj pokazati je bogata, premožna; je postavna, lepa

pokázati se

tudi pokazáti se

s prihodom na določeno mesto, v določen položaj

a)

postati (za koga) viden, opazen:

stisnil je rano, da se je pokazal gnoj

utopljenec se je še enkrat pokazal, potem je izginil v valovih

/ izza gore se je pokazalo sonce je vzšlo

/ pokazali so se mu prvi zobje

/ pokazale so se prve vaške hiše

/ ekspr. čuden prizor se je pokazal njegovim očem zagledal je čuden prizor

b)

omogočiti komu, da lahko kaj vidi:

pokaži se teti, da bo videla, kako lepo obleko imaš

/ preden odideš na maškarado, se pridi pokazat

/ ekspr. v domači vasi se po tem dogodku ni več pokazal v domačo vas ni več prišel, ga ni več bilo; pog. včeraj sem se šel pokazat dekletovim staršem sem se šel predstavit

//

pojaviti se, začeti obstajati kje (vidno, opazno): sredi neba so se pokazali oblaki / na licih se ji je pokazala rdečica zardela je / publ. kmalu so se pokazale težave

●

ekspr. če se pokaže ugodna priložnost, odpotujem nastane, bo; ekspr. kjerkoli se ta igralska skupina pokaže, povsod doživlja uspehe nastopi, ima predstavo; ekspr. kakor hitro se je pokazal izpod strehe, je bil moker je stopil; ekspr. hotel se je pokazati pred njo, zato je tako delal postaviti, pobahati; ekspr. v taki obleki se ne pokaži pred šefom ne pridi k šefu

pokazávši

zastar.:

pokazavši z roko nazaj, odgovori

pokázan

-a -o:

za pokazano dobro voljo sem vam hvaležen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

poševnica

Predlog

poševnice samostalnik ženskega spola

ločilo

pisno znamenje v IT

IZGOVOR: [pošéu̯nica], rodilnik [pošéu̯nice]

ZVEZE: leva poševnica, poševnica nazaj, dvojna poševnica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

prašičerêjec prašičerêjca samostalnik moškega spola [prašičerêjəc]

kdor se ukvarja z rejo prašičev, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑prašičereja

Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih

Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Predlog »iz« ali »z/s« ob samostalniku, ki pomeni ustanovo (občina, agencija, center ...)

Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Prevajanje občnih sestavin v imenih ruskih federalnih subjektov

Zanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij. Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti]

1.

biti s kom v tesnih, zaupnih stikih

1.1.

2.

imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se

3.

ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se

ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj

prijavíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki koga ali kaj prijavi: prijaviteljica je želela ostati anonimna; zaščititi identiteto prijaviteljice / agencija, občina kot prijaviteljica projekta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

priọ̄bčiti -ọ̑bčim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

prostórska enôta -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

públika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún, délati račún brez krčmárja, íti za račún brez krčmárja, naredíti račún brez krčmárja, na túj račún, porávnati stáre račúne [s kóm], porávnavati stáre račúne[s kóm], prekrížati kómu račúne, príti na svój račún, račún brez krčmárja, smejáti se na túj račún, šáliti se na túj račún, živéti na túj račún, življênje na túj račún

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Razlaga imena »Uzmani«

Sem prebivalka (tudi rojena) vasi Uzmani, blizu Roba na Dolenjskem. Najbližji malo večji kraj je Rašica, oz. Velikolaška občina.

Zanima me ime kraja Uzmani. Zdaj, v teh časih, ko je svet tako na dlani prek računalnikov in ostalih mrež, ugotavljam, da sem bila rojena v turški vasi. Pri raziskovanju imena Uzman(i) vedno naletim na kraje in imena v turškem jeziku, v prevodu imenovan strokovnjak. Prosim vas za razlago in izvor imena moje rojstne vasi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

razlastítveni upravíčenec -ega -nca m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

réč Frazemi s sestavino réč:
lépa réč, no, lépa réč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

redníštvo -a s (ȋ)
preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta
● star. občina je podpirala redništvo rejništvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Repentabor

Predlog

2 Repentabra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

občina na Tržaškem

IZGOVOR: [repǝntábor], rodilnik [repǝntábra]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

révež -a m (ẹ̑)
1. reven človek: bili so taki reveži, da še za kruh niso imeli; revežem je razdelil nekaj obleke; vaški reveži / občinski revež nekdaj človek brez dohodkov, za katerega skrbi občina; pren. kulturni reveži
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: revež je bolan že tretje leto; reveže so spet pretepli / kot nagovor ti revež ti, kaj si moral prestati
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Samostalnik, tvorjen iz priimka – »prešernovo«

V Kranju so si za letošnje praznovanje Prešernovega dne izmislili slogan Vsak dan prešernovo. Ni (mi) jasno, kaj bi vsak dan prešernovo sploh lahko pomenilo, je pa očitno, da so samostalnik skovali po vzoru na valentinovo, gregorjevo, jožefovo, čeprav poimenovanje nobenega ne izhaja iz priimka. Zanima me, ali si lahko prav vsak (v tem primeru Mestna občina Kranj in "njeni" javni zavodi), ki ima pet minut časa in priložnost, "prisvoji" ime slovenskega pesnika ali drugih pomembnih žena in mož in kuje iz njihovih priimkov nove besede, v tem primeru – po mojem – celo spakedranko, ki ne pove prav nič! Premišljujem, da bi jim, da bodo bolj v skladu z rabo, predlagala slogan: vsak dan francetovo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sámouprávna lokálna skúpnost -e -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

satir

Predlog

satira samostalnik moškega spola

grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga Dioniza

nagrada

IZGOVOR: [satír], rodilnik [satíra] in [sátir], rodilnik [sátira]

BESEDOTVORJE: satirov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sinagoga -e ž 1. shodnica: Firsht te Sinagoge rod. ed. je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil 2. judovska skupnost, judovska občina: Abel ta nedolshni je bil od ſvojga brata ubit, mene pak bo moja luba Synagoga im. ed. ubila ǀ Brat S. Jacoba Chriſtus Jeſus je bil sa ſvojo Neveſto ſi isvolil to Judousko ſinagogo tož. ed. ← lat. synagōga ← gr. συναγωγή ‛shodnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

siróta -e ž (ọ̑)
1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti
● preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Sklanjanje imena nekdanjega podjetja »Ljubljana Transport«

Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Sklanjanje zveze »javno dobro« po Besani

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Skupaj ali narazen: »Sanremo« ali »San Remo«?

Zanima me, kako je zapis italijanskega Sanrema v slovenskem jeziku utemeljen s pisanjem narazen? Zagata namreč nastane, ko pišemo o Festivalu Sanremo, ki se dogaja v mestu – San Remo ...? Remo poleg tega ni ime za kakšnega svetnika, ampak pomeni veslo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

skupščina [skupščína

] samostalnik ženskega spola

skupnost, občina, občestvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Slovenska ustreznica za nemško »Marktgemeinde«

Na Koroškem je na dvojezičnem območju več občin s statusom trga in s tržnimi pravicami, v nemščini Marktgemeinde.

V slovenščini na Koroškem uporabljamo tržna občina, vse bolj se uveljavlja tudi pojem trška občina.

Kateri izraz bolj ustreza?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

slúžnost v jávno koríst -i -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sociála -e ž (ȃ) publ.
1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov
// ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo
2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo
// socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sòlastníca -e ž (ȍ-í)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom lastnica česa: solastnica hiše / občina je solastnica zemljišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sòpodpísnica -e ž (ȍ-ȋ)
1. podpisnica v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica
2. podpisnica v razmerju do drugega podpisnika: občina je sopodpisnica pogodbe / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sòustanovíteljica -e ž (ȍ-ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom ustanoviteljica česa: soustanoviteljica društva; soustanoviteljica inštituta, univerze; soustanoviteljica revije / občina je soustanoviteljica podjetja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

spričeválo -a s (á)
1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju: dobiti spričevalo; izdati, overoviti, podpisati spričevalo; k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo / maturitetno spričevalo; zrelostno spričevalo; spričevalo o končani osnovni šoli
// učenčev uspeh v takem dokumentu: imeti dobro, odlično, slabo spričevalo; ocena iz matematike mu kvari spričevalo
2. s prilastkom listina z določenimi podatki, s katero se kaj dokazuje, potrjuje: zdravniško spričevalo; spričevalo o izvoru blaga; izdati spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo
3. nav. ekspr., s prilastkom kar kaj dokazuje, potrjuje: uspešno opravljeno delo je spričevalo njegove sposobnosti; to je slabo spričevalo zanj; vedenje je spričevalo srčne kulture / jezik v razpravi ne daje avtorju najboljšega spričevala je slab, neprimeren
● zastar. predstojnik mu je dal spričevalo, da je natančen je izjavil; zastar. za te otroke moram dati spričevalo, da so pridni reči, trditi
♦ pravn. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe; ubožnostno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; šol. nostrificirati spričevalo; izstopno, končno spričevalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Stični ali nestični vezaj v imenu občine

Kateri zapis je imena občine je pravilen: Občina Šempeter - Vrtojba (nestični vezaj) ali Občina Šempeter-Vrtojba (stični vezaj)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Stični in nestični vezaj med zemljepisnimi imeni

Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Stvarna lastna imena in mala začetnica; »občina« in »sklad«

Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.

PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

šempetrsko-vrtojbenski

Predlog

šempetrsko-vrtojbenska šempetrsko-vrtojbensko pridevnik

nanašajoč se na Šempeter in Vrtojbo

IZGOVOR: [šempétәrsko-vәrtójbənska]

PRIMERJAJ: šempetrski, vrtojbenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

škárje Frazemi s sestavino škárje:
držáti škárje in plátno v rôkah, iméti škárje in plátno v rôkah, škárje in plátno sta v rôkah kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Števniki v lastnih imenih: z besedo ali številko?

Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ubóžen -žna -o prid., ubóžnejši (ọ́ ọ̄)
star. reven, siromašen: ubožen študent; bili so zelo ubožni; ubožna družina / ubožno pohištvo skromno
● ubožna hiša ubožnica
♦ pravn. ubožno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe

ubóžno

prisl.:

ubožno živeti

ubožno oblečen človek

sam.: ubožni in bogati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

ubóžnosten -tna -o prid. (ọ́)
pravn., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Ujemanje sestavljenega osebka in povedka

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

univerza

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Uporaba vezaja in stičnega pomišljaja

Zanima me, kdaj in kako uporabljamo kratki in daljši pomišljaj. Primeri: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Je prav? Na cesti Ljubljana–Domžale ... Je prav? Morda navedete nekaj primerov, kdaj in kako uporabljamo oba pomišljaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

uprávnopolítična enôta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Večbesedna stvarna lastna imena: občina

Prosil bi vas za nasvet glede rabe male/velike začetnice pri zapisu 'občina' ali 'mestna občina' v nazivu prostorskega akta.

Zanima me ali je pravilno Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota oz. Odlok o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Murska Sobota. Kot občina je mišljeno ozemlje občine in ne ustanova.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«

Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.

Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?

Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.

Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vêja Frazemi s sestavino vêja:
bíti pròst kot ptíček na vêji, povzpéti se na zelêno vêjo, príti na zelêno vêjo, splézati na zelêno vêjo, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, zlésti na zelêno vêjo, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí, živéti kot ptíček na vêji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica: vaški odbor

Zanima me, kakšen je pravilen zapis vaškega odbora ali krajevne skupnosti, kadar gre za točno določen vaški odbor ali krajevno skupnost.

Primer: V vaškem/Vaškem odboru Kungota smo se odločili ...

Drugi primer: Dogodek je organizirala krajevna/Krajevna skupnost Rače.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica pri delih mesta Logatec

Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?

Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).

Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.

Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica pri zapisu zakonov, odlokov, pravilnikov in delovnih teles, komisij

Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.

Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:

Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Velika začetnica in ime vzpetine »Homški hrib«

Zanima me, ali se piše homški hrib ali Homški hrib. Mislim, da se vzpetina sredi mengeškega polja imenuje Homec, vendar, ker je to poimenovanje prevzelo naselje, ki leži na južni strani vzpetine, se je za hrib s cerkvijo uveljavilo ime, Homški hrib.

Prav tako imam pogosto težavo, kdaj pisati občina in kdaj Občina, kot npr. Občina Domžale, kot ime naslovnika

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

vodohrám vodohráma samostalnik moškega spola [vodohrám]

zaprt prostor za zbiranje, shranjevanje vode, napajanje vodovodnega omrežja; SINONIMI: vodohran

ETIMOLOGIJA: iz ↑vodohran po naslonitvi na ↑hram

Začetnica pri krajšanju večbesednih imenskih enot

Kakšna je pravilna raba velike začetnice pri krajšanju naziva (Sklad)? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo Sklada je ...

Velja tudi v tem primeru pravopisno načelo, da se velika začetnica prenese na edino prvino poimenovalne enote? Ali pa morda lahko sklepamo, da gre le za vrstno poimenovanje in pišemo v nadaljevanju besedila z malo: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo sklada je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zádnji zakoníti dédič -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zakaj je v pridevniku »črnomaljski« samoglasnik a?

Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]

1.

označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo

1.1.

2.

ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa

2.1.

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

3.

neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli

ETIMOLOGIJA: ↑količiti

Zanima me izvor priimka »Kampijut«

Zanima me izvor priimka Kampijut.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zapis administrativne enote in nestični vezaj

Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zapis besede »občina« z malo ali veliko začetnico

Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:

Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zapis z veliko ali malo začetnico: občina/Občina

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zastópnik jávnega interésa -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zaščíta SSKJ² samostalnik ženskega spola

STALNE ZVEZE: civilna zaščita

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]

1.

navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: ↑vršati

zavzémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj jemati pod nadzor koga/kaj
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.

2.

kdo/kaj z namenom pridobivati koga/kaj
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začenjati dobivati kaj 'stanje/lastnost'
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.

4.

kdo/kaj obsegati kaj
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.

5.

v zvezi z mesto kdo/kaj imeti mesto v/na/po čem / med kom/čim / kje
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.

6.

kdo/kaj imeti kaj 'stališče/namen'
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

združíti se in zdrúžiti se -im se dov.

s čim/v kaj izraža, da iz dveh ali več samostojnih delov, enot nastane nova enota, celota

SINONIMI:

povezati se, knj.izroč. fuzionirati se, knj.izroč. konsolidirati se, knj.izroč. poenotiti se, pog. priti skupaj, ekspr. spojiti se, ekspr. stopiti se, knj.izroč. strniti se, knj.izroč. zediniti se

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

spolno se združiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

zero waste samostalnik moškega spola

1.

način življenja, delovanja, pri katerem zaradi ponovne uporabe ali predelave nastaja, ostaja čim manj odpadkov, okolju škodljivih snovi

1.1

kot pridevnik

pri katerem zaradi ponovne uporabe ali predelave nastaja, ostaja čim manj odpadkov, okolju škodljivih snovi

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zídati tudi zidáti -am nedov. (í á í)
1. s polaganjem gradbenega materiala, zlasti zidakov, v vrste navpično eno na drugo delati, da kaj nastaja: začeli so zidati; zidati na betonske temelje; zidati s kamnom, z opeko; ta zidar dobro, hitro zida / zidati hišo, skladišče; zidati peč / ekspr. kdaj boste začeli zidati? Jutri, če pridejo zidarji kdaj se bo pri vas začela zidava, gradnja; pog. cerkev je zidal znani arhitekt naredil zanjo načrte, vodil gradnjo; ekspr. občina bo zidala šolo v svoji režiji s svojimi sredstvi in delavci; pog. zidala bosta gradila bosta svojo hišo; brezoseb. tisti čas se je veliko zidalo / zidati zid
2. ekspr. sestavljati, tvoriti celoto iz delov; graditi: avtor zida stavek pregledno in smiselno; zidati svoj filozofski sistem
3. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč; graditi: svoje pesmi zida na ljudskem izročilu; zidati družbo na demokratičnih temeljih
● začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; publ. zidati na človeka upati, da bo kaj dosegel; zaupati vanj; knjiž. zidati na skalo ustvarjati kaj na dovolj zanesljivi, trdni osnovi

zídan

-a -o:

zidani štedilnik

spodnji del hiše je zidan, zgornji pa lesen

v dve nadstropji zidana stavba dvonadstropna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

zídati tudi zidáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati kaj
Zidajo cesto /v lastni režiji in na črno/.

2.

čustvenostno kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Avtor zida stavek /pregledno/smiselno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

žóga Frazemi s sestavino žóga:
[okrógel] kot žóga, pobírati žógo iz mréže, pobráti žógo iz mréže, posláti žógo v mréžo, potísniti žógo v mréžo, správiti žógo v mréžo, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga je okrógla, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.