observatórij -a m (ọ́) ustanova za opazovanje in raziskovanje naravnih pojavov: delati v observatoriju / astronomski, geofizikalni, geološki, seizmološki observatorij / Astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu // poslopje, prostor te ustanove: opremiti, zgraditi observatorij; kupolast observatorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
astronómski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled - 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rádioastronómski -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radioastronomijo: radioastronomsko opazovanje / radioastronomski observatorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ástrofizikálen -lna -o (ȃ-ȃ) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zvezdárna -e ž (ȃ) ustanova za opazovanje in raziskovanje nebesnih teles in pojavov; astronomski observatorij: delati v zvezdarni // poslopje, prostor te ustanove: kupola zvezdarne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.