a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali;
abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek;
adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aeroplán -a m (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži;
dvomotorni aeroplan;
ropot aeroplana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor;
agitacijska kampanja;
agitacijsko delo, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agitíranje -a s (ȋ) glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agnátski -a -o (ȃ) pridevnik od agnat: agnatske pravice;
agnatsko sorodstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agonálen1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agonálen2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ágov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
agrikultúren -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áhasverski -a -o (ȃ) pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áhniti -em dov. (á ȃ) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ájbišev -a -o (á) pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akadémikinja -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ákanje -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akántov -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akceleracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcentolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcêntski in akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok;
akcentsko mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcentuacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcentuíranje -a s (ȋ) glagolnik od akcentuirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akceptacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcépten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od akcept: akceptni kredit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akcesíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcesija: akcesijski katalog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aklimatizíranje -a s (ȋ) glagolnik od aklimatizirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akolít -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akomodácija -e ž (á) knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram
♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akomodírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prilagoditi, privaditi: akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju;
novim razmeram se je hitro akomodiral
♦ med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akórden1 -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord1: akordna glasbila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akriláten -tna -o (ȃ) pridevnik od akrilat: akrilatna smola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aksiolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aksiologija: aksiološki problem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktêrski -a -o (ȇ) pridevnik od akter: akterske sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktivácija -e ž (á) glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) - 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani - 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áktiven -vna -o (ȃ) pridevnik od áktiv, tvoren: aktivni način;
aktivna glagolska oblika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktivíranje -a s (ȋ) glagolnik od aktivirati: aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine; delo za aktiviranje množic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: vključiti se med kulturne aktiviste;
mladinski, partijski, sindikalni aktivist;
sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktivístka -e ž (ȋ) ženska oblika od aktivist: mladinska, terenska aktivistka / bila je aktivistka Osvobodilne fronte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktivizíranje -a s (ȋ) glagolnik od aktivizirati: aktiviziranje delovnih ljudi / aktiviziranje vloženih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aktualizíranje -a s (ȋ) glagolnik od aktualizirati: aktualiziranje programa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akumulíranje -a s (ȋ) glagolnik od akumulirati: akumuliranje energije / akumuliranje kapitala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvarelístka -e ž (ȋ) ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akviléjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
akvizitêrski -a -o (ȇ) pridevnik od akviziter: akviziterski uspeh;
akviziterska služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
albínka -e ž (ȋ) ženska oblika od albin, beličnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aleatóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alfabetíranje -a s (ȋ) glagolnik od alfabetirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àli in ali vez. (ȁ) - 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
- b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
- 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
- b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
- 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo - 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo;
alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alienacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od alienacija: alienacijska problematika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkohóličarka -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkohólov -a -o (ọ̑) pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkóva -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa;
posteljo ima v alkovi materine spalnice;
soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alkóven -vna -o (ọ̑) pridevnik od alkova: alkovni zastori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
almanáhovski -a -o (ā) pridevnik od almanah: almanahovska poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E ← nem. allozieren ← srlat. allocāre 'namestiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alohtón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alopátičen -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alternatíva -e ž (ȋ) položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo;
znajti se pred alternativo;
gospodarska alternativa // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
altruístka -e ž (ȋ) ženska oblika od altruist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
amalgamíranje -a s (ȋ) glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
♦ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
amalgámski -a -o (ȃ) pridevnik od amalgam: amalgamska plomba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
amatêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
amenoróičen -čna -o (ọ́) pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ametístov -a -o (ȋ) pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
amfibólov -a -o (ọ̑) pridevnik od amfibol: amfibolov azbest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
amnestíjski -a -o (ȋ) pridevnik od amnestija: amnestijski odlok, zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ámok -a m (ȃ) pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
amóniakov -a -o (ọ̑) pridevnik od amoniak: amoniakova raztopina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ámorček -čka m (ȃ) manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami;
ta otrok je lep kot amorček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivne priredju - 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
- 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
- 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
- 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ampêrski -a -o (ȇ) pridevnik od amper: amperska skala na ampermetru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anagrám -a m (ȃ) s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo;
večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anahorétski -a -o (ẹ̑) pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
analfabétski -a -o (ẹ̑) pridevnik od analfabet: analfabetski tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje;
delati, izvesti, podati analizo;
ne bomo se spuščali v analizo problema;
izčrpna, kritična, podrobna analiza;
analiza cen, krvi;
prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
analizíranje -a s (ȋ) glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse;
težnja po analiziranju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anapéstovski -a -o (ẹ̑) pridevnik od anapest: anapestovski ritem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anarhístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anarhist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
andezíten -tna -o (ȋ) pridevnik od andezit: andezitni groh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anemíjski -a -o (ȋ) pridevnik od anemija: anemijski šumi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anestezístka -e ž (ȋ) ženska oblika od anestezist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
angažíranje -a s (ȋ) glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev;
angažiranje tuje delovne sile / potrebno je angažiranje vseh družbenih činiteljev za izvajanje novih ukrepov / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ángelček -čka m (á) manjšalnica od angel: angelček božji;
bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anginózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od angina: anginozni simptomi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med. ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.: govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
animácija -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija;
tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aniónski -a -o (ọ̑) pridevnik od anion: anionska hidroliza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anketíranje -a s (ȋ) glagolnik od anketirati: osebno anketiranje;
dobiti podatke z anketiranjem dijakov;
metoda anketiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anketíranka -e ž (ȋ) ženska oblika od anketiranec: anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anomálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja;
anomalna rast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anoréksičnost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm. zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E ← nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antibiótičen -čna -o (ọ́) pridevnik od antibiotik: antibiotično delovanje penicilina;
antibiotična zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E ← nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E ← nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántifašístka -e ž (ȃ-ȋ) ženska oblika od antifašist: bila je ena najbolj aktivnih antifašistk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antifónski -a -o (ọ̑) pridevnik od antifona: antifonski način petja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm. snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm. ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antiklinálen -lna -o (ȃ) pridevnik od antiklinala: antiklinalni del geološke gube
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov E ← nlat. anticoagulans iz (↑)anti... + tvor. od (↑)koagulírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antikrístov -a -o (ȋ) pridevnik od antikrist: antikristovo delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántilogaritmíranje -a s (ȃ-ȋ) glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antilópin -a -o (ọ̑) pridevnik od antilopa: antilopin trup
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ántipasát -a m (ȃ-ȃ) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antipirétik -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antipód -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu;
njegov idejni, politični antipod;
sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antologíjski -a -o (ȋ) pridevnik od antologija: antologijski izbor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antracítov -a -o (ȋ) pridevnik od antracit: antracitov pepel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antropoíden -dna -o (ȋ) pridevnik od antropoid: antropoidne opice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
antropometríjski -a -o (ȋ) pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti;
antropometrijski pregled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
anuitéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aórten -tna -o (ọ̑) pridevnik od aorta: aortni lok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apanážen -žna -o (ȃ) pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apáški2 -a -o (ȃ) pridevnik od apaš: apaška banda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apelatíven -vna -o (ȋ) pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apercepcíjski -a -o (ȋ) pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi;
apercepcijske sposobnosti človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aplanátičen -čna -o (á) pridevnik od aplanat: aplanatično lečje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aplicíranje -a s (ȋ) glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ápnast -a -o prid. (á) umazan od apna: apnasta lopata // ki vsebuje apno: apnast kompost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apnênje -a s (é) glagolnik od apneti: apnenje žil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apnjênje in ápnjenje -a s (é; ā) glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast;
strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apogéj -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju;
umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apokromátičen -čna -o (á) pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apostát -a m (ȃ) rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat;
pren. politični apostat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apostazíja -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo;
pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apóstol -a m (ọ̑) - 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
// prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel - 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apostólstvo -a s (ọ̑) rel. - 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
// cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda - 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apostrofíranje -a s (ȋ) glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apotékarica -e ž (ẹ̑) zastar. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica // raba peša ženska oblika od apotekar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apretíranje -a s (ȋ) glagolnik od apretirati: apretiranje tkanin;
sredstvo za apretiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apríl -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila;
v aprilu mu poteče rok;
bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aprílov -a -o (ȋ) pridevnik od april: aprilov sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aprióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema;
apriorne in izkustvene metode;
njihova trditev je apriorna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
a prióri prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati;
individualizem a priori zavračamo;
a priori nemogoča stvar
♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
apriorízem -zma m (ī) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč;
apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki
♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aprobacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ápsiden in apsíden -dna -o (ȃ; ȋ) pridevnik od apsida: apsidna stena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
arabésken -kna -o (ẹ̑) pridevnik od arabeska: arabeskni motiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aranžíranje -a s (ȋ) glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aretácija -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe;
vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
argentínski -a -o (ȋ) pridevnik od Argentina: argentinska mesna industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
argonávtski -a -o (ȃ) pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
argumènt -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente;
podpreti trditev z argumenti;
močen, prepričljiv, tehten argument;
argumenti za in proti;
kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
argumentíranje -a s (ȋ) glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
arhivárka -e ž (á) ženska oblika od arhivar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
arhivíranje -a s (ȋ) glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
árhont -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
árijka -e ž (á) ženska oblika od arijec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aristokrát -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat;
aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ármafleks -a m (ȃ) podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: Na tla smo položili armaflekse in čez pogrnili spalne vreče E po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + (↑)fleks(ibílen)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ármija -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo
♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
artêrija -e ž (é) - 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah
- 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
artikulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi;
artikulacijska napaka
♦ lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
artikulíranje -a s (ȋ) glagolnik od artikulirati: jasno artikuliranje glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
arzenálski -a -o (ȃ) pridevnik od arzenal: arzenalska posadka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
arzénikov -a -o (ẹ̑) pridevnik od arzenik: arzenikov prah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asána -e in ásana -e ž (ȃ) vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: Asane umirijo um in omogočijo večjo zbranost in disciplino E ← agl. asana, nem. Asana ← stind. āsana 'sedenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asfaltíranje -a s (ȋ) glagolnik od asfaltirati: asfaltiranje ceste;
stroj za asfaltiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asignacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od asignacija: asignacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asimilíranje -a s (ȋ) glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asindétičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asistêntka in asisténtka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od asistent: zobozdravnikova asistentka / asistentka na inštitutu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
askétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od asket
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
askétstvo -a s (ẹ̑) lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo;
zaradi asketstva se je odvrnil od njega;
ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asociatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces;
asociativno doživljanje;
asociativno povezovanje dogodkov;
uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi
♦ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijamiasociatívno prisl.: asociativno se spomniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
asociíranje -a s (ȋ) glagolnik od asociirati: asociiranje doživljajev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aspirántka -e ž (ā) ženska oblika od aspirant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áspra -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
astátičen -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ástrofizikálen -lna -o (ȃ-ȃ) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
astronómski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled - 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E ← agl. ashram, nem. Aschram ← stind. āśrama-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
atašéjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od ataše: atašejska služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ateístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ateist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
átetov -a -o (ā) svojilni pridevnik od ate ateta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
átkov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od atek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
atomizíranje -a s (ȋ) glagolnik od atomizirati: aparat za atomiziranje / atomiziranje vrednot; atomiziranje in mehaniziranje življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
atómski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
- 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
// konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
♦ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
átov -a -o (á) svojilni pridevnik od ata: oblekel je atov suknjič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
átrij -a m (á) - 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve - 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
áut — áut [au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali — ali: moraš se odločiti: aut — aut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avansíranje -a s (ȋ) glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avanturístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avanturist, pustolovka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avanzíranje -a s (ȋ) glagolnik od avanzirati: avanziranje v službi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avdiénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od avdienca: avdienčna dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑) priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avgúst2 -a m (ȗ) zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avgústa -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med. zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avión -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane;
sestrelili so več sovražnih avionov;
odleteti z avionom;
dvomotorni avion
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
àvitaminózen -zna -o (ȁ-ọ̑) pridevnik od avitaminoza: avitaminozno obolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávšica -e ž (ȃ) ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtarkíja -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo;
gospodarska avtarkija;
obsojati politiko avtarkije;
pren. duhovna, kulturna avtarkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtarkízem -zma m (ī) ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) - 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu
// ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči - 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod
♦ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtístičen -čna -o (í) pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avto...2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen;
avtobiografija, avtobiografski, avtokritika;
avtomat, avtomatizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávtogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtohtón -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi;
avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtokefálen -lna -o prid. (ȃ) rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtokefálnost -i ž (ȃ) rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtomátičen -čna -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa
- 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične
avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtomatizácija -e ž (á) glagolnik od avtomatizirati:- a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija; avtomatizacija proizvodnje; avtomatizacija telefonskih central; napredovanje avtomatizacije
- b) avtomatizacija gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtomatízem -zma m (ī) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav., slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávtomeháničen -čna -o (ȃ-á) pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtomobílček -čka m (ȋ) - 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki
- 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtomobilístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtonómen -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike;
avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost
♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od voljeavtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávtorica -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje;
znana avtorica;
avtorica romana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtoritéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
avtorizacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávtorjev -a -o (ā) svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman;
dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávtostóparka tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ávtosugestíven -vna -o (ȃ-ȋ) pridevnik od avtosugestija: avtosugestivno zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
azbestóza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bábičin -a -o (ā) svojilni pridevnik od babica: babičin vrt;
babičina vzgoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bábin -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od baba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bacílen -lna -o (ȋ) pridevnik od bacil: bacilna kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bágranje -a s (ā) glagolnik od bagrati: bagranje prekopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bahájec -jca m, člov. (ȃ) pripadnik bahaizma: Več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva, od kristjanov, muslimanov, budistov do hinduistov, bahajcev in drugih, pri verskih obredih uporablja moleke, priprave iz kroglic, nanizanih na vrvico E ← nem. Bahai ← nperz. bahá'í iz arab. bahá 'slava, veličina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
báhanje in bahánje -a s (á; ȃ) glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje
● preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bájanje -a s (ȃ) glagolnik od bajati:- a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode
- b) ubraniti se hudobnega bajanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bájčen -čna -o (ȃ) pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bajeslóven -vna -o (ọ̑) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine;
bajeslovno bitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bajók -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bájsika -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsa: Odkar je videl tiste tri bajsike, prisrčne in zapeljive v svoji naravni polnosti, od takrat vse manj pogleduje za mladimi suhicami E ↑bájsa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bájten -tna -o (ȃ) pridevnik od bajta: bajtna streha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bájtica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico;
imel je revno bajtico in pet otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bakrênje -a s (é) glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bakrorézen -zna -o (ẹ̄ ẹ̑) pridevnik od bakrorez: bakrorezna grafika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balansíranje in balancíranje -a s (ȋ) glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
baldahínski -a -o (ȋ) pridevnik od baldahin: baldahinski oltar;
baldahinska postelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn. ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balíla -e ž (ȋ) v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balínček -čka m (ȋ) manjšalnica od balin(ec): vreči, zakotaliti balinček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balkónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od balkon: podstrešni balkonček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balón -a m (ọ̑) - 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom
// otroška igrača take oblike: napihniti balon - 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke
♦ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od balon: spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) balónska dilatácija -e -e ž (ọ̑, á) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonsko širjenje: Leta 1977 je bila opravljena prva balonska dilatacija zamašene koronarne arterije
balónsko šírjenje -ega -a s (ọ̑, ȋ) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonska dilatacija: Njeno preživetje je odvisno od tega, kako bo uspelo balonsko širjenje venčne arterije, ki oskrbuje srčno mišico s kisikom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balotáža -e ž (ȃ) glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balustráden -dna -o (ȃ) pridevnik od balustrada: balustradna strešica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balván -a m (ȃ) knjiž. velika, navadno osamljena skala: plezati čez balvane;
z mahom obrasel balvan
♦ geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak // velik kos kamnitega materiala: balvan marmorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
balzamíranje -a s (ȋ) glagolnik od balzamirati: balzamiranje trupla;
dišave za balzamiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bálzamov -a -o (ȃ) pridevnik od balzam: balzamov vonj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bán -a m (ȃ) v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine
♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvatske in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
banáški -a -o (ȃ) pridevnik od Banat: banaška pšenica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bánčniški -a -o (ȃ) pridevnik od bančnik: v njem je dosti bančniškega duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bandážen -žna -o (ȃ) pridevnik od bandaža: bandažna tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bandêrce -a s (ē) manjšalnica od bandero: cerkveno banderce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bandítka -e ž (ȋ) ženska oblika od bandit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bánjica -e ž (á) manjšalnica od banja: kopati dojenčka v banjici;
lesena, pločevinasta banjica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bankabílen -lna -o prid. (ȋ) od katerega se zaradi njegove slave, popularnosti pričakuje uspeh, dobiček: Angažirali so najbolj bankabilnega režiserja in najbolj bankabilnega igralca E ← agl. bankable iz (↑)bánka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bankéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od banket1: banketna dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bankírski -a -o (í) pridevnik od bankir: stara bankirska rodbina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bankrótstvo -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo;
pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barábica -e ž (ȃ) nav. ekspr. - 1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica
- 2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barákica -e ž (ȃ) manjšalnica od baraka: samotna barakica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barantánje -a s (ȃ) glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barážen -žna -o (ȃ) pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon;
baražni ogenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barbárka -e ž (ȃ) ženska oblika od barbar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bárbika -e ž (ȃ) 1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke 2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bárčica -e ž (ȃ) manjšalnica od barka: ribiška barčica
♦ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bariêra -e ž (ȇ) - 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij
- 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
baríglica -e ž (ȋ) manjšalnica od barigla: piti iz bariglice;
bariglica žganja;
bariglice za vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barikáden -dna -o (ȃ) pridevnik od barikada: barikadni boji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barílček -čka m (ȋ) manjšalnica od baril(ec): barilček dobre pijače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barítov -a -o (ȋ) pridevnik od barit: baritova specifična teža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bárkica -e ž (ȃ) barčica: odriniti barkico od brega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barográfski -a -o (ȃ) pridevnik od barograf: barografsko pero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barón -a m (ọ̑) - 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno
// baron Žiga Zois - 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni
- 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
baronét -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
barónski -a -o (ọ̑) pridevnik od baron: baronski naslov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bárva -e ž (ȃ) - 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
- 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
- 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
- 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
- 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
- 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
- 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
- 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bárvanje -a s (ȃ) glagolnik od barvati: barvanje tkanin;
barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
baržúnov -a -o (ȗ) pridevnik od baržun: baržunov lesk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
báselski -a -o [bazl-] prid. (á) nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti
♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
básen -sna -o (ȃ) s števnikom pridevnik od bas 3: 80-basna harmonika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
básenca -e [sən] ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od basen: poslušaj mojo basenco
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ) električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑) muz. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bastárdka -e ž (ȃ) ženska oblika od bastard
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bastíjski -a -o (ȋ) pridevnik od bastija: bastijsko zidovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bátek -tka m (ȃ) manjšalnica od bat: udariti z batkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bátinanje -a s (ȃ) glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
batístov -a -o (ȋ) pridevnik od batist: batistov robček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bátjuška -e m (ȃ) spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka: batjuška car;
pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bávtarica -e ž (á) manjšalnica od bavtara: imel je odpeto bavtarico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
báza1 -e ž (ā) - 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti
// bistvena sestavina: lak na acetonski bazi - 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu
// alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bázen2 -zna -o (ȃ) pridevnik od baza2: bazni del spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bazénček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od bazen: otroško igrišče z bazenčkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bazilískov -a -o (ȋ) pridevnik od bazilisk: baziliskov pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bêbček tudi bébček -čka m (é; ẹ̄) manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) - 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva
- 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec!
● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bebljánje -a [bəb in beb] s (ȃ) glagolnik od bebljati: bebljanje otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bèček -čka in bečèk -čkà [bəč] m (ə̄; ə̏ ȁ) manjšalnica od beč: beček piva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bedáček -čka m (á) - 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali!
- 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) - 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
// ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
// ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo - 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bedênje tudi bdênje -a [prva oblika bəd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje;
od bedenja rdeče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bêdrce -a s (ē) manjšalnica od bedro: mastiti se s kurjim bedrcem / ekspr. poglej ta čedna bedrca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beduínka -e ž (ȋ) ženska oblika od beduin: lepa beduinka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beduínski -a -o (ȋ) pridevnik od beduin: beduinski konj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bég1 -a m (ẹ̑) - 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj
// rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja
● publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli - 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov
♦ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
béganje -a s (ẹ̑) glagolnik od begati: beganje po mestu;
mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bégati -am nedov. (ẹ̑) - 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
- 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
- 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami
begajóč -a -e: begajoč pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bégavec -vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec;
begavca so kmalu vrnili staršem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
begúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
begúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od begunec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beketánje -a s (ȃ) glagolnik od beketati: preplašeno beketanje drobnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
békov -a -o (ẹ́) pridevnik od beka: bekova šiba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bél -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) - 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava
// pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje - 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan - 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje
- 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš
bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bélček -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) - 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka
- 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beletrístičen -čna -o (í) pridevnik od beletristika, leposloven: beletristični spisi;
beletristična knjiga;
beletristično delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
belína -e ž (í) - 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
- 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
belínček -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
belívski -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beljákov -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
béljenje1 -a s (ẹ́) - 1. glagolnik od beliti1:
- a) beljenje stanovanja
- b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom
- c) beljenje hlodov
- 2. redko belež: beljenje odpada s sten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
béljenje2 -a s (ẹ́) glagolnik od beliti2: beljenje žgancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
belúšev -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
benefíčen -čna -o (ȋ) pridevnik od benefica: benefična predstava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
benjamínček -čka m (ȋ) manjšalnica od benjamin: čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan // redko ljubljenček, miljenček: bil je mamin benjaminček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bentênje -a s (é) glagolnik od bentiti: vse bentenje ni nič pomagalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beračíca -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beráčiti -im nedov. (á ȃ) - 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil
- 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
berílce -a s (ī) manjšalnica od berilo: pripovedovati vsebino berilca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
berílen -lna -o (ȋ) pridevnik od berilo: berilni sestavek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
berílov -a -o (ȋ) pridevnik od beril: berilova barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī) politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bès bêsa in bésa m (ȅ ē, ẹ̄) najvišja stopnja jeze: bes me grabi, popade;
zatulil bi od besa;
spravil me je v bes;
divji, onemogel bes / žrtve fašističnega besa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) - 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna, stara beseda; izgovorjena, zapisana beseda; domače, tuje besede; narečne besede; dolga beseda; beseda z več pomeni; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
// s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo - 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla; besede letijo, merijo nanjo; besede so ji segle, šle do srca; te besede so veljale njej; rad slišim take besede; zameril mu je to besedo; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav., mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo
// kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede! - 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda; dati komu besedo; držati, prelomiti, spolniti besedo; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi
// ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko - 4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; beseda se mu zatika; obtičati sredi besede; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede
// knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora - 5. ed. in mn. govorni ali pismeni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke; uvodne besede je imel predsednik društva
// nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: tovariš ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede - 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih; beseda je nanesla na partizane; beseda se je razvnela, stekla; beseda teče o gospodarskih problemih; o tem ni bilo besede; napeljati, zasukati besedo na kaj; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
- 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi; domača, materina beseda; naša beseda; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda - 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
- 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši; zdaj so prišle ljudske množice do besede; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
// mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga, zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ lingv. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besédica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od beseda: kratka, neznatna besedica / rad uporablja ljubkovalne besedice; napisal je nekaj besedic o tem / ed. niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril; niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega; z najmanjšo besedico ni namignil na to / rada sliši take besedice; mile, prijazne besedice
● pog., ekspr. niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; niti besedice mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; ekspr. niti besedice ti ne verjamem prav ničesar; ekspr. odšel je brez besedice ne da bi komu kaj povedal; ekspr. ponovil je vse do besedice prav vse; ekspr. niti besedice več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besedice! ne povej nikomur nič o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besedíčenje -a s (ī) glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja;
nepotrebno besedičenje;
to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besédnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od besednik: izbrali so jo za svojo besednico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besednjákarski -a -o (ȃ) pridevnik od besednjakar: besednjakarski nazori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besedovánje -a s (ȃ) glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besežíranje -a s (ȋ) glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besnênje -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) - 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih
- 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bétel -a m (ẹ̑) - 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela
- 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
betéžnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od betežnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
betìč -íča [bət] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem
♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
betíčka -e [bət] ž (í) šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
betoníranje -a s (ȋ) glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev;
betoniranje tal;
naprave za betoniranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bétvica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od betva:- a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši
- b) betvica šmarnice
♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bévkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od bevkati: bevkanje kužka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bévskanje tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa;
lisičje bevskanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bezánje -a [bəz] s (ȃ) glagolnik od bezati: bezanje po luknjah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bezljánje -a [bəz in bez] s (ȃ) glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bežánje -a s (ȃ) glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíatlonec -nca [bijatlonəc] m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s tekom na smučeh in streljanjem s puško: najboljši biatlonci; slovenski biatlonci; Naš sloviti biatlonec se je edini od naših odločil za nastop na poletnem SP v Italiji in v šprinterski preizkušnji osvojil bronasto kolajno E (↑)bíatlon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíbavičen -čna -o (ī) pridevnik od bibavica: bibavični tokovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bibliográfka -e ž (ȃ) ženska oblika od bibliograf: delo bibliografke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíčanje -a s (ī) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od bičar: divjost bičarke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíčati -am nedov. (ī ȋ) - 1. tepsti z bičem: bičati do krvi
// knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča - 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro
- 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce
bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke
bíčan -a -o: bičan od krivice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíček1 -čka m (ȋ) - 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom
- 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíčev -a -o (í) pridevnik od bič: bičev ročnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bifurkacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od bifurkacija: bifurkacijski učni program
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bìk bíka m (ȉ í) - 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja - 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik
// slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
♦ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bìkSSKJ bíka m, člov. (ȉ í) kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: Od vseh moških na svetu prav bik od partnerke pričakuje učbeniško različico iz petdesetih let E = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus. býk, češ. býk < pslov. *bykъ k (↑)bučáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíl -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom - 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil
- 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila
- 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bilancíranje -a s (ȋ) glagolnik od bilancirati: oddelek za bilanciranje / bilanciranje dohodkov in izdatkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bilirubín -a m (ȋ) biokem. žolčno barvilo rdečkastorumene barve: Povečana vsebnost bilirubina v krvi je običajna pri zlatenici novorojencev, bilirubin pa je normalen produkt razkroja rdečih krvnih celic, ki se odstrani iz telesa s pomočjo jeter E ← nlat. bilirubin iz bilis 'žolč' + tvor. od rubēre 'rdečeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
biljetêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od biljeter: biljeterka v kinu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bílkica -e ž (ȋ) manjšalnica od bilka: nežna bilkica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíngeljček -čka [gəl] m (ȋ) manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bingljánje -a s (ȃ) glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
biocíd -a [bijocid-] m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: Premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci E ← nem. Biozid, agl. biocide iz ↑bío… + tvor. od lat. caedere 'tolči, ubijati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíoenergétik -a [bijoenergetik] m, člov. (ȋ-ẹ́) kdor zdravi z bioenergijo: Bioenergetik mi je povedal, da sem imela že od rojstva nenavadno visoko bioenergijo E ← nem. Bioenergetiker iz (↑)bíoenergétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíokmèt -éta in bío kmèt -- -éta [bijokmet] m, člov. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) kmet, ki se ukvarja z biokmetovanjem: Če želi biokmet svoje proizvode prodati, mora biti skrben računovodja – natančnejši od svoje konvencionalne konkurence E ↑bío… + (↑)kmèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑) biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?
biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju
biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz ↑bío… + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ) pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíoznánost -i [bijoznanost] ž (ȋ-á) vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: Svetovna podjetja, ki tržijo bioznanost, hitijo utrjevati svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli E ↑bío… + (↑)znánost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bírma -e ž (ȋ) rel. drugi od sedmih zakramentov katoliške cerkve: iti k birmi;
biti pri birmi
● vezati, star. zavezati birmo biti za botra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bírmanka -e ž (ȋ) ženska oblika od birmanec: belo oblečene birmanke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
birokracíja -e ž (ȋ) - 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija
- 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
birokratizíranje -a s (ȋ) glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
biságica -e ž (ā) manjšalnica od bisaga: prišli so z bisagicami preko ramen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíserček -čka m (ȋ) manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov;
njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíserničen -čna -o (ȋ) pridevnik od bisernica: bisernična lupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bistrênje -a s (é) glagolnik od bistriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bístvo -a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo;
poseči v bistvo stvari;
prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu
● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) - 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe - 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje - 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
- 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
- 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben - 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
bíti se - 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
// knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje - 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
- 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bíti sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem) - I. v osebni rabi
- 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
- 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu
// tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani - 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
- a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
- b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
- c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu
// to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame - č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
- d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; dinar je sto par; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
- II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
- a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
- b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse
// njej je bilo dvajset let bila je stara
// ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo - c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
- č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
- d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo je imela Partija v osvobodilnem boju
- e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
- III. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
- IV. eliptično navadno za poživitev pripovedi
- a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
- b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
- V. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila deset tisoč dinarjev je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po sto dinarjev se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.: knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom, bil, bi, bodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bítje1 -a s (í) glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure;
bitje srca, žil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bítjece in bítijce -a [jəc] s (ī) manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bivakíranje -a s (ȋ) glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bivalíški -a -o (ȋ) pridevnik od bivališče: bivališki kraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bívanje -a s (í) glagolnik od bivati:- a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan
- b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje
- c) njegovo bivanje sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blagonaklónjenost -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blagoslovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blagoslovíti -ím dov., blagoslóvil (ī í) - 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon - 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o - 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
- 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blagoslovljênje -a s (é) glagolnik od blagosloviti: blagoslovljenje oljk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blagougódje -a s (ọ̑) zastar. ugodje, zadovoljstvo: vzklikati od blagougodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blagrovánje -a s (ȃ) glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blankéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od blanket: blanketna menica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bláten -tna -o prid. (ā ȃ) pokrit z blatom: blatna cesta;
ležali so na blatnih tleh / blatne ravninske vasi
♦ med. blatna kopel kopel iz (zdravilnega) blata // umazan od blata: obut je bil v blatne čevlje; do gležnjev blatne noge; ekspr. ves sem blaten / blatna reka kalna, motnablátno prisl.: blatno sivo nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blátenje -a s (á) glagolnik od blatiti: surovo blatenje političnih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blázen -zna -o prid., bláznejši (á ā) - 1. duševno bolan: biti blazen; versko blazen / pretresel me je blazni smeh; gara kot blazen na vso moč
// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje - 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti
- 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazen strah pred kaznijo; blazna jeza / blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo
blázno prisl.: blazno se boji; sovražnik je blazno streljal; blazno pogumna pustolovščina; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.: zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blazínast -a -o prid. (í) - 1. raba peša obložen z mehko podlogo; oblazinjen: široki blazinasti sedeži; blazinasta klop
- 2. podoben blazini: blazinast mah; roke, blazinaste od zamaščenosti
♦ bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blazínica -e ž (í) manjšalnica od blazina:- a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom
- b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blazínjenje -a s (ī) glagolnik od blaziniti: blazinjenje pohištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blaznênje -a s (é) glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
- 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
blaznèč -éča -e: blazneča ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bláženost -i ž (ȃ) ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost;
kar žarela je od blaženosti;
to je zanj višek blaženosti // rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bláženstvo -a s (ȃ) star. blaženost: občutiti blaženstvo;
srce mu prekipeva od blaženstva;
višek blaženstva / nebeško blaženstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blažítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blažiti: blažitev bolečin;
blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blebetánje -a s (ȃ) glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja;
neslano blebetanje / otrokovo blebetanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna - 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist
blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bledênje -a s (é) glagolnik od bledeti: bledenje kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bledênje tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) - 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva
// rastline bledijo - 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
- 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blefíratiSSKJ -am nedov. (ȋ) pog. s pretvarjanjem delati, da je kaj videti drugačno od resničnega: blefirati pred poslušalci; Tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati E (↑)blufírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bléjanje -a s (ẹ̄) glagolnik od blejati: blejanje ovc, telet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
bleketánje -a s (ȃ) glagolnik od bleketati: bleketanje ovc, telet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blesketánje -a s (ȃ) glagolnik od blesketati se: blesketanje jezera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
blestênje -a s (é) glagolnik od blesteti: blestenje biserov;
zlato blestenje oblakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 14233 zadetkov.