desníca Frazemi s sestavino desníca:
desníca ne vé, kaj déla levíca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih,
obétati zláte gradôve,
obljúbljati gradôve v oblákih,
postávljati gradôve v oblákih,
zídati gradôve v oblákih,
zídati zláte gradove v obláke,
zláte gráde si obétati,
zláti gradôvi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
hríb Frazemi s sestavino hríb:
čez hríb in dól,
čez hríbe in dolíne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Izvor besede »zanovetka«
Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nadêjati se -am se in nádejati se -am se nedov. (ȇ; ȃ) knjiž. 1. upati, obetati si: nadejati se daril, uspeha;
nadejati se dobre kupčije, star. dobri kupčiji;
ni se nadejati, da se bodo razmere same uredile;
trdno se nadejati // prepričan biti, misliti: nadejam se, da se to ni zgodilo z vašo vednostjo; nisem lagal in, nadejam se, tudi ne bom 2. pričakovati, predvidevati: nadeja se, da se bo stvar slabo končala / prišli so, ko se jih ni nihče nadejal nadejajóč se -a -e:
nadejajoč se slabega vremena, so odpotovali domov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nadêjati se -am se in nádejati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; nadêjanje in nádejanje (ȇ; ȃ) neobč. česa ~ ~ daril obetati si, pričakovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obẹ́čati, -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; (vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obečavati ► ȯbeˈčaːvat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obȅt -ẹ́ta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obetan deležnikPRIMERJAJ: obetati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
obétanje -a s (ẹ̄) glagolnik od obetati: prenehati z obetanjem;
obetanje plačila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil;
obetati komu podporo, službo;
obetal ji je zvestobo;
obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
● ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja 2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaja) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo;
kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kažeb) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan;
njegova zunanjost ni obetala nič dobrega;
nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh obétati se nav. 3. os.
izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obeta se vroč dan, nevihta / njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi
obétati si
pričakovati: od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi; obetajo si boljše uspehe; publ. obetajo si še nove potresne sunke
obetajoč -a -e:
obetajoč nasmeh; obetajoč pisatelj, športnik; obetajoča kariera; prisl.: obetajoče se nasmehniti
obétan -a -o:
uresničitev že dostikrat obetanih reform
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj ~ delavcu plačilo obljubljati; neobč. Letina dobro ~a kažeobétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj športniku se ~a uspeh; ~a ~ vroč danobétati si -am si (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pričakovati: kaj ~ ~ koristi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obétati -am
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
obẹ́tati, -ẹ̑tam, -ẹ̑čem, vb. impf. ad obljubiti, obečati; Versprechungen machen, versprechen; anbieten (beim Kauf); zlate gradove si o., Luftschlösser bauen, Mur., Cig.; o. hruške na vrbi, etwas vorspiegeln, Cig.; to nič dobrega ne obeta, das bedeutet nichts Gutes, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obetati [obẹ́tati obẹ̑tam]
nedovršni glagolobljubljati, obetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obetati -am nedov. obetati, obljubljati:
sazhne S. Juria proſſit, inu velike shenkinge obetat nedol. ǀ Ta greshni zhlovek ſe ſazhne milu jokat, inu obejtat nedol. ǀ ſe grimash, klagujesh, ijh s' veliko mujo yszhesh, inu shenkinge obejtash 2. ed. ǀ hudizha hozhete bugat, inu shlushit, kateri sa lon vam obeta 3. ed. to paklensko martro ǀ tu golufnu meſſu njemu obeita 3. ed. ǀ koku malu vy sa Nebeſſa obejtate 2. mn. dati ǀ de ſi lih vam veliku obeitaio 3. mn. ǀ ta Gospud je vſelej obetal del. ed. m, ali vener nihdar nej ſturil ǀ de ſi lih bo obejtal del. ed. m pokoren biti, vener nebo ſvoje beſſede dershal ǀ sledni je obeital del. ed. m, de hozhe sa nyh dusho molit ǀ veliku ſo njemu obeitali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obétati se -am se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
obétati si -am si
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
obétati (si) Frazemi s sestavino obétati (si):
obétati zláte gradôve,
zláte gráde si obétati
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obljubīti -úbim dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obljúbljati, -am, vb. impf. ad obljubiti, = obetati, Gor.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obljubováti, -ȗjem, vb. impf. = obetati, Versprechungen machen, versprechen, Z., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
periti se ► ˈperit se ˈperi se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ȗp -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zlát Frazemi s sestavino zlát:
bíti v zláti sredíni,
bíti zláta dúša,
častíti zláto têle,
čaščênje zlátega teléta,
držáti se zláte sredíne,
gradíti zláte gradôve v obláke,
iméti zláto dúšo,
iméti zláto srcé,
kàj je [práva] zláta jáma za kóga,
končáti v zláti sredíni,
obétati zláte gradôve,
odkríti zláto jámo,
ostáti v zláti sredíni,
postáti zláta jáma,
sípati zláta kámena v koríto,
zídati zláte gradôve v obláke,
zláta dúša,
zláta jáma,
zláta knjíga,
zláta mladína,
zláta sredína,
zláte gráde si obétati,
zláti gradôvi,
zláto têle
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zlȃt, zláta, adj. golden; z. križec; zlate gradove obetati; zlata moja mati! Npes.-C.; zlata pena, das Blattgold; zlato zrnje, das Grangold, Cig.; zlate nitke, das Haargold, Cig.; — zlata žila, die goldene Ader; — zlata poroka, die goldene Hochzeit; zlata maša, die Jubelmesse; — zlati, der Goldgulden, Meg., Trub., Krelj; tvoj denar, groš, marcel, zlati, tolar, Krelj; vol tri ali štiri zlate vreden, Krelj; sto zlatih, Krelj; en rdeč zlati, Jsvkr.; osem denarjev ali desetakov (Groschen) store en zlati (Gulden), Trub. (Post. 177.); rdeči zlati, der Goldducaten, Dict.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.