Tiskanje

od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

OD OD-ja tudi OD -- [odé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) osebni dohodek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pámtivék -a m (ȃẹ̑) poud. biti znano že od ~a |od zdavnaj, zelo dolgo|
od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dávnaj čas. prisl. (á) star. zdavnaj, davno
od dávnaj čas. prisl. zv. (á) star. od zdavnaj, zelo dolgo: Tu ~ ~ gojijo trto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zdôlaj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. spodaj: Zgoraj v hribih sije sonce, ~ je še megla; daleč, globoko ~; ~ na cesti, v kleti
od zdôlaj mestov. prostor. prisl. zv. (ó) knj. pog. spodaj: Stebriči so ~ ~ šesterokotni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

od kód podr. kraj. vez. zv. (ọ́/ọ̑) Vprašaj ga, ~ ~ prihaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tŕgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ češnje; ~ gumbe s plašča; brezos. ~a ga po rokah; poud. trgati koga/kaj komu/čemu ~ očeta družini |odtegovati|; poud. trgati koga/kaj od koga/česa ~ pomočnika od dela |odtegovati|; Delo ga ~a od žene |ločuje|; trgati komu/čemu koga/kaj ~ sošolcu knjigo iz rok; ~ materi otroka iz naročja; ~ delavcu petino plače; trgati komu od česa ~ bolniku od plače
tŕgati se -am se (ŕ ȓ) Jopica se ~a; Pes se ~a z verige; poud. V njej se vse ~a |Izgublja notranjo trdnost, moč|; poud. trgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih |s težavo se ločevati|; ~ ~ ~ skupine |odhajati, oddaljevati se|; poud. trgati se za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; Zanj se kar ~ajo s ponudbami |Ima veliko ponudb|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči; odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca → odkloniti; odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila; odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odtegníti in odtégniti -em dov. odtégni -te in -íte; odtégnil -íla, odtégnjen -a; odtégnjenje; (odtégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ roko; odtegniti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od dela; neobč. ~ pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; odtegniti komu kaj od česa ~ dolžniku večji znesek od plače; ~ ponesrečencem pomoč |ne dati|; odtegniti koga komu/čemu ~ otroka slabi družbi
odtegníti se in odtégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu ~ ~ delu; neobč. ~ ~ kazni izogniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj od koga/česa ~ mladino od kajenja; ~ nesrečo od poplavljencev; neobč. ~ oči od privoščljivca |ne gledati ga|
odvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) od koga/česa ~ ~ ~ prijateljev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odcepíti in odcépiti -im dov. odcépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ kos lesa; ~ kabel; odcepiti kaj od česa Deželo so odcepili od matične države
odcepíti se in odcépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) od česa Naša knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice; Proga se ~i proti severu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odcépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odcépljanje (ẹ́) kaj od česa ~ vejo za vejo od debla
odcépljati se -am se (ẹ́) od česa Od ploščadi se ~ata dva hodnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odkláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) kaj od česa ~ trsko od polena
odkláti se -kóljem se (á ọ́) od česa Sklad se je odklal od skale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odríniti -em dov. odrínjen -a; odrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ tekmeca s položaja |spraviti|; odriniti koga/kaj od česa ~ čoln od brega; odriniti koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom; poud. odriniti komu kaj za kaj Za posestvo mu je odrinil lepo vsoto |dal, plačal|; ~ kolegom težje naloge |dati, naložiti|; poud. ~ od doma, na izlet |oditi, odpraviti se|
odríniti se -em se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ stene bazena; pravilno se odriniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbi
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odtŕgati -am dov. -an -ana; odtŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ gumb; odtrgati koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ kos blaga od bale; odtrgati komu/čemu kaj ~ jabolku pecelj; ~ posojilojemalcu tretjino plače odtegniti
odtŕgati se -am se (ŕ ȓ) Na pobočju se je odtrgala skala; odtrgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odtrgováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odtrgovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ liste; odtrgovati koga/kaj od koga/česa ~ študenta od dela; ~ dolžni znesek od plače odtegovati
odtrgováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa poud. ~ ~ ~ skupine |oddaljevati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvrníti in odvŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj od koga/česa ~ sina od poroke; ~ sum od obtoženega; neobč.: ~ bolezen preprečiti; ~ skrbi odpraviti; ~ udarec odbiti; neobč. odvrniti komu odgovoriti
odvrníti se in odvŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) od koga/česa ~ ~ ~ prijateljev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prehájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prehájanje (ȃ) koga/kaj ~ cesto; neobč.: ~a me slabost obhaja; Leta hitro ~ajo minevajo; prehajati od koga/česa k/h komu/čemu pri poučevanju ~ od znanega k neznanemu; Vojaki ~ajo h gverilcem; prehajati od koga/kaj na koga/kaj Posestvo ~a od očeta na sina; ~ ~ lahkih vaj na težje; prehajati z/s koga/česa na koga/kaj Te lastnosti ~ajo z očeta na sina; ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; prehajati v kaj Sladkor ~a ~ mlečno kislino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preíti -ídem dov. prešèl -šlà -ò tudi -ó, star. prêšel -šla -o; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ potok; neobč. Nevarnost je prešla minila; poud. Zaradi mraza so vse rože prešle |zmrznile|; preiti od koga/česa k/h komu/čemu ~ od besed k dejanjem; Med ofenzivo je prešel k nasprotniku; preiti od koga/česa na koga/kaj Posestvo je prešlo od očeta na sina; preiti z/s česa na koga/kaj ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; preiti na kaj ~ ~ dnevni red sestanka; ~ ~ gverilsko taktiko; knj. pog. ~ ~ ti začeti se tikati; preiti v kaj Voda ~e ~ paro; publ. ~ ~ vodstvo začeti voditi; s smiselnim osebkom, neobč. preiti komu Kmalu ji je prešlo ji je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ barve; ~ ljudi v temi; razločevati koga/kaj od koga/česa ~ kak pojav od drugega; neobč. To ga ~uje ~ drugih ljudi loči
razločeváti se -újem se (á ȗ) Iz te razdalje se predmeti še dobro ~ujejo; neobč. razločevati se od koga/česa Človek se ~uje od živali se razlikuje, se loči; neobč. razločevati se po čem ~ ~ ~ zunanjosti razlikovati se, ločiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

utŕgati -am dov. -an -ana; utŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ rožo; utrgati komu kaj ~ otroku jabolko; utrgati komu/čemu od česa ~ delavcu od plače odtegniti; poud. ~ si od ust |prihraniti od življenjsko potrebnih dobrin|
utŕgati se -am se (ŕ ȓ) Plaz se je utrgal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dispenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispenzíranje (ȋ)
1. izobr. koga od česa ~ koga od dolžnosti |oprostiti od dolžnosti|
2. lekar. kaj ~ zdravilo |pripraviti in izdati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odbíjanje (í) čemu kaj ~ steklenicam vratove; odbijati koga/kaj ~ napade; ~ svetlobo; ~ vabila → odklanjati; odbijati kaj od česa ~ davek od honorarjev; odbijati kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura ~a dvanajst
odbíjati se -am se (í) Zvok se ~a; odbijati se od česa ~ ~ ~ tal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -át, -án -ána; oddaljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ predmeta drugega od drugega
oddaljeváti se -újem se (á ȗ) Ladja se ~uje; oddaljevati se komu Sin se mu ~uje; oddaljevati se od koga/česa ~ ~ ~ norm

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddelíti -ím dov. oddélil -íla, nam. oddelít/oddelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu kaj ~ otrokom kruh; neobč. oddeliti koga/kaj od koga/česa ~ bolnike od drugih ločiti
oddelíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zahtev svojih kolegov ločiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odluščíti in odlúščiti -im dov. odlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ krasto; odluščiti kaj od česa ~ kamenje od zidu; odluščiti kaj z/s česa ~ zrna koruze s storža
odluščíti se in odlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Omet se je na več krajih odluščil; poud. odluščiti se od česa ~ ~ ~ gruče |ločiti se, oditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odmakníti in odmákniti -em dov. odmákni -te in -íte; odmáknil -íla, odmáknit, odmáknjen -a; odmáknjenje; (odmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ desko; poud. ~ pete |oditi; pobegniti|; odmakniti kaj od česa ~ omaro od stene
odmakníti se in odmákniti se -em se (í/ȋ/á á) ~ ~ dva koraka nazaj; odmakniti se komu/čemu ~ ~ družbi; odmakniti se od koga/česa ~ ~ ~ načrta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; odmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ roko; odmikati kaj od česa ~ pohištvo od stene
odmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) boječe se ~; odmikati se od koga/česa ~ ~ ~ norm

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odrívanje (í) koga/kaj ~ napadalca; Plavalec ~a vodo; odrivati koga/kaj od česa ~ ljudi od vrat; odrivati koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom
odrívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ tal; Skakalec se dobro ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvájati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvájanje (á; ȃ) koga/kaj česa ~ narkomane mamil; odvajati koga/kaj od česa ~ tele od sesanja
odvájati se -am se (á; ȃ) česa ~ ~ kajenja; odvajati se od česa ~ ~ ~ mamil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omejeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; omejevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ hitrost; ~ hčerko pri izhodih; omejevati kaj od česa Obzidje ~uje mesto od predmestja; omejevati kaj na kaj Svoje zanimanje ~uje na letalstvo; omejevati komu kaj ~ članom delovanje
omejeváti se -újem se (á ȗ) publ. od česa ~ ~ ~ kakega stališča → zavračati ga, ne strinjati se z njim; omejevati se na kaj ~ ~ ~ bistveno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pogojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) publ. od česa od stroškov ~a cena → odvisna; publ. pogojen z/s čim Težave so ~e z boleznijo → so povzročene
pogojênost -i ž, pojm. (é) publ. ~ cene izdelkov s stroški → odvisnost cene izdelkov od stroškov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razlikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razlikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ barve; neobč. razlikovati koga/kaj od koga/česa To ga ~uje ~ bratov loči; razlikovati med kom/čim ~ ~ glasovi
razlikováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa Človek se ~uje od živali; razlikovati se po čem ~ ~ ~ barvi; razlikovati se v čem ~ ~ ~ podrobnostih; ~ ~ med seboj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

véter -tra m, mn. vetrôvi tudi vétri pojm. (ẹ̑) hladen severni ~; ~ od juga, z juga; posušiti perilo na ~u; vzleteti ob močnem ~u; hoditi proti ~u; Zastave vihrajo v ~u; poud.: predati se ~u |dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin|; zbrati se z vseh ~ov |od vsepovsod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo
vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|
vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; dv. dóma in -ôva -ôv; mn. -ôvi -ôv, v drugem pomenu tudi dómi (ọ̑)
1. oditi od, z ~a; dobiti pismo od ~a |od domačih|; dostava na ~ |na stanovanje|; poročiti se na ~ |na posestvo, domačijo|; gosp. delo na ~u; vznes.: bojevati se za ~ za domovino; zadnji ~ grob
2. zdravstveni ~; kazensko-poboljševalni ~; ~ onemoglih, za onemogle

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

heteronómen -mna -o (ọ̑) nesamostojen, odvisen od drugih: gospodarsko, politično ~; biti ~
heteronómnost -i ž, pojm. (ọ̑) nesamostojnost, odvisnost od drugih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; ločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ okužene bolnike od drugih; ~ dobro od slabega
ločeváti se -újem se (á ȗ) nestrok. po dvajsetih letih zakona se ločevati |strok. se razvezovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddvojíti -ím dov. oddvójil -íla, nam. oddvojít/oddvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike z nalezljivimi boleznimi od drugih → ločiti; ~ del knjižnice od tehniške knjižnice → odcepiti; publ. oddvojiti kaj za kaj ~ premajhen del narodnega dohodka za znanost → oddeliti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrézati -réžem dov. -an -ana; odrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grozd; ~ več kosov blaga; ~ vejo od drevesa; poud. odrezati koga/kaj od česa Sneg jih je odrezal od mesta |ločil|; odrezati komu/čemu kaj ~ otroku kos kruha; ~ bolniku nogo odstraniti z operacijo; ~ rožam peclje
odrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na tekmovanju |izkazati se|; znati se odrezati |kratko, učinkovito odgovoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odštéti -štêjem dov., nam. odštèt/odštét, zastar. odštévši; odštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ denar na mizo; odšteti kaj od česa ~ stroške od skupne vsote; mat. ~ devet od sto; odšteti komu kaj ~ tekmovalcu nekaj točk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

posihdôb kaz. čas. prisl. (ȏ) star.: ~ ni več hodil domov od takrat; ~ bo previdnejši od zdaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poslêj in poslèj čas. prisl. (ȇ; ȅ) neobč.: ~ bo vse drugače od zdaj; ~ ni imel težav od takrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritísniti -em dov. pritísnjen -a; pritísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ tipko; poud. nekoliko ~ koga |zastrašiti ga|; knj. pog. Pritisni ga Udari ga; pritisniti koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; pritisniti koga/kaj na kaj ~ nos na šipo; ~ otroka na prsi; pritisniti koga/kaj ob kaj ~ nasprotnika ob steno; knj. pog. pritisniti koga/kaj za kaj ~ dolžnika za plačilo zahtevati plačilo od dolžnika; pritisniti na koga/kaj ~ ~ tipko; poud. ~ ~ vlado |od nje zahtevati|; pritisniti komu kaj šol. žarg. Profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; knj. pog. Pritisni mu eno (okoli ušes) Daj mu klofuto; poud.: Zima je pritisnila |postala huda, ostra|; Ljudje so pritisnili k vratom |so se rinili|
pritísniti se -em se (í ȋ) ob koga/kaj ~ ~ ~ steno; pritisniti se k/h komu/čemu ~ ~ k peči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spôdaj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. Grad je na vzpetini, ~ pa sta cesta in potok; iti od ~ navzgor; globoko ~; Rešitve so na tretji strani ~; Podpiši se tu ~; Skrij se pod mizo, ~ te ne bo nihče iskal; Bila je v spalni srajci, ~ ni imela ničesar
2. ~ se zavzemajo za hitrejše reševanje zadev |ljudje na manj pomembnem družbenem položaju|; Človek ~ ni imel nobene pravice |človek nižjega družbenega sloja|; zavirati pobude od ~ |od občanov, krajanov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šibíti -ím nedov. šíbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, šibljèn -êna; šibljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Hrup ~i zbranost poslušalcev; neobč.: Lakota ga ~i; Veter ~i drevje upogiba, krivi
šibíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod našo težo; Kolena se mu ~ijo od utrujenosti; poud. šibiti se od česa Miza se ~i od dobrot |je polna dobrot|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zastranjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; zastranjevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. od česa ~ ~ teme pogovora odmikati se, oddaljevati se; neobč. ~ v razpravi |odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žúlj -a m z -em (ú; ȗ) ~ na dlaneh; od ~ev raskave roke; poud. živeti od tujih ~ev |od tujega dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bès bêsa in bès bésa m, pojm. (ȅ é; ȅ ȇ; ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) zavpiti od ~a |od hude jeze|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čúdo1 -a tudi čúdo -ésa s (ú; ȗ; ú ẹ̑; ȗ ẹ̑)
1. ~ se je zgodilo; ~a gradu |znamenitosti|; star. delati ~a čudeže
2. poud. ~ prečudno, ali si ti; pojm., neobč. od ~a vzklikniti od začudenja, presenečenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

da cápo1 [ka] nač. prisl. zv. (ȃ) glasb. ‹od začetka›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

donòs -ôsa m (ȍ ó) ~ pšenice; davek od ~a od dohodka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

eléktričarstvo -a s, pojm. (ẹ̑) dohodek od ~a |od obrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izberáčiti -im dov. -en -ena; izberáčenje (á ȃ) poud. kaj od koga od sestre ~ denar za kino |dobiti z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izcigániti -im dov. izcigánjen -a (á ȃ) poud. kaj od koga ~ denar od očeta |dobiti s prošnjami, prigovarjanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobile
izposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvabíti in izvábiti -im dov. izvábljenje; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj iz česa ~ prijatelja iz internata; poud. izvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izvabiti komu/čemu kaj ~ osumljencu priznanje |spretno, zvijačno doseči|; ~ poslušalcem solze |ganiti jih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvzéti -vzámem dov., nam. izvzèt/izvzét; izvzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj iz česa ~ primer iz obravnave; izvzeti koga/kaj od česa ~ zavezanca od plačevanja davkov; ~ stroške poslovanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

karakterístičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~a lastnost značilna, tipična; ~a pisava nenavadna, posebna
karakterístičnost -i ž, pojm. (í) ~ nasmeha; števn. ena od ~i njegove pisave |od posebnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ločítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ od doma; ~ rude od jalovine; pravn. ~ od mize in postelje |pretrganje zakonske skupnosti, ne pa zakonske zveze|; števn., nestrok. |strok. razveza|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mejíti -ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale; neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

milodár -a m (ȃ) star. živeti od ~ov od miloščine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mogôta -e ž, pojm. (ó) star. sijati od ~e od mogočnosti; roža ~ |čudežna zdravilna rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrgoléti -ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal; poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèspánec -nca m z -em pojm. (ȅá) biti izčrpan od ~a od nespečnosti, neprespanosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèvážen -žna -o; bolj ~ (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) nepomemben: ~a podrobnost
nèvážno -ega s, pojm. (ȅá) ločiti važno od ~ega od nepomembnega
nèvážnost -i ž, pojm. (ȅá) nepomembnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) nepristransko ~ kupec; biti ~; obveščen o kom/čem biti dobro ~ ~ vsem
obveščêni -a -o tudi obvéščeni -a -o (é; ẹ́) publ. izvedeti kaj iz dobro ~ih krogov |od pristojnih ljudi|
obveščêni -ega tudi obvéščeni -ega m, člov. (é; ẹ́) izvedeti kaj od ~a
obveščênost -i tudi obvéščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odčêsniti -em in odčesníti -čésnem dov. odčêsnjenje in odčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) kaj Vihar je odčesnil veje; poud. odčesniti kaj od česa ~ nogo od stola |odbiti|; poud. odčesniti kaj z/s čim ~ rob pisma z zobmi |odtrgati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddáljen -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ kraj; oddaljen od koga/česa Šola je kilometer ~a od središča
oddáljenost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddaljíti se -ím se tudi oddáljiti se -im se dov. oddálji se -íte se tudi -i se -ite se; oddáljil se -íla se tudi -il se -ila se, -ít se/-ìt se tudi -it se, oddáljen -a; oddáljenje; (-ít se/-ìt se tudi -it se) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) ~ ~ za nekaj korakov; oddaljiti se od koga/česa Čustveno se oddaljiti od ljudi; ~ ~ ~ prvotne teme

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oddeljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ zaporniku hrano; oddeljevati kaj za kaj ~ velike vsote za gradnjo cest; neobč. oddeljevati koga/kaj od koga/česa ~ teorijo od prakse ločevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oddvájanje (á; ȃ) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike s tifusom od drugih → ločevati; publ. oddvajati kaj za kaj ~ visoke vsote za obrambo → oddeljevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odklánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odklánjanje (ȃ) koga/kaj ~ pomoč; fiz. Kondenzator ~a elektronski curek; neobč. Dekleta so ga odklanjala zavračala
odklánjati se -am se (ȃ) od česa Nova likovna smer se ~a od realizma |oddaljuje|; fiz. Svetlobni curek se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odkopáti -kópljem tudi odkopáti -ám dov. odkopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ skriti predmet; odkopati kaj od česa ~ zemljo od drevesa
odkopáti se -kópljem se tudi odkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) Sneg ga je zasul, da se je komaj odkopal izkopal; poud. odkopati se iz česa ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odkŕhniti -em dov. odkŕhnjen -a; odkŕhnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ kos krede
odkŕhniti se -em se (ŕ ȓ) od česa Od skale se je odkrhnil drobec; pokr. zah. glasno se odkrhniti se odhrkniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odkupíti in odkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ knjige; ~ ugrabljenca; odkupiti koga/kaj od koga ~ travnik od soseda
odkupíti se in odkúpiti se -im se (í/ȋ/ú ú) ~ ~ iz ujetništva; poud. odkupiti se komu z/s čim ~ ~ prijatelju z darilom |dati mu darilo zaradi slabega, neprimernega ravnanja|; ~ ~ z delom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odločíti in odlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj To naj ~i predsednik; publ. ~ obe igri v svojo korist → zmagati v obeh igrah; Prav to je odločilo njegovo usodo usmerilo, določilo; odločiti kaj od česa ~ slabo grozdje od dobrega ločiti; star. odločiti koga/kaj za kaj ~ može za stražo določiti, izbrati; star. odločiti komu kaj ~ bolnikom posebne sobe dati; ~ vsakemu svoje delo odkazati; odločiti o kom/čem ~ ~ spornem vprašanju
odločíti se in odlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) za koga/kaj ~ ~ ~ izobražence pri volitvah; ~ ~ med eno in drugo možnostjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odmévati -am nedov. -ajóč, -áje; odmévanje (ẹ́) Klici ~ajo po dolini; neobč. V njegovem glasu ~a razočaranje se kaže, je vidno; odmevati od česa Dolina ~a ~ vriskov; brezos. Zavpil je, da je odmevalo od sten
odmévati se -am se (ẹ́) star. odmevati: Koraki se glasno ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpénjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; odpénjanje (ẹ̑) kaj ~ gumb; ~ jopico; odpenjati kaj od česa ~ živino od jasli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ gumb; voj. ~ pištolo; odpeti kaj od česa ~ živino od jasli; odpeti komu kaj ~ otroku plašč
odpéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Plašč se mu je odpel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odračúnati -am dov. -an -ana; odračúnanje (ȗ) kaj od česa ~ davek od honorarja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odskočíti -skóčim dov.; drugo gl. skočiti (í/ȋ ọ̑) ~ s ceste; šport. Skakalec je pravilno odskočil; odskočiti od česa poud. Žoga je odskočila od koša |se odbila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odtŕgan -a -o (ȓ) ~ gumb; odtrgan od koga/česa biti ~ ~ družine; poud. ~ od sveta |nepovezan z njim|
odtŕganost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvézati in odvezáti -véžem dov. odvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ čoln; odvezati komu kaj ~ otroku čevelj; odvezati koga česa ~ prosilca dolga; odvezati koga od česa ~ obtoženca od kazni
odvézati se in odvezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) Uspelo se mu je odvezati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odvezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrvico; odvezovati komu kaj ~ jetnikom roke; odvezovati koga česa ~ predsednika odgovornosti; odvezovati koga/kaj od česa ~ pričo od prisege
odvezováti se -újem se (á ȗ) začeti se odvezovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odviséti● -ím dov. odvísi -íte; odvísel -éla; (-èt/-ét) (ẹ́ í) od koga/česa Pojavi ~ijo drug od drugega so odvisni; Vse ~i ~ tebe je odvisno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogôrel -éla -o tudi ogorèl -éla -o in ogorél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ó ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) od česa od sonca ~ obraz
ogorélost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogorèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) knj. pog. od česa biti ~ od sonca ogorel
ogorênost -i ž, pojm. (é) knj. pog. ogorelost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osáma -e ž, pojm. (ȃ) neobč.: zboleti od ~e od osamljenosti; ~ kužnega bolnika osamitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osvobodíti -ím dov. osvobôdi -íte; osvobódil -íla, -ít/-ìt, osvobojèn -êna; osvobojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ deželo; ~ koga iz zapora → izpustiti, rešiti; osvoboditi koga česa ~ kmete plačevanja davkov → oprostiti; ~ upornike suženjstva; osvoboditi koga/kaj od česa ~ člana od odgovornosti → oprostiti ga odgovornosti
osvobodíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ tujega jarma; ~ ~ iz prijema → rešiti se, iztrgati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ozdráviti -im dov. ozdrávljen -a; ozdrávljenje tudi ozdravljênje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnika; publ. ~ gospodarstvo; ozdraviti koga česa ~ otroka prehlada; ozdraviti koga od česa ~ otroka od prehlada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pijàn -ána -o; bolj ~ (ȁ ȃ á) ~ gost; star. ~o vino opojno; poud. pijan (od) česa biti ~ (od) sreče |zelo srečen|
pijánost -i ž, pojm. (á) storiti kaj v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podedováti -újem in podédovati -ujem dov. podedovánje in podédovanje; drugo gl. dedovati (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ hišo; podedovati kaj od koga ~ bolezen od matere; podedovati po kom ~ ~ očetu; podedovati za kom ~ ~ stricem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

polaritéta -e ž (ẹ̑) neobč. ena od polaritet današnjega časa od polarnosti; fiz. magnetna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

postája -e ž (ȃ)
1. potniki na ~i; poud.: delati ~e na potovanju |se ustavljati|; ena od postaj njegovega življenja |eden od krajev, kjer je živel|
2. obveščevalna ~ gorske reševalne službe; signal radijske ~e; elektr. napajalna transformatorska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

práksa -e ž, pojm. (ȃ) uporabiti znanje v ~i; učitelj z večletno ~o z večletnimi delovnimi izkušnjami; obvezna ~ obvezno delo; opravljati odvetniško ~o odvetniški poklic; zdravnik splošne ~e zdravnik splošne medicine; publ. odstopanje od dosedanje ~e od ustaljenega načina ravnanja, navad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

premámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; premámljanje (á) koga ~ otroka z obljubami; neobč. premamljati kaj od koga ~ denar od prijateljev izmamljati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepísati in prepisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ dopis; ~ otroka na drugo šolo; prepisati kaj od koga ~ nalogo od sošolca; prepisati kaj na koga ~ posestvo na sina; prepisati komu kaj ~ sinu posestvo
prepísati se in prepisáti se -píšem se (í/á í) ~ ~ na drugo šolo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preplônkati -am dov. -an -ana; preplônkanje (ȏ) šol. žarg. prepisati: kaj od koga ~ nalogo od sošolca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritŕgati -am dov. -an -ana; pritrgánje (ŕ ȓ) komu kaj ~ delavcu plačo
pritŕgati si -am si (ŕ ȓ) pri čem ~ ~ ~ jedi; poud. ~ ~ od ust |prihraniti kaj od življenjsko pomembnih dobrin|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritrgováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pritrgovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ otrokom hrano
pritrgováti si -újem si (á ȗ) pri čem ~ ~ ~ obleki; poud. ~ ~ od ust |prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih dobrin|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razdvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razdvájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ pretepače; Spori ~ajo stranko; neobč. razdvajati kaj od česa ~ meso od kosti ločevati
razdvájati se -am se (á; ȃ) Gruča se je začela razdvajati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razgánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razgánjanje (ȃ) koga/kaj ~ demonstrante; Led ~a skalo; poud. Jeza ga ~a |Zelo je jezen|; brezos., poud. razganjati koga od česa ~a ga od radovednosti |Zelo je radoveden|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razgnáti -žênem dov., 3. os. mn., neobč. razženó; razgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ demonstrante; Voda je zmrznila in razgnala cevi; brezos. Vazo bo razgnalo; poud. razgnati koga od česa Razgnalo ga bo od jeze |zelo je jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razločíti in razlóčiti -im dov. razlóčenje; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ predmete v temi; star. Hoteli so ju ~ ločiti; razločiti koga/kaj od koga/česa težko ~ rdečo barvo od oranžne; razločiti koga/kaj po čem ~ ljudi po glasu
razločíti se in razlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Bilo je svetlo, da so se razločili predmeti na mizi; star. ~ ~ brez pozdrava raziti se, posloviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razmejeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razmejevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ zemljišča; ~ duševne pojave med seboj; neobč. razmejevati koga/kaj od koga/česa ~ dobro od slabega ločevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razmejíti -ím dov. razmêjil -íla, nam. razmejít/razmejìt, razmejèn -êna; drugo gl. mejiti (í/ȋ í) kaj ~ zemljišča; ~ realizem in naturalizem; neobč. razmejiti koga/kaj od koga/česa ~ dobro od slabega ločiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raznêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ vabila po hišah; poud. ~ novico po vasi |razširiti, razglasiti|; Vino je razneslo sod; brezos. Kotel je razneslo; poud. raznesti koga od česa Razneslo ga bo od jeze |Zelo je jezen|
raznêsti se -nêsem se (é) poud. To se je hitro razneslo po mestu |razširilo, razvedelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razpoznáti -znám dov. razpoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ mater po glasu; neobč. ~ ponesrečenca prepoznati; ~ predmete; neobč. razpoznati koga/kaj od koga/česa ~ dobro od zlega ločiti
razpoznáti se -ám se (á ȃ) neobč. ~ ~ v prostoru orientirati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razpoznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razpoznávanje (ȃ) koga/kaj ~ ljudi po glasu; ~ znake; neobč. razpoznavati koga/kaj od koga/česa ~ resnico od neresnice ločevati
razpoznávati se -am se (ȃ) neobč. ~ ~ v prostoru orientirati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

róp -a m (ọ̑) bančni ~; poud. ~ stoletja |zelo velik|; pojm. živeti od ~a od ropanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skoprnéti skoprním dov. skoprnênje; drugo gl. koprneti (ẹ́ í) poud. ~ od sreče |zaradi močnega čustva postati nemočen|; star.: ~ od strahu odreveneti; ~ od želje izhirati, oslabeti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slabína -e ž, pojm. (í) neobč. opomoči si od ~e od slabosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slovó -ésa s, pojm. (ọ̑ ẹ́; ọ̑ ẹ̑) ~ od domačih; dati roko v ~; molk ob ~esu, pri ~esu; poud.: ~ od mladosti |prenehanje, konec mladosti|; dati ~ kajenju |odvaditi se kajenja|; spregovoriti v zadnje ~ |ob pogrebu|; star.: vzeti ~ od koga posloviti se; dati roko k ~esu v slovo, za slovo; knj. pog. priti po ~ se poslovit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

térjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; térjanje (ẹ̑) koga za kaj ~ dolžnika za dolg; ~ plačilo škode; neobč. terjati kaj od koga Od njega ne smemo ~ preveč zahtevati; neobč.: ~ svoje pravice odločno zahtevati; Nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ podatek pomemben, tehten; star. reči kaj z ~im glasom tehtnim, resnim; knj. pog. biti preveč ~ bahav, postavljaški; važen za koga/kaj Prehrana je ~a ~ otrokov razvoj pomembna
vážno -ega s, pojm. (á) ločiti ~ od nevažnega pomembno od nepomembnega
vážnost -i ž, pojm. (á) ~ odločitve pomembnost; knj. pog. fantova ~ bahaštvo, postavljaštvo; publ. Stvar je velike ~i zelo pomembna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vlážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ robec; poud. ~o čelo |znojno|; Perilo je še ~o; vlažen od česa tla, ~a ~ rose; poud. od ganjenosti ~e oči |solzne|
vlážni -a -o (á) zdrav. ~ ekcem
vlážno -ega s, pojm. (á) uspevati na ~em
vlážnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zád mestov. prostor. prisl. (ȃ) knj. pog. zadaj: usesti se ~; skrivati se ~ za ograjo; napasti od ~; ogledovati kaj od spred in od ~ z vseh strani

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zahtévati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zahtévanje (ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ direktorja; publ. Cesta je zahtevala štiri žrtve V prometni nesreči so umrli štirje ljudje; zahtevati kaj od koga/česa ~ potne liste od potnikov; zahtevati za kaj Koliko ~aš ~ avto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zamrgoléti -ím dov. zamrgolênje; drugo gl. mrgoleti (ẹ́ í) Mravlje so zamrgolele po mravljišču; poud., s smiselnim osebkom zamrgoleti koga/česa Na ulicah je zamrgolelo ljudi |Ljudje so se pojavili v velikem številu|; zamrgoleti od koga/česa Planine so zamrgolele od planincev |V planine je prišlo veliko planincev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zaviséti● -ím dov. zavísi -íte; zavísel -éla; zavisênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) biti odvisen: od koga/česa Od vas ~i, kako bo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zblaznéti -ím dov. zblaznênje; drugo gl. blazneti (ẹ́ í) ~ v zaporu; poud. zblazneti od česa skoraj ~ od strahu |zelo se prestrašiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zgôraj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. V dolini je vas, ~ pa grad; daleč, tu visoko ~; ~ na podstrešju; na drugi strani ~; °~ navedene priče navedene priče; Zlezi s stolpa, ~ ni več varno; knj. pog., poud. sončiti se ~ brez |brez zgornjega dela kopalne obleke|
2. poud.: ~ mu niso bili naklonjeni |nadrejeni|; Želel je biti uspešen, biti čim bolj ~ |na boljšem položaju|; dobivati ukaze od ~ |od nadrejenih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zmamíti in zmámiti -im in zmámiti -im dov. zmámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. |zvabiti|: koga/kaj ~ otroka k sebi; Denar ga je zmamil v svet; zmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zmámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zmámljanje (á) poud. |zvabljati|: koga/kaj ~ ptiče v past; ~ popotnike v nesrečo; zmamljati kaj od koga ~ denar od prijateljev |spretno, zvijačno dobivati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zúnaj1 mestov. prostor. prisl. (ú)
1. Grad je ~ in znotraj lepo urejen; Nekateri so šli v dvorano, drugi so stali ~; sedeti ~ pod kostanjem; ~ je mrzlo; ogledati si tovarno od ~ in od znotraj
2. poud. vse večere prebiti ~ |zdoma|; knj. pog. ~ imajo to bolje urejeno v tujini; ~ v svetu ga poznajo; vmešavanje od ~
na zúnaj ozirn. prisl. zv. (ú) ~ ~ so si zelo podobni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zvabíti in zvábiti -im dov.; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroka k sebi; poud. ~ nasprotnika v past |prevarati, ukaniti ga|; ~ žival s seboj; poud. zvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |izvabiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvábljanje (á) koga/kaj ~ ljudi v mesto; ~ otroke k igri; poud. zvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |izvabljati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žaréti -ím nedov. žári -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žarênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Oglje ~i; poud. žareti od česa ~ ~ sreče |biti zelo srečen|; brezos. Na pobočju je žarelo od resja |je močno cvetelo resje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|
àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

am.. varianta predp. ab.. |od.., s../z..| amputírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ap.. [poudarjeno áp] varianta predp. apo.. |od, stran| ápage

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

apo.. [poudarjeno ápo] predp.; tudi varianta ap.. |od, vstran, nazaj| apodóza, apokalípsa; apomorfín; apogeotropízem; apáge

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

békprojékcija -e ž (ẹ̑ẹ́) film. projekcija od zadaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bóg vé1 tudi bógvé [kv] vpraš. člen. zv. (ọ̑ ẹ́) poud. |kdo ve|: ~ ~ ali še živi; Joče ali od žalosti ali od jeze, ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bolán1 bôlna -o tudi bolán bôlna -ó [u̯n], °bolána -o; bolj ~ (ȃ ó ó; ȃ ó ọ̑) ~ otrok; biti hudo ~; poud. bolan od česa ~ ~ ljubosumnosti |zelo ljubosumen|; bolan na čem ~ ~ srcu; bolan za čim ~ ~ pljučnico
bôlni -ega [u̯n] m, člov. (ó) ~ zdravega nosi
bôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Bonifácij -a m z -em oseb. i. (á) |eden od ledenih mož; ime več papežev|
Bonifácijev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

částen -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~a služba; Vsako delo je ~o
částni -a -o (á) ~ član; poud. biti ~a izjema |boljši od drugih|
částnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čèm [če tudi čə] sedanjik od hoteti (ȅ; ə̏); gl. hoteti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

črnàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) modrikastočrn (od udarca): ~ obraz
črnávost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dávišnji -a -e (á; ȃ) pešaj. ~ dogovor |od zjutraj istega dne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

d. c. okrajš. da capo |od začetka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

de.. [poudarjeno dè] predp. |raz.., od.., iz.., ne..| decentralizírati, degradírati, dehidrírati, demaskírati, demilitarizírati, demoralizírati, devalvírati; defenzíva, degresíja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

degažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degažíranje (ȋ) šport. |brcniti, vreči žogo od vrat|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

derivatíven -vna -o (ȋ)
derivatívni -a -o (ȋ) pravn. ~a pravica |pridobljena od pravnega prednika|
derivatívnost -i ž, pojm. (ȋ) pravn.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dezertácija -e ž (á) |pobeg od vojakov ali iz boja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

distálen -lna -o (ȃ) anat. |od trupa bolj oddaljen|
distálni -a -o (ȃ) ~ del kosti
distálnost -i ž, pojm. (ȃ) anat.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

distancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; distancíranje (ȋ) kaj ~ konstrukcijske elemente razmakniti
distancírati se -am se (ȋ) publ. od česa ~ ~ ~ razprave |odkloniti, zavračati razpravo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

domobéžen -žna -o (ẹ́) neobč. |ki beži od doma|
domobéžnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

domobéžnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. |ubežnik od doma|
domobéžnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
domobéžničin -a -o (ẹ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drhtéti -ím nedov. dŕhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drhtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ od mraza; poud. ~ od žalosti |biti zelo žalosten|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let
dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ekskúrz -a m, pojm. (ȗ) izobr. |odmik, oddaljitev od glavne teme|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ékstra2 prisl. (ẹ̑)
1. nač., knj. pog.: zelo ~ se oblačiti nenavadno, posebno; To pa je ~ zate posebej, nalašč; Vsaka steklenica stoji ~ ločeno od drugih
2. mer., poud. ~ fin |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

elongácija -e ž, pojm. (á) zvezdosl. |navidezna oddaljenost planeta od Sonca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

en fáce [an fas] nač. prisl. (ȃ) fr. cit. (naravnost) v obraz, od spredaj: slikati se v profilu in ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

erátski -a -o (ȃ) zem. ~a skala |ki jo je ledenik prinesel od drugod|
erátskost -i ž, pojm. (ȃ) zem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glavarína -e ž (í) |davek od osebe|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

górši -a -e (ọ̑) zastar.: biti ~ od drugih slabši, hujši; nagraditi najgoršega med kosci najboljšega; ~e dekle od vseh lepše

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

heteronomíja -e ž, pojm. (ȋ) nesamostojnost, odvisnost od drugih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hŕbet -bta in hrbèt -btà m, druga oblika dalje -ù -- -ù -òm; -à -ôv -ôma -à -éh -ôma; -í -ôv -òm -é -ìh -mí (ŕ; ə̏ ȁ) upogniti ~; držati roke na ~u; kupiti meso s ~a; ~ roke; ~ čeka |zgornja stran|; napasti sovražnika v ~ |od zadaj|; knj. pog. pri padcu si zlomiti ~ hrbtenico; zem. gorski ~; snov., kuhar. srnin ~ |slaščica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

impresioníran -a -o [ijo]; bolj ~ (ȋ) nad kom/čim biti ~ ~ igro prevzet od nje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

indúlt -a m (ȗ) pravn. |od papeža dodeljena posebna pravica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

inkubácija -e ž, pojm. (á) |čas od okužbe do izbruha bolezni|: ~ je, traja deset dni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

inkvizícija -e ž (í) zgod. |cerkveno sodstvo od 12. do 18. stoletja|: ustanoviti ~o; pojm., slabš. sadistična okupatorska ~ |brezobzirno, nasilno ravnanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izmámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmámljanje (á) poud. komu kaj ~ očetu denar |spretno, zvijačno ga dobivati od njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izozád prostor. prisl. (ȃ) knj. pog.
1. smer. Napadel ga je ~ od zadaj
2. mestov. Slišal je, kako se je ~ nekdo odkašljal zadaj, odzadaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigo
izposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpulíti in izpúliti -im dov. izpúljenje; drugo gl. puliti (í/ȋ/ú ú) kaj iz česa ~ nit iz blaga; ~ repo; izpuliti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. ~ očetu še zadnji denar |ga dobiti od njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izročèn -êna -o (é) ustno ~a pravljica; izročen komu/čemu skrbnikom ~ otrok; poud. biti na milost in nemilost ~ tujcem |biti od njih popolnoma odvisen|
izročênost -i ž, pojm. (é) neobč. človekova ~ usodi prepuščenost, predanost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvléči -vléčem dov., nam. izvléč/izvlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj iz česa ~ žebelj iz deske; ~ ponesrečenca iz avtomobila; poud. ~ prijatelja iz revščine, težav |rešiti|; teh. ~ črte s tušem; poud. izvleči iz koga kaj ~ ~ znanca denar |s silo, z vztrajnostjo dobiti ga od njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvŕtati -am dov. -an -ana; izvŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ desko, zob; poud. ~ denar, gradbeno dovoljenje |dobiti, pridobiti z vztrajnim prizadevanjem|; izvrtati kaj iz koga/česa ~ kovice iz jeklenih konstrukcij; poud. ~ iz prijatelja skrivnost |izvedeti jo od njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jetník -a m, člov. (í) osvoboditi ~e; poud. biti ~ navad |biti zelo odvisen od navad|
jetníca -e ž, člov. (í)
jetníčin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

júg -a in jùg júga m, pojm. (ȗ; ȕ ú) piha od ~a, z ~a; smer sever—jug; ~ na zemljevidu; ~ države; Ptice se selijo na ~; bučanje ~a |vetra|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Jútrovo -ega s, zem. i. (ú) neobč. |dežele vzhodno od Sredozemskega morja|
jútrovski -a -o (ú) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kàr2 prisl. zaim. (ȁ)
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kástor1 -ja m s -em oseb. i. (ȃ) |eden od bajeslovnih dvojčkov|
Kástorjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kentáver -vra m, člov. (á) |bajeslovno bitje, od pasu navzdol konj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kipéti -ím nedov. kípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi kípel -éla; kipênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Juha ~i; poud.: Fantom kri ~i v žilah |so mladi, živahni|; Betonske zgradbe ~ijo v nebo |se dvigajo|; star. kipeti česa ~ življenjske sile od življenjske sile; poud. kipeti iz česa Iz rane ~i kri |močno odteka, lije|; poud. Iz grl je kipela pesem |Navdušeno so peli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kompromís -a m (ȋ) doseči ~ delni sporazum; slabš. biti prisiljen delati ~e |popuščati, odstopati od načel|; poud. ravnati brez ~ov |dosledno, načelno, nepopustljivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

korelácija -e ž, pojm. (á) ~ med pojavi medsebojna odvisnost, sorazmerje; biti v ~i s čim biti odvisen od česa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kotíšče -a s (í) premestiti živali v ~ |v prostor za kotenje|; poud. ~ bolezni |kraj, od koder se širi bolezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Kraljevína Jugoslávija -e -e ž, zem. i. (í á) zgod. |Jugoslavija od 1918 do 1941|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krošé -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) šport. |udarec od strani pri boksu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ljúbljen -a -o (ú) premalo ~ otrok
ljúbljeni -a -o (ȗ) poud. |ljubi, dragi|: ločitev od ~ega dekleta; v osmrtnicah Umrl je naš ~ oče
ljúbljeni -ega m, člov. (ȗ) govoriti z ~im
ljúbljena -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poslavljati se od ~e
ljúbljenost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Módri Níl -ega -a m, zem. i. (ọ́ ȋ) |eden od izvirov Nila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nadgrajèn -êna -o (ȅ é é) ~ prostor nadzidan
nadgrajêni -a -o (é) vet. ~a žival |z višjim zadnjim delom od sprednjega|
nadgrajénost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naslòv -ôva m (ȍ ó) napisati ~; dobivati pošto na domači ~; izdati knjigo z ~om Poezije; podeliti ~ doktor znanosti, knj. pog. ~ doktorja znanosti; publ. biti izvoljen v ~ znanstveni svetnik biti izvoljen za znanstvenega svetnika; urad. dobiti sredstva iz ~a zdravstvenega zavarovanja od zdravstvenega zavarovanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navzdòl [-u̯] smer. prostor. prisl. (ȍ) iti, spustiti se po klancu ~; pogled ~; pregledovati prostore od zgoraj ~; cene od sto tolarjev ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nêčem in néčem zanikani sedanjik od hoteti (é; ẹ́); gl. hoteti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèodvísen -sna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~ narod svoboden, samostojen; neodvisen od koga/česa ~ ~ staršev; publ. biti ~ ~ državnih organov |nepodrejen državnim organom|
nèodvísni -a -o (ȅí) mat. ~a spremenljivka
nèodvísnost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèpravovéren -rna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ kristjan; poud. ~o mnenje |drugačno od splošno, uradno veljavnega|
nèpravovérnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nèvrednôta -e ž, pojm. (ȅó) poud. |kar je nasprotno, drugačno od vrednote|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nikógaršnji -a -e nik. svoj. zaim. (ọ̑) ~ pes; poud. ~ega kruha ne maram, sama znam zaslužiti; publ. ~e ozemlje |ne pripadajoče nobeni od nasprotnih strani|
nikógaršnjost -i ž, pojm. (ọ̑); prim. nikogaršen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nóčem zanikani sedanjik od hoteti (ọ́); gl. hoteti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Nôva Zelándija -e -e ž, zem. i. (ó á) |otoška država vzhodno od Avstralije|: na ~i ~i
novozelándski -a -o (ȃ)
Novozelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ)
Novozelándka -e ž, preb. i. (ȃ)
Novozelándčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obséden1 -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|
obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obsiján -a -o; bolj ~ (á) od česa biti ~ ~ sonca; obsijan z/s čim z mesečino ~ obraz
obsijánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

očáran -a -o; bolj ~ (ȃ) ~o gledalstvo; očaran od koga/česa biti ~ ~ lepote; očaran nad kom/čim ~ ~ lepoto gor
očáranost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

očŕnjen -a -o tudi očrnjèn -êna -o; bolj ~ (ŕ; ȅ é é) ~ obraz; očrnjen od česa ~ ~ saj; poud. biti ~ med ljudmi |nepriljubljen, osovražen|
očŕnjenost -i in očrnjênost -i ž, pojm. (ŕ; é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddahníti se in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. oddáhnjenje; drugo gl. dahniti (í/ȋ/á á) ~ ~ in nadaljevati; oddahniti se od koga/česa ~ ~ ~ skrbi; poud. ~ ~ ~ otrok |za nekaj časa prenehati se ukvarjati z njimi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddaljíti -ím dov. oddálji -íte; oddáljil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; oddaljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj od koga/česa ~ vozila z vnetljivimi snovmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. -ajóč se, si; oddihávanje (ȃ) Po vsaki vzpetini so se dolgo oddihavali; neobč. oddihavati se od česa ~ ~ ~ dela odpočivati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddihováti se -újem se in oddihováti si -újem si nedov. -ujóč se, si, -ováje se, si; -àl se, si -ála se, si, -àt se, si; oddihovánje; (-àt se, si) (á ȗ) globoko se oddihovati; neobč. oddihovati se od česa ~ ~ ~ dela odpočivati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddvojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) publ. ločen; upravno ~a pokrajina; imeti ~o mesto med vrstniki → posebno; oddvojen od koga/česa biti ~ ~ družbe → ločen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odklêj1 in odklèj mer. čas. prisl. zaim. (é/ȇ; ȅ) neobč. od kdaj: ~ se že poznava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odklêj2 in odklèj podr. čas. vez. (é/ȇ; ȅ) neobč. Vprašanje je, ~ se v zgodovini pojavlja ta tip družbe od kdaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odklesáti -kléšem dov. odklesánje; drugo gl. klesati (á ẹ́) kaj od česa ~ ~ kamna več majhnih kosov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odlepíti in odlépiti -im tudi odlépiti -im dov. odlépljenje; drugo gl. lepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ nalepko
odlepíti se in odlépiti se -im se tudi odlépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Nalepka se je odlepila; odlepiti se od koga/česa poud. ~ ~ ~ slabe družbe |ločiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odlépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odlépljanje (ẹ́) kaj ~ nalepke
odlépljati se -am se (ẹ́) poud. od koga/česa ~ ~ ~ skupine |ločevati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odletávati -am nedov. -ajóč; odletávanje (ȃ) Lastovke ~ajo; odletavati od česa poud. Kamenje ~a ~ zidu |se odbija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odmáknjen -a -o; bolj ~ (á) časovno ~ dogodek; ~ stol; poud.: živeti v ~i vasi |precej oddaljeni; težje dostopni|; ~o gledanje na stvari |nestvarno, neživljenjsko|; odmaknjen od česa biti ~ ~ resničnosti
odmáknjenost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odmláda mer. čas. prisl. (ȃ) poznati se že ~ od mladega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odnéhati -am dov. odnéhanje (ẹ̑) ~ sredi poti na vrh; Bolečine so odnehale ponehale, popustile; pokr. Po dežju je zemlja odnehala se je zmehčala; neobč. odnehati od česa ~ ~ tožbe odstopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpásti -pádem dov., nam. odpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Listje je odpadlo; odpasti od česa ~ ~ vere; odpasti na koga/kaj Kolikšen znesek ~e ~ osebo; publ. Del denarja ~e tudi za nakup opreme → se bo uporabil, oddelil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpočíti -počíjem dov.; drugo gl. počíti (í ȋ) redk. kaj ~ noge odpočiti si; redk. leči in ~ odpočiti se, odpočiti si
odpočíti se -počíjem se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ dela; Ko se ~ijemo, odidemo
odpočíti si -počíjem si (í ȋ) kaj ~ ~ oči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpočívati -am nedov. -ajóč, -áje; odpočívanje (í) redk. kaj ~ oči odpočivati si; redk. Karavana ~a se odpočiva, si odpočiva
odpočívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ dela; ~ ~ med delom, pri delu
odpočívati si -am si (í) kaj ~ ~ noge

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrevenéti -ím dov. odrevenênje; drugo gl. dreveneti (ẹ́ í) od česa ~ ~ mraza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrínjen -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. čutiti se ~ega |zapostavljenega|; poud. odrinjen od česa biti ~ ~ dogajanja |ne biti upoštevan|
odrínjenost -i ž, pojm. (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odskakováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; odskakovánje; (-àt) (á ȗ) Ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi poškropil; odskakovati od česa poud. Žoga ~uje ~ tal |se odbija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odsónčje -a s (ọ̑) zvezdosl. |točka največje oddaljenosti planeta od Sonca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odstòp -ópa m, pojm. (ȍ ọ́) ~ prednosti; ~ od pogodbe; zdrav. ~ mrežnice; publ.: podati ~ odstopiti; ~ prevoda od izvirnega besedila razlikovanje, odmik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odstópati -am nedov. odstópanje (ọ́; ọ̑) Omet ~a; Predsednik izjavlja, da ~a; odstopati od česa ~ ~ svojih načel; publ. Cene ~ajo ~ lanskega povprečja → se ločujejo, razlikujejo; publ. odstopati po čem To blago ~a ~ kvaliteti → je zelo kvalitetno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odstopíti in odstópiti -im dov. odstópljen -a; odstópljenje; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) Podplat na čevljih je odstopil; Predsednik je odstopil; šalj. odstopiti koga ~ ministra |odstaviti; povzročiti odstop|; odstopiti od česa ~ ~ svojih načel; pravn. ~ ~ tožbe; odstopiti komu kaj ~ bratu dediščino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odštét -a -o (ẹ̑) izdatek je ~; odštet od česa znesek, ~ ~ skupne vsote
odštétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvézan -a -o (ẹ́) ~ čevelj; odvezan česa biti ~ odgovornosti; odvezan od česa biti ~ ~ odgovornosti
odvézanost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odvísen -sna -o; bolj ~ (í; í ȋ í) star. osamosvojitev ~ih narodov nesvobodnih, nesamostojnih; odvisen od koga/česa biti finančno ~ ~ staršev; uspeh, ~ ~ prizadevnosti; knj. pog. biti preveč ~ ~ mnenja drugih preveč ga upoštevati
odvísni -a -o (í) jezikosl. ~ stavek
odvísnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odzémlje -a s (ẹ̑) zvezdosl. |točka največje oddaljenosti planeta od Zemlje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogradíti -ím dov. ográdil -íla, nam. ogradít/ogradìt; drugo gl. graditi (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ vrt z ograjo
ogradíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zunanjega sveta; publ. ~ ~ ~ izjave → zavračati izjavo, ne strinjati se z njo; neobč. ograditi se proti komu/čemu ~ ~ ~ vsem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ograjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ograjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj z/s čim ~ dvorišče z ograjo; poud. Zaliv ~ujejo visoki hribi |obdajajo, obkrožajo|
ograjeváti se -újem se (á ȗ) od koga/česa neobč. ~ ~ ~ sveta; publ. ~ ~ ~ sklepov → zavračati sklepe; neobč. ograjevati se proti komu/čemu ~ ~ ~ svojim sosedom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oledenéti -ím dov. oledenênje; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) redk. Cesta je oledenela poledenela; poud. oledeneti od česa ~ ~ groze |postati negiben, tog|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omámljen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ bolnik; omamljen od česa biti ~ ~ pitja
omámljenost -i ž, pojm. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omejíti -ím dov. omêjil -íla, nam. omejít/omejìt; drugo gl. mejiti (í/ȋ í) koga/kaj časovno ~ govornika; ~ hitrost; omejiti kaj na kaj ~ raziskave na alge; omejiti kaj z/s čim ~ igrišče s črto; omejiti komu/čemu kaj ~ avtomobilom hitrost; ~ članom delovanje
omejíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v jedi; publ. omejiti se od česa ~ ~ ~ predsednikove izjave → zavračati jo, ne strinjati se z njo; omejiti se na kaj ~ ~ ~ najpomembnejše

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oneméti -ím dov. onemênje; drugo gl. nemeti (ẹ́ í) ~ po hudi bolezni; poud. onemeti od česa ~ ~ začudenja |zelo se začuditi|; neobč. Godba je onemela utihnila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) ~a roka; oparjen od koga/česa ~ ~ slane
opárjenost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opíkan -a -o; bolj ~ (ȋ) od česa biti ~ ~ komarjev
opíkanost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. ~ človek pijan; poud. opojen od česa biti ~ ~ sreče |omamljen|
opojênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opomôči si -mórem si dov. opomógel si opomôgla si (ó ọ́) od česa ~ ~ ~ bolezni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

optimálen -lna -o (ȃ) ~a rešitev |od mogočih najboljša|
optimálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Oriènt -ênta [ije] m, zem. i. (ȅ é) publ. |dežele vzhodno od Sredozemskega morja|
oriêntski -a -o [ije] (ȇ) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osámiti -im tudi osamíti -ím dov. osamíl -a tudi osámil -íla, nam. osámit tudi osamít/osamìt; osámljenje tudi osamljênje; drugo gl. samiti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ bolnika; ~ virus
osámiti se -im se tudi osamíti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) od koga/česa ~ ~ ~ vseh; ~ ~ na stara leta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osamosvájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; osamosvájanje (á) koga/kaj Ta zakon ~a znanstvene zavode
osamosvájati se -am se (á) Kolonije se ~ajo; publ. osamosvajati se od česa ~ ~ ~ tujih vplivov |postajati neodvisen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslabèl -éla -o in oslabél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ otrok; oslabel od česa biti ~ ~ bolezni
oslabélost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslabéti -ím dov. oslabênje; drugo gl. slabeti (ẹ́ í) od česa ~ ~ lakote; Oči so mu oslabele

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslepljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) biti ~ zaradi močne svetlobe; poud. oslepljen od česa ~ ~ ljubezni |nekritičen|
oslepljênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osnôva -e ž (ȏ) ~ hribov je apnenec; materialna ~ družine; ~e ekonomike; dobiti dobro ~o za študij podlago; knj. pog. Hiša ima dobro ~o temelje; poud. očitki brez (vsake) ~e |izmišljeni, neutemeljeni, neresnični|; publ.: ocenjevati delo na ~i dogovorjenih meril z dogovorjenimi merili; To pomeni v ~i isto v bistvu, pravzaprav, dejansko; v ~i napačen načrt od začetka, v bistvu; biol. dedna ~ |gen, geni|; jezikosl. nedoločniška, a-jevska ~; mat. logaritemska ~; tekst. zankasta ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osteklenéti -ím dov. osteklêni -íte; -èl/-él -éla; osteklenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Riž na ognju ~i; poud. ostekleneti od česa ~ ~ groze |zelo se zgroziti|; poud. Pogled mu je osteklenel |postal nepremičen, tog|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ošibéti -ím dov. ošibênje; drugo gl. šibeti (ẹ́ í) od česa ~ ~ bolezni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

otrdéti -ím dov. otrdênje; drugo gl. trdeti (ẹ́ í) od česa ~ ~ mraza; poud. ~ ~ strahu |postati negiben, tog|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ozdravéti -ím dov. ozdrávi -íte; -èl/-él -éla, -èt/-ét; ozdravênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik je ozdravel; ozdraveti od česa ~ ~ bolezni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ozdrávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ozdrávljanje (á) koga/kaj ~ bolnike; ozdravljati od česa počasi ~ ~ hude bolezni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Pankrácij -a m s -em oseb. i. (á) |eden od ledenih mož|
Pankrácijev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

píkčast -a -o (í; ȋ) ~a ruta; poud. pikčast od česa biti ves ~ ~ bolh |opikan|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plamenéti -ím nedov. plamêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; plamenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Ogenj ~i; poud. plameneti od česa ~ ~ jeze, nestrpnosti |biti zelo jezen, nestrpen|; poud. plameneti za koga/kaj ~ ~ resnico |zelo se potegovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plamtéti -ím nedov. plámti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; plamtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Kres ~i; poud. plamteti od česa ~ ~ ljubezni |zelo ljubiti|; poud. plamteti za koga/kaj ~ ~ svobodo |zelo se zavzemati za svobodo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

počíti počíjem tudi počíti se počíjem se dov. -íj (se) -íjte (se); -ìl (se) -íla (se), -ít (se)/-ìt (se); počítje; (-ít (se)/-ìt (se)) (í ȋ; í ȋ) neobč. odpočiti se, oddahniti se: od koga/česa ~ ~ dela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podméren -rna -o (ẹ́; ẹ̑)
podmérni -a -o (ẹ́; ẹ̑) neobč. ~ ploh |manjši od dogovorjenega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podríčan -a -o; bolj ~ (í; ȋ) pokr. gor. ~ kožuh oguljen; podričan od česa redk. Breg je ves ~ ~ sankanja zdrsan
podríčanost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pòdsáharski -a -o in pòdsahárski -a -o (ȍȃ; ȍȃ) publ. ~a Afrika |območje južno od Sahare|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pogánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogánjanje (ȃ) koga/kaj ~ čoln z vesli; poud. ~ koga od hiše |poditi, odganjati|; Vrtnice lepo ~ajo; Vso pot je poganjal
pogánjati se -am se (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa; poud. poganjati se za koga/kaj ~ ~ ~ pravico |zelo si prizadevati zanjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pókati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pókanje (ọ́ ọ̑) Goreča polena ~ajo; pokati koga/kaj ~ balone; žarg. ~ gamse |streljati|; poud. pokati od česa ~ ~ zdravja |biti zelo zdrav|; brezos. V peči je pokalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Póluks1 -a m, oseb. i. (ọ́) |eden od bajeslovnih dvojčkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ponôrel -éla -o tudi ponorèl -éla -o in ponorél -a -o [-u̯] (ó ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) knj. pog. ~ človek duševno bolan; poud. ponorel od česa biti ves ~ ~ bolečine
ponorélost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ponoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) knj. pog. ~ zaradi mučenja duševno zboleti; poud. ponoreti od česa ~ ~ navdušenja |biti zelo navdušen|; poud. ponoreti za kom Ponorel je za tisto lepotico |se zaljubil vanjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popíkan -a -o; bolj ~ (ȋ) od česa biti ves ~ ~ komarjev
popíkanost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poslávljati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; poslávljanje (á) od koga/česa ~ ~ ~ dekleta; poud.: ~ ~ ~ gimnazijskih klopi |končevati gimnazijo|; Mladost se ~a |mineva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poslovíti se -ím se dov. poslôvi se -íte se; poslôvil se -íla se, -ít se/-ìt se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) od koga/česa ~ ~ ~ domačih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povečérje -a s (ẹ̑) voj. |čas od večerje do spanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povíšati -am dov. -an -ana; povíšanje (ȋ) kaj ~ glas; ~ nasip; povišati koga/kaj v kaj ~ koga v plemiča; ~ diplomatsko predstavništvo v veleposlaništvo; povišati komu kaj ~ uslužbencu plačo
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pozábljen -a -o; bolj ~ (á) ~ grob; ~a obljuba; pozabljen od koga ~ ~ prijateljev
pozábljeni -ega m, člov. (á) užaljenost ~ega
pozábljeno -ega s, pojm. (á) obujati ~
pozábljenost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prečrkováti -újem dvovid. prečrkovánje; drugo gl. črkovati (á ȗ) jezikosl. ~ iz cirilice v latinico; dov. prečrkovati kaj s težavo ~ pismo |prebrati od črke do črke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predizkústven -a -o (ȗ)
predizkústveni -a -o (ȗ) filoz. ~o sklepanje |neodvisno od izkustva|
predizkústvenost -i ž, pojm. (ȗ) filoz.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predizkústveno nač. prisl. (ȗ) filoz. |neodvisno od izkustva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preglasíti -ím dov. preglásil -íla, nam. preglasít/preglasìt, preglašèn -êna; drugo gl. glasiti se1 (í/ȋ í) koga/kaj ~ solista; poud. Laž je preglasila resnico |postala močnejša, pomembnejša od resnice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepuščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) komu/čemu sinu ~a hiša; poud.: biti ~ samemu sebi |brez pomoči|; biti na milost in nemilost ~ komu |popolnoma odvisen od koga, podrejen komu|
prepuščênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prescán -a -o; bolj ~ (á) nizk. ~a žimnica |premočena od seča|
prescánost -i ž, pojm. (á) nizk.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

presedèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) poud. ~ naslanjač |poškodovan od sedenja|
presedênost -i ž, pojm. (é) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

presúnjen -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ človek; neobč. spregovoriti s ~im glasom z ganjenim; presunjen od koga/česa biti ~ ~ lepote
presúnjenost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prešínjen -a -o (ȋ) poud. od koga/česa biti ves ~ ~ novih idej |prevzet|
prešínjenost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |prevzetost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prešprícati -am dov. -an -ana; prešprícanje (ȋ) šol. žarg. neopravičeno izostati od pouka: kaj ~ matematiko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pretéža -e ž, pojm. (ẹ́) žel. |teža, večja od dovoljene|: ~ vagona

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pretŕgati -am dov. -an -ana; pretŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ nit; ~ diplomatske stike; ~ tišino; publ. pretrgati z/s kom/čim ~ s prijateljem; ~ s tradicijo
pretŕgati se -am se (ŕ ȓ) Zavesa se je pretrgala; poud. pretrgati se od česa ~ ~ ~ garanja |izčrpati se|; poud. pretrgati se z/s čim ~ ~ z delom |izčrpati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prevzét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) od koga/česa biti ves ~ ~ novih idej; prevzet nad kom/čim ~ ~ lepoto pokrajine
prevzéti -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~a beseda
prevzétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ljubezenska ~; neobč. delati z veliko ~jo s poletom, z vnemo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prežét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) čustveno ~ opis narave; poud. prežet od česa biti ves ~ ~ začudenja |zelo začuden|; prežet z/s čim biti ~ z modernimi nazori
prežétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prilív -a m, pojm. (ȋ) ~ potrebne tekočine; publ. ~ delovne sile v mesta prihod ljudi od drugod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

proníknjen -a -o (ȋ) poud. z/s čim biti ves ~ z mislijo na potovanje |prevzet od misli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raglánski -a -o (ȃ) ~i rokavi |s poševnim šivom od vratnega izreza do podpazduhe|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razcedíti se -ím se dov. razcédil se -íla se, nam. razcedít se/razcedìt se; razcejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) Smetana se je razcedila; poud. razcediti se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razčêsniti -em in razčesníti -čésnem dov. razčêsnjenje in razčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. kaj Strela je razčesnila drevo |razklala, preklala|
razčêsniti se -em se in razčesníti se -čésnem se (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. ~ ~ na dvoje |razklati se, preklati se|; poud. razčesniti se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razlíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~i cilji; Stavbi sta ~i; različen od koga/česa biti ~ ~ brata; različen po čem biti ~ ~ izobrazbi
razlíčno -ega s, pojm. (í) privlačnost ~ega
razlíčnost -i ž, pojm. (í) ~ pojavov; števn. ~i med ljudmi |razlike|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razlíka -e ž (ȋ) ~ med spoloma; mat. ~ dveh števil; ~e v barvi; poud. pohvaliti vse, brez ~e |prav vse|; publ.: Brata sta si podobna, z ~o, da je mlajši večji le da je mlajši večji; biti uspešen za ~o od drugih v primerjavi z drugimi; na drugem tekmovanju zmagati za ~o od prvega v drugem tekmovanju zmagati, v prvem pa izgubiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razpóčiti se -im se dov. razpóčenje (ọ́ ọ̑) Zrel strok se ~i; poud. razpočiti se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razseján -a -o (á) v žitu ~ mak; poud. po hribovju ~e kmetije |stoječe ločeno ena od druge|
razsejánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raztájati -am dov. -an -ana; raztájanje (ȃ) kaj Sonce je raztajalo led
raztájati se -am se (ȃ) Sneg se je že raztajal; poud. raztajati se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raztopíti -ím dov. raztópil -íla, nam. raztopít/raztopìt; raztopljênje; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj ~ sol v vodi; poud. Sonce je raztopilo meglo |povzročilo, da je izginila|
raztopíti se -ím se (í/ȋ í) Smola se na vročini ~i; poud. raztopiti se od česa ~ ~ ~ veselja |biti zelo vesel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raztŕgati -am dov. -an -ana; raztŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ hlače; Levi so ga raztrgali; poud. Člankar ga je raztrgal |zelo negativno ocenil|
raztŕgati se -am se (ŕ ȓ) Ovitek se je raztrgal; poud. raztrgati se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. ~ ~ pri delu |zelo se utruditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

re.. [poudarjeno ré] predp.; varianta ré.. po umiku naglasa |pre.., od..; spet, nazaj| reorganizírati, reevakuírati, reagírati, repatriírati, reprodúkcija, revizíja, rezervírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

róg -a tudi róg -á m, druga oblika dalje rôgu in -u -- rôgu in -u; róga tudi -ôva -ôv, tož. tudi -á, mest. tudi -éh; -ôvi -ôv, tož. tudi -é, mest. tudi -éh, or. tudi rogmí (ọ̑; ọ̑ ȃ) trobiti na, v ~; V orkestru so se oglasili ~ovi; angleški ~; gamsov ~; ~ova polmeseca; ~ za smodnik; publ. Afriški ~ Somalija in del Etiopije; poud.: ugnati koga v kozji ~ |premagati koga, biti boljši od koga|; zgrabiti bika za ~e |odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela|; himalajski ~ovi |koničasti vrhovi|; snov. ~ kopita roževina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

se..3 [poudarjeno sè] predp. |od, stran| selékcija, segregácija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sekvestrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sekvestríranje (ȋ) kaj pravn. ~ posestvo |dati v začasno upravljanje|; zdrav. Odmrli del tkiva ~a |se loči od zdravega tkiva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

separácija -e ž, pojm. (á) ~ premoga |ločevanje od jalovine|; ~ bolnikov z nalezljivo boleznijo ločevanje, osamljanje; števn. zgraditi novo ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

separáten -tna -o (ȃ) ~o mnenje drugačno, različno (od večinskega)
separátni -a -o (ȃ) ~ mir; zal. ~ odtis posebni odtis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

separírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; separíranje (ȋ) koga/kaj ~ bolnike ločevati, osamljati; ~ rudo |ločevati jo od jalovine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Servácij -a m s -em oseb. i. (á) |eden od ledenih mož|
Servácijev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

séver -a m, pojm. (ẹ́) Piha od ~a, s ~a; selitev ptic s ~a na jug; potovati proti ~u, na ~; ~ na zemljevidu; smer sever—jug; ~ piha |veter|; publ. ~ dežele severni del

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skoprnévati -am nedov. -ajóč; skoprnévanje (ẹ́) poud. ~ od ljubezni, sreče |zaradi močnega čustva postajati nemočen|; star. ~ od strahu zelo se bati, dreveneti; redk. skoprnevati po kom/čem ~ ~ fantu koprneti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slonokoščén -a -o (ẹ̑) ~ glavnik
slonokoščéni -a -o (ẹ̑) poud. živeti v ~em stolpu |zelo odmaknjeno od stvarnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slúžen -žna -o; bolj ~ (ú; ú ȗ ú) neobč. komu/čemu biti ~ gospodarju podrejen, odvisen od njega
slúžnost -i ž, pojm. (ú) pravn. ~ poti |pravica prehoda|; neobč. upreti se ~i podrejenosti, odvisnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spočétka čas. prisl. (ẹ̑) neobč. od začetka, na začetku: ~ mu ni nič uspevalo; ~ je kričal in preklinjal, potem rotil, vendar zaman

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spréd mestov. prostor. prisl. (ẹ̑) knj. pog. spredaj: sedeti ~; ogledati si hišo od ~ in od zad; slabš. lizati koga ~ in zad |poniževati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sprédaj mestov. prostor. prisl. (ẹ́) sedeti ~; postaviti ~; levo, tu ~; Avtomobil je ~ čisto stolčen; knj. pog.: v primerjavi z drugimi biti daleč ~ |dosegati večje uspehe|; Ta ura je precej ~ prehiteva; nevtr. pričakovati napad od ~; slikati glavo od ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sredozímec -mca m s -em (ȋ) nardp. Nastopili so ~i |čas od 17. do 25. januarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stárš -a m s -em člov. (á) neknj. pog. eden od staršev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stárši -ev m mn., dv. neknj. pog. stárša (á; á ȃ) skrbni ~; ohraniti priimek po ~ih; izgubiti oba od ~ev; podpis enega od ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stòlp stôlpa m (ȍ ó) grad s ~i; cerkveni, obrambni, razgledni ~; Aljažev ~; Eifflov ~; babilonski ~; šport. skakalni ~; teh. komandni ~; izobr. živeti v slonokoščenem ~u zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stránpót -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí; mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; 'napačna, kriva pot' mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃọ́ ȃȋ; ȃọ̑ ȃȋ; strȃnpọ̑ta) star. prepeljati tovor po ~i po stranski poti; poud.: miselne ~i |misli, ki peljejo stran od cilja|; moralna ~a |napačne, krive poti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stúd -a m, pojm. (ȗ) neobč. gnus: stresti se od ~a; s ~om se obrniti od česa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

subjektivitéta -e ž (ẹ̑) filoz. |stvar, obstoječa odvisno od človekove zavesti|; pojm., redk. ~ simbolov subjektivnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škrípati tudi škripáti -ljem in škrípati tudi škripáti -am in škrípati -ljem in škrípati -am nedov. škríplji -te in -íte in škrípaj -te in -ájte in -i -ite in -aj -ajte, -ajóč, -áje; škrípal -ála in -al -ala, škrípat, škrípan -a; škripánje in škrípanje; (škrípat) (í/á í; í/á í; í; í) Pod ~e; poud. Preskrba ~e |je slaba, nezadostna|; slabš. škripati kaj ~ vedno isto melodijo |igrati na violino|; poud. škripati od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; brezos. Škripalo je pod nogami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šóla1 -e ž (ọ̑) učiti na, v ~i; visoka ~ jahanja; ~ za oblikovanje; osnovna ~; vesela ~ |tekmovanje iz znanja za osnovnošolce|; ~ s prilagojenim programom; ~ v naravi; šol. žarg.: leteti iz ~e biti izključen, odpuščen; špricati ~o neupravičeno izostajati od pouka; knj. pog. zamujati ~o pouk; poud.: Vsa ~ se je zbrala |učenci in učitelji|; Nobene ~e, nobenih šol nima |nobene izobrazbe|; človek stare ~e |ustaljenih navad|; pojm. reformirati ~o |šolstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šprícar1 -ja m s -em člov. (ȋ) šol. žarg. |učenec, neupravičeno izostal od pouka|
šprícarka -e ž, člov. (ȋ) šol. žarg.
šprícarjev -a -o (ȋ) šol. žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šprícati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šprícanje (ȋ) kaj neknj. pog. ~ sadno drevje škropiti; šol. žarg., dvovid. ~ pouk |neupravičeno izostajati, izostati od pouka|; neknj. pog. Kri ~a na vse strani brizga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štrléti -ím nedov. štŕli -íte, -èč -éča; -êl/-él -éla; štrlênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Lasje (mu) ~ijo; poud. štrleti iz koga/česa Iz besedila preveč ~i nauk |je preveč poudarjeno izražen|; Ta učenec ~i ~ drugih |je drugačen, boljši od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tájanje (ȃ) kaj Sonce ~a led; ~ zamrznjena živila
tájati se -am se (ȃ) Sneg se že ~a; poud. tajati se od česa ~ ~ ~ sreče |biti zelo srečen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

telétnica -e ž (ẹ̑) |krava od poroda do odstavitve teleta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ter [poudarjeno têr] vez.
1. vezal., pri menjavanju z in prinesti narezek in vino ~ kozarce; Knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ~ ob sobotah od 8. do 12. ure; Prestopal se je in pokašljeval ~ si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila
2. vezal., namesto in Izhaja več knjižnih zbirk ~ časopisov; Vstopila je, se obrnila h gostitelju ~ mu čestitala; Vstal je ~ se umil, obril in oblekel
3. protiv. Posodil mu je denar, ~ ga ni vprašal, za kaj ga bo rabil vendar
4. posled. Dovolj si pameten, ~ sam veš, da se moraš paziti zato

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tetrárh -a m, člov. (ȃ) zgod. |vsak od štirih vladarjev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tóg -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́) ~ vrat; biti preveč ~ po značaju; tog od česa biti ~ ~ sedenja
tógi -a -o (ọ́) ~ spoj
tógost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

topíti1 -ím nedov. tôpi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, topljèn -êna; topljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ led; poud. Sonce ~i meglo |razkraja|
topíti se -ím se (í/ȋ í) Sneg se ~i; poud. Pecivo se kar ~i v ustih |je zelo okusno|; poud. topiti se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

umréti umrèm tudi umréti umŕjem, star. umréti umrjèm dov. umŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Bolnik je umrl; umreti od česa ~ ~ mraza; poud. skoraj ~ ~ smeha |zelo se smejati|; umreti za koga/kaj ~ ~ domovino |pasti v boju|; umreti za čim ~ ~ kapjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

upijániti -im dov. upijánjen -a; upijánjenje (á ȃ) koga Vino ga je upijanilo
upijániti se -im se (á ȃ) Pil je malo, da se ne bi upijanil; poud. upijaniti se od česa ~ ~ ~ lepote pokrajine |postati prevzet|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

usužnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; usužnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ ljudi
usužnjeváti se -újem se (á ȗ) poud. komu/čemu ~ ~ denarju |biti popolnoma odvisen od denarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

včéraj čas. prisl. (ẹ́) ~ so bili na izletu; ~ opoldne, zjutraj; ~ zvečer sinoči; od ~ do danes; poud.: Ljudje, ki smo jim še ~ pomagali, nas ne poznajo več |v bližnji preteklosti|; Ne podcenjujte jih, ti niso od ~ |niso neizkušeni, naivni|
včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vegetatíven -vna -o (ȋ)
vegetatívni -a -o (ȋ) rastl. ~i organi; ~ svet rastlinski svet; biol. ~o razmnoževanje nespolno razmnoževanje; ~o živčenje |neodvisno od volje|
vegetatívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vikónt -a m, člov. (ọ̑) |francoski plemič, nižji od grofa|
vikontésa -e ž, člov. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

víšnjev -a -o; bolj ~ (í; ȋ) ~ sok; neobč.: ~o nebo modro; ~e oči vijoličasto modre; višnjev od česa biti ~ ~ mraza moder
víšnjevost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vpádati -am nedov. -ajóč, -áje; vpádanje (á ȃ; ȃ) Žarki poševno ~ajo na lečo; ~ na sosednja ozemlja; publ. ~ (komu) v besedo → segati; publ. ~ v hrbet → napadati od zadaj, zahrbtno napadati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vpásti vpádem dov., nam. vpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) ~ na sovražno ozemlje; poud. nenadoma ~ v sobo |nepričakovano priti|; publ.: ~ (komu) v besedo → seči; ~ v hrbet → napasti od zadaj, zahrbtno napasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vršíti2 -ím nedov. vŕši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; vršênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ ječmen |ločevati zrna od latov, klasov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vsákogaršen -šna -o svoj. cel. zaim. človeškosti (ȃ) ~a lastnina; biti ~ |od vseh|; Internet je ~ in nikogaršen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzdrhtéti -ím dov. vzdrhtênje; drugo gl. drhteti (ẹ́ í) ~ od mraza; neobč. ~ od sreče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzhíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. prevzet, navdušen: ~ glas; biti ~; vzhičen od koga/česa biti ~ ~ lepote narave; vzhičen nad kom/čim biti ~ ~ uspehom
vzhíčenost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. prevzetost, navdušenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzhodnják -a m, člov. (á) |prebivalec dežel vzhodno od Sredozemskega morja|
vzhodnjákinja -e ž, člov. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vznášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vznášanje (ȃ) koga/kaj neobč. Poezija ga ~a odmika od stvarnega sveta; star. Veter ~a listje dviga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

začéti -čnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta, začénši; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ pogovor; ~ sejo; publ. začeti z/s čim ~ z delom → začeti delo, začeti delati; ~ hoditi v šolo; Predstava ●~e ob osmih se začne; brezos. Začelo je deževati; neobč. Začenši z naslednjim mesecem bo naročnina višja od naslednjega meseca naprej
začéti se -čnèm se (ẹ́ ȅ) Cesta se ~e za hribom; Začela se je zima

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zadét -a -o (ẹ̑) ~ ptič; obstati kot ~; sleng. biti ~ |pod vplivom alkohola, mamil|; zadet od česa ~ ~ kapi
zadétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zahíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. ~ otrok zaostal v rasti; neobč. zahiran od česa ~ ~ lakote oslabel, onemogel
zahíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zahírati -am dov. zahíranje (ȋ) neobč. od česa ~ ~ lakote oslabeti, obnemoči; neobč. Piščanci ~ajo zaradi bolezni zaostanejo v rasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zahodnják -a m, člov. (á) |prebivalec dežel na zahodu od Sredozemskega morja|
zahodnjákinja -e ž, člov. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Zakavkázje -a s, zem. i. (ȃ) |pokrajina južno od Kavkaza|: v ~u
zakavkáški -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zamencáti -ám [mə] dov. zamencánje; drugo gl. mencati (á ȃ) poud.: ~ od zadrege |narediti kratke sunkovite korake|; ~ od mize proti vratom |iti, stopiti s kratkimi koraki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zastranítev -tve ž (ȋ) neobč. odmik, oddaljitev (od obravnavanega): vsebinska ~; ~e v besedilu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zastraníti in zastrániti -im dov. zastráni -te in -íte; zastránil -íla, zastránit; (zastránit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) neobč. od česa ~ ~ predmeta pogovora odmakniti se, oddaljiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zažaréti -ím dov. zažarênje; drugo gl. žareti (ẹ́ í) Žerjavica je spet zažarela; poud. zažareti od česa ~ ~ sreče |biti zelo srečen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zažírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zažíranje (í ȋ; ȋ) poud. koga/kaj Očitajo mu, da jih ~a |živi od njihovega dela|
zažírati se -am se (í ȋ; ȋ) v koga/kaj Črvi se ~ajo v les

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zblíza smer. prostor. prisl. (í/ȋ) neobč. od blizu: opazovati, videti kaj ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zelenéti -ím nedov. zelêni -íte, -èč -éča; -él/-èl -éla; zelenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Grm ~i; poud. zeleneti od česa ~ ~ nevoščljivosti |biti zelo nevoščljiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zgrísti zgrízem dov., nam. zgrìst/zgríst; zgrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ meso; poud. zgristi koga Bolezen ga je zgrizla |izčrpala, uničila|
zgrísti se zgrízem se (í) poud. od česa ~ ~ ~ jeze |zelo se razjeziti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zmláda čas. prisl. (ȃ) neobč.: ~ se je ukvarjal s športom v mladosti; poznati sodelavca že ~ od mladosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žehtéti -ím nedov. žêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pregreti kamni ~ijo; poud. žehteti od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

živéti -ím nedov. žívi -íte, -èč -éča; žível -éla, -èt/-ét, -ét -éta; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik komaj še ~i; Kamela ~i v puščavi; ~ na deželi; poud.: Ni vreden, da ~i |Slab, ničvreden je|; Naj ~i predsednik |izraža pozdrav|; ~ v senci |biti neopazen, nepomemben|; neobč. živeti koga/kaj ~ resnico; °~ ženo in otroke preživljati; živeti od česa ~ ~ kmetijstva; poud. živeti za koga/kaj ~ ~ otroke |porabljati čas zanje, ukvarjati se z njimi|; ~ ~ svoj poklic |porabljati čas, sposobnosti zanj|; živeti ob čem ~ ~ kruhu in krompirju |hraniti se samo s kruhom in krompirjem|; živeti v čem ~ ~ pričakovanju obiska; živeti z/s kom/čim Sin ne ~i več s starši; omilj. On ~i z več ženskami |ima spolno razmerje|; poud. ~ z naravo |biti dejavno, čustveno povezan|
°živéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ s pospravljanjem po hišah preživljati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

áhniti -em dov. áhnjenje (á ȃ) poud. ~ od začudenja |z ah izraziti začudenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

alienácija -e [ije] ž, pojm. (á) neobč. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

anagrám -a m (ȃ) premetanka: Beseda leto je ~ od telo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bêbec -bca tudi bébec -bca m z -em člov. (é; ẹ́; ẹ̑) ~ je od rojstva; slabš. |neumen, omejen človek|
bêbka -e tudi bébka -e ž, člov. (é, ȇ; ẹ́; ẹ̑)
bêbčev -a -o tudi bébčev -a -o (é; ẹ́; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bég1 -a m, pojm. (ẹ̑) pognati se v ~; ~ od življenja; ~ pred sovražnikom; privzdig. ~ časa; poud. ~ z dežele |odseljevanje (v mesta)|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blížnji -a -e (ȋ) ~ kraj
blížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~ega
blížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemu
blížnjost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brezdvómno nač. prisl. (ọ́/ọ̑) Od tod je ~ najlepši razgled gotovo, nedvomno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bŕskniti -em dov. bŕsknjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ časopis od sebe suniti, odriniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bŕsniti -em dov. bŕsnjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ papirje od sebe suniti, odriniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cepetáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cepetánje; (-àt) (á ȃ) ~ od veselja; ~ z nogami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cepetljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; cepetljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. ~ od nestrpnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

crkávati -am nedov. -ajóč; crkávanje (ȃ) neknj. pog. Živina ~a poginja; nizk. Ljudje ~ajo od lakote |umirajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

curljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; curljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Dež ~a; brezos. Od obleke ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

črnávkast -a -o; bolj ~ (ȃ) biti ves ~ od udarcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

črníca -e ž (í) gozdna ~; mn., snov. nabrati košaro črnic |češenj|; števn. ~e od udarca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dàlj primer. prisl. nàjdàlj (ȁ; ȁȁ)
1. količine prostora bolj daleč: Gozd sega ~ kot nekoč; ~ od doma; ~ kot tri kilometre
2. količine časa hoditi ~ kakor uro; teden dni in še ~; Že ~ časa je bolan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dálje primer. prisl. (á/ȃ)
1. količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša
2. količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa
3. smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej
4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ ‹itd.›; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dávek -vka m (á) plačati ~; ~ od dohodka; ~ na proizvode; poud. ~ zaostalosti; publ. krvni ~ |izgubljena življenja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dáviti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, dávljen -a; dávljenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ kokoši; Jok ga ~i; daviti koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za grlo; brezos. daviti koga Davilo jo je v grlu
dáviti se -im se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kostjo; poud. ~ ~ od smeha |zelo se smejati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

délež -a m z -em (ẹ̑) ~ od dobička; ~ slovenske industrije; izplačati svoj ~ |del dediščine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|
desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

désno prisl. (ẹ́)
1. smer. prehitevati ~; stati ~ od koga
2. nač. ~ usmerjen časopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

devét2 devêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ deklic; v ~ih primerih; dogodki zadnjih ~ih let; poud.: biti močen za ~ mož |zelo|; udariti koga, da vidi ~ sonc |zelo, močno|
devét devêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) igrati sam proti ~im; nečlov. Ura bije ~; ob ~ih zvečer |ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; igr. žarg. pikova ~ devetica; Izbirali so teleta za pleme. Od ~ih so izbrali štiri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dihtéti -ím nedov. díhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dihtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. ~ od težke poti sopsti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

distancíran -a -o (ȋ) publ. ~ od življenja |odmaknjen|
distancíranost -i ž, pojm. (ȋ) publ. |odmaknjenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati
dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi
dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dohódek -dka m (ọ̑) povečati ~ podjetja; narodni ~ na prebivalca; ~i od premoženja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dôli mestov. prostor. prisl. (ó) ~ je vlažno; biti daleč ~; tam ~ pod hribom; prihajati od tam ~; Hruške že padajo ●~ dol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dotakljív -a -o (í; ȋ í í) Strop je ~ od tal
dotakljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drevenéti -ím nedov. drevêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drevenênje (ẹ́ í) ~ od mraza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drgèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ ustnic; ~ od jeze

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drgetáti -ám tudi drgetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; drgetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od mraza; poud. drgetati pred kom/čim ~ ~ komisijo, napadalci |čutiti strah|; brezos., poud. Čutil je, kako ~a v njem |je vznemirjen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno
drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dvájset1 -- s (ȃ) ~ deljeno s pet je štiri ‹20 : 5 = 4›; številke od ena do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dvanájst2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ apostolov; ~ mesecev; plačati v ~ih obrokih
dvanájst -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) Od ~ih je ostal eden; nečlov. ob ~ih (ponoči) |ob 24. uri; ob 24h; ob 24.00|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

enájst2 -ih glav. štev. (á) podpisati pogodbe z ~imi igralci; voziti se ~ ur
enájst -ih m, ž, s mn., člov. (á) Od ~ih so preživeli trije; nečlov. ob ~ih dopoldne |ob 11. uri; ob 11h; ob 11.00|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

energíjsko ozirn. prisl. (ȋ) biti ~ odvisen od sonca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fárbati -am nedov. -ajóč; -an -ana; fárbanje (ȃ) koga/kaj neknj. ljud. Ne me ~ me goljufati, mi lagati; sleng. ~ od zadrege zardevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fásati fášem dvovid., nedov. fašóč; fásanje (ȃ) neknj. pog. dobiti, prejeti: kaj ~ nove čevlje; ~ nahod; ~ klofuto
fásati jih fášem jih (ȃ) neknj. pog. ~ ~ od očeta biti tepen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fèc povdk. (ə̏) poud. Ubogaj ali pa ~ od hiše |izgini|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.