obẹ́tati, -ẹ̑tam, -ẹ̑čem, vb. impf. ad obljubiti, obečati; Versprechungen machen, versprechen; anbieten (beim Kauf); zlate gradove si o., Luftschlösser bauen, Mur., Cig.; o. hruške na vrbi, etwas vorspiegeln, Cig.; to nič dobrega ne obeta, das bedeutet nichts Gutes, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obetati [obẹ́tati obẹ̑tam] nedovršni glagol

obljubljati, obetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obetati nedov., F2, promittit, oblubuje, obeita; spondere, volnú oblubiti, ali obeitati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obetati -am nedov. obetati, obljubljati: sazhne S. Juria proſſit, inu velike shenkinge obetat nedol. ǀ Ta greshni zhlovek ſe ſazhne milu jokat, inu obejtat nedol. ǀ ſe grimash, klagujesh, ijh s' veliko mujo yszhesh, inu shenkinge obejtash 2. ed. ǀ hudizha hozhete bugat, inu shlushit, kateri sa lon vam obeta 3. ed. to paklensko martro ǀ tu golufnu meſſu njemu obeita 3. ed. ǀ koku malu vy sa Nebeſſa obejtate 2. mn. dati ǀ de ſi lih vam veliku obeitaio 3. mn. ǀ ta Gospud je vſelej obetal del. ed. m, ali vener nihdar nej ſturil ǀ de ſi lih bo obejtal del. ed. m pokoren biti, vener nebo ſvoje beſſede dershal ǀ sledni je obeital del. ed. m, de hozhe sa nyh dusho molit ǀ veliku ſo njemu obeitali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

obetati glag. nedov. ♦ P: 7 (TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.