obílica -e ž (ȋ) 1. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: obilica podatkov;
zima z obilico snega // v prislovni rabi, v zvezi v obilici izraža veliko količino, množino: vsega je bilo v obilici; lasje so se ji v obilici usipali po ramenih 2. zastar. obilje, izobilje: obilica in pomanjkanje / živeti v obilici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obílica -e ž, pojm. (ȋ) neobč.: ~ podatkov velika količina; Vsega je bilo v ~i veliko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obílica -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
obȋlica – glej obȋl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obȋlica, f. die reichliche Menge, der Ueberfluss, Cig., Jan., ogr.-C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obilica
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.