aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E ← nem. allozieren ← srlat. allocāre 'namestiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med. ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anoréksičnost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm. zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E ← nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E ← nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm. zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E ← nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm. snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm. ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov E ← nlat. anticoagulans iz (↑)anti... + tvor. od (↑)koagulírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ármafleks -a m (ȃ) podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: Na tla smo položili armaflekse in čez pogrnili spalne vreče E po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + (↑)fleks(ibílen)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
asána -e in ásana -e ž (ȃ) vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: Asane umirijo um in omogočijo večjo zbranost in disciplino E ← agl. asana, nem. Asana ← stind. āsana 'sedenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E ← agl. ashram, nem. Aschram ← stind. āśrama-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑) priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med. zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
azbestóza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bahájec -jca m, člov. (ȃ) pripadnik bahaizma: Več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva, od kristjanov, muslimanov, budistov do hinduistov, bahajcev in drugih, pri verskih obredih uporablja moleke, priprave iz kroglic, nanizanih na vrvico E ← nem. Bahai ← nperz. bahá'í iz arab. bahá 'slava, veličina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bájsika -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsa: Odkar je videl tiste tri bajsike, prisrčne in zapeljive v svoji naravni polnosti, od takrat vse manj pogleduje za mladimi suhicami E ↑bájsa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn. ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
balónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) balónska dilatácija -e -e ž (ọ̑, á) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonsko širjenje: Leta 1977 je bila opravljena prva balonska dilatacija zamašene koronarne arterije
balónsko šírjenje -ega -a s (ọ̑, ȋ) med.
širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček; balonska dilatacija: Njeno preživetje je odvisno od tega, kako bo uspelo balonsko širjenje venčne arterije, ki oskrbuje srčno mišico s kisikom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bankabílen -lna -o prid. (ȋ) od katerega se zaradi njegove slave, popularnosti pričakuje uspeh, dobiček: Angažirali so najbolj bankabilnega režiserja in najbolj bankabilnega igralca E ← agl. bankable iz (↑)bánka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bárbika -e ž (ȃ) 1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke 2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ) električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī) politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bíatlonec -nca [bijatlonəc] m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s tekom na smučeh in streljanjem s puško: najboljši biatlonci; slovenski biatlonci; Naš sloviti biatlonec se je edini od naših odločil za nastop na poletnem SP v Italiji in v šprinterski preizkušnji osvojil bronasto kolajno E (↑)bíatlon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bìkSSKJ bíka m, člov. (ȉ í) kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: Od vseh moških na svetu prav bik od partnerke pričakuje učbeniško različico iz petdesetih let E = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus. býk, češ. býk < pslov. *bykъ k (↑)bučáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bilirubín -a m (ȋ) biokem. žolčno barvilo rdečkastorumene barve: Povečana vsebnost bilirubina v krvi je običajna pri zlatenici novorojencev, bilirubin pa je normalen produkt razkroja rdečih krvnih celic, ki se odstrani iz telesa s pomočjo jeter E ← nlat. bilirubin iz bilis 'žolč' + tvor. od rubēre 'rdečeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
biocíd -a [bijocid-] m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: Premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci E ← nem. Biozid, agl. biocide iz ↑bío… + tvor. od lat. caedere 'tolči, ubijati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bíoenergétik -a [bijoenergetik] m, člov. (ȋ-ẹ́) kdor zdravi z bioenergijo: Bioenergetik mi je povedal, da sem imela že od rojstva nenavadno visoko bioenergijo E ← nem. Bioenergetiker iz (↑)bíoenergétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bíokmèt -éta in bío kmèt -- -éta [bijokmet] m, člov. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) kmet, ki se ukvarja z biokmetovanjem: Če želi biokmet svoje proizvode prodati, mora biti skrben računovodja – natančnejši od svoje konvencionalne konkurence E ↑bío… + (↑)kmèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑) biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?
biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju
biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz ↑bío… + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ) pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bíoznánost -i [bijoznanost] ž (ȋ-á) vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: Svetovna podjetja, ki tržijo bioznanost, hitijo utrjevati svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli E ↑bío… + (↑)znánost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
blefíratiSSKJ -am nedov. (ȋ) pog. s pretvarjanjem delati, da je kaj videti drugačno od resničnega: blefirati pred poslušalci; Tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati E (↑)blufírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í) kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E ← agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bôdibílding -a in bodybuilding -a cit. [bôdibílding-] m (ȏ-ȋ) načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: V Kopru bo danes svetovno prvenstvo v fitnesu in bodibildingu E ← agl. bodybuilding iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bodyguard -a cit. [bôdigárd-] in bôdigárd -a m, člov. (ȏ-ȃ) telesni stražar: Za njihov popolni mir oziroma klavzuro pa so pred vsakimi vrati skrbeli najmanj trije bodyguardi | Lastnikov bodigard je čofnil po nosu enega od najemnikov lokala E ← agl. bodyguard iz body 'telo' + guard 'stražar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanjabolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
borélija -e ž (ẹ́) 1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov 2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E ← nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
botrovánec -nca m, člov. (á) otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: V zahvalo botrovanec neznancu le tuintam napiše pismo, ki ga naslovi na mariborsko škofijsko Karitas, od koder potuje na pravi naslov E (↑)botrováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
brainstorming -a cit. [brêjnstórming-] m (ȇ-ọ̑) tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej: Nato spet skupaj sedemo za mizo – nekakšen brainstorming različnih idej, od katerih se odločimo za eno samo E ← agl. brainstorming iz brain 'možgani' + tvor. od storm 'vihar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
brík1 -a m (ȋ) embalaža v obliki kvadra za tekočine: Jabolčni sok brez dodanega sladkorja, pakiran v briku E ← agl. bri(c)k, skrajšano iz imena izdelka Tetra Brik® švedskega proizvajalca Tetra Pak (od 1963), iz brick 'opeka'brík2 -- v prid. rabi
Podjetje je na prodajne police poslalo sokove v litrski brik embalaži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bulímičarka -e ž, člov. (í) ženska, ki ima bulimijo: Od osebnostnih lastnosti je za bulimičarko značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti E ↑bulímik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bulteriêr -ja [bulterijer] m, živ. (ȇ) močen, srednje velik mišičast pes z glavo, značilno izbočeno od temena proti konici gobca: Bulterier je čvrsto grajen, mišičast in živahen pes z odločnim izrazom E ← agl. bullterrier iz bull 'bik' + (↑)teriêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
búndestág -a m (ȗ-ȃ) spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
búrka -e ž (ȗ) 1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: Iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko, ruto z odprtino v višini oči 2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: Talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke, tradicionalna oblačila, ki povsem zakrijejo telo in obraz E ← agl. burqa, nem. Burka ← arab. burḳuʿ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī) 1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti 2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cánkar -ja m, živ. (á) pog., v letih od 1991 do 2007 bankovec za deset tisoč slovenskih tolarjev: ponarejeni cankarji; Med kupci je bilo tudi znatno število takih, ki so s cankarjem poskušali kupiti škatlico cigaret, nazaj pa so dobili kar lep kupček evrov E po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
corn flakes -- -a in cornflakes -a cit. [kórən fléks] m (ọ́, ẹ̑) pečeni kosmiči iz koruznega zdroba, ki se navadno prelijejo z mlekom, jogurtom: Ponavadi zajtrkujem corn flakes z mlekom E ← agl. corn flakes iz corn 'koruza' in mn. od flake 'luska, kosem, kosmič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
curling -a cit. [kə̀rling-] in kêrling -a m (ə̏; ȇ) ekipni šport, podoben balinanju, kjer igralci po ledu potiskajo poseben kamen in ga skušajo približati ciljni točki: Največja posebnost curlinga je tako imenovano pometanje, saj igralci dobesedno pometajo pred drsečim kamnom in s tem dosežejo boljše drsenje in daljšo pot | Na zimskih olimpijskih igrah mladih se bo približno tisoč nastopajočih, starih od 14 do 18 let, merilo v sedmih športih, in sicer v smučanju, hokeju, biatlonu, bobu, sankanju, kerlingu in umetnostnem drsanju E ← agl. curling iz curl 'gubati, kodrati, valoviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čádor -ja m (ȃ) vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do pet: nositi čador; Afganistanski čador je temno modre barve, je v enem kosu in žensko prekriva od glave do pet E ← agl. chador ← perz. čāder iz (↑)šôtor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čákra -e ž (ȃ) v indijski filozofiji vsaka od sedmih posebno občutljivih točk v človeškem telesu, pomembnih za njegovo delovanje: srčna čakra; Avra se združuje v več plasti, vsaka plast je povezana s čakrami, te pa so povezane z organi v telesu E ← agl. chakra ← stind. cakra- 'kolo, krog'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čípni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑čípčípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čokolíno -a m (ȋ) 1. živilski izdelek iz žitnih kosmičev, čokolade v prahu in dodatkov, navadno kot otroška hrana: preliti čokolino z mlekom; Poleg vsega drugega na mesec popijejo okoli 50 litrov mleka in pojedo okoli štiri kilograme čokolina 2. jed iz tega izdelka: zajtrkovati čokolino; Pogreje si mleko, pripravi čokolino in poje zajtrk E po imenu izdelka Čokolino® (od 1970) hrvaške tovarne Podravka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
črnogórščina -e ž (ọ̑) črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dàj-dám1 -- in -a m (ȁ-á) odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: Nemčija je že prej predlagala sedemletno zamrznitev pravice do dela prebivalcev novih članic v starih in tudi ta politični daj-dam je v Berlinu sprožil veliko nasprotij E (↑)dátidàj-dám2 -- v prid. rabi
daj-dam odnos in odnos daj-dam; Že malo pod površino daj-dam logike odnosov posameznik – skupnost se izkaže, da posameznik od skupnosti in od soljudi potrebuje in dobiva mnogo več kot zgolj boljše možnosti za fizično preživetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
debalkanizírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti neurejene, zlasti politične razmere, kakršne so (bile) značilne za Balkan: debalkanizirati Balkan; debalkanizirati odnose med državami; Beseda bi morala veljati še naprej, zvijačnost bo treba debalkanizirati E (↑)de… + tvor. od Balkán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
debriefing -a cit. [debrífing-] in debrífing -a m (ȋ) psihološka terapevtska storitev in svetovanje po travmatičnih dogodkih: Več raziskav je pokazalo, da pomoč psihologov ali t. i. debriefing, kakršnega so deležne žrtve naravnih nesreč ali drugih travmatičnih dogodkov, ni vedno učinkovit | Debrifing je oblika psihološke intervencije, izvedene po kritičnem incidentu E ← agl. debriefing iz debrief iz (↑)de… + tvor. od brief 'kratek'; iz vojaškega žargona, kjer pomeni 'dobiti kratko informacijo po opravljeni nalogi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
defibrilátor -ja m (ȃ) med. naprava za ustavitev nekoordiniranega krčenja srčnih mišičnih vlaken s sunkom električnega toka: avtomatski defibrilator; Njegovo srce je stalo sedem minut, preden so ga oživili z defibrilatorjem E ← agl. defibrillator, nem. Defibrillator, frc. défibrillateur iz (↑)de… + tvor. od (↑)fibríla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
deforestácija -e ž (á) krčenje gozda: Odplavljanje je pospešila tudi deforestacija oziroma strohnenje korenin dreves in grmov E ← agl. deforestation iz (↑)de… + tvor. od forest 'gozd'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
deindeksácija -e ž (á) ekon. ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako da sprememba enega ne pogojuje več spremembe drugega: deindeksacija plač; Inflacijo lahko znižamo tudi z deindeksacijo, a izvedena mora biti tako, da v začetnem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki naj bi imeli na dolgi rok od nje največ koristi E ← agl. deindexation iz (↑)de… + tvor. od (↑)índeks
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dekomunizácija -e ž (á) odpravljanje politike, ideologije komunističnih režimov: proces dekomunizacije; Novi val dekomunizacije na Poljskem zajema čedalje širša družbena področja in sloje E ← rus. dekomunizácija, polj. dekomunizacja iz (↑)de… + tvor. od (↑)komunízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
detoksikácija -e ž (á) odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
devétlétni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star devet let: devetletni otrok; Zgodil se je še en čudež: z vozička je vstala devetletna deklica, ki ima od rojstva cerebralno paralizo 2. ki traja devet let: devetletni program; devetletna zaporna kazen; devetletna osnovna šola; Konec oktobra letos se izteče devetletni mandat štirim ustavnim sodnikom E iz devét lét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
días -a [dijas] m (ȋ) pog. diapozitiv: Projekcija diasov na steni je posvečena igralnim bravuram velikanov slovenske košarke E ← nem. Dias, mn. od Dia, skrajšano iz Dia(positiv)film; (↑)diapozitív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dijáškiSSKJ -a -o prid. (á) dijáški parlamènt -ega -ênta m (á, ȅ é)
1. predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša: predsednik dijaškega parlamenta; Dijaški parlament in vodstvo šole sta protestirala zaradi slabih prostorskih razmer – gimnazija je v isti stavbi kot osnovna šola in mora zato imeti pouk v dveh izmenah
2. sestanek, zborovanje takih predstavništev: Na dijaškem parlamentu, ki je zasedal v Ljubljani, se je zbralo le 45 dijaških poslancev od 162, tako da zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
díoksín -a m (ȋ-ȋ) 1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD) 2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dnévnikovec -vca m, člov. (ẹ̑) 1. sodelavec časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: dnevnikovci in večerovci; Bil je stari in prekaljeni dnevnikovec, ki je soustvarjal oba naša časnika 2. bralec, zlasti zvesti, časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: Že tretjo jesen zapored organizira časopisna hiša Dnevnik tradicionalno slovo od poletja za bralce Dnevnikovih edicij; tokrat je prijavljenih kar 830 najzvestejših dnevnikovcev E po časopisni hiši Dnevnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dodelávni -a -o prid. (ȃ) ekon. ki se za plačilo opravlja po naročilu drugega podjetja kot del njegovega proizvodnega procesa: dodelavni posli; Domače podjetje opravlja le dodelavna dela; material dobiva iz tujine in tudi izdelki se prodajajo tam; prav tako od tujega podjetja dobi le toliko denarja, kolikor ga potrebuje za najnujnejše stroške E (↑)dodélati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dòdiplómec -mca m, člov. (ȍ-ọ̑) študent, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli do diplome: Od dodiplomcev štipendistov za ohranitev štipendije zahtevajo, da imajo povprečno oceno najmanj 8,5 E univerbizirano iz dòdiplómski študènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dokapitalizíran -a -o prid. (ȋ) ekon. ki ima vložen dodatni kapital za povečanje osnovnega: Trenutno je položaj boljši v manjši od obeh družb, ki je bila letos dokapitalizirana s 500 tisoč evri E ↑dokapitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dolénjkaSSKJ -e ž (ẹ́) dolenjska avtocesta med Ljubljano in hrvaško mejo: Od dolenjke se dokončno poslovimo v Poljanah, kjer zavijemo na levo E univerbizirano iz dolénjska ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dolvôdni -a -o prid. (ó) ki ima smer vodnega toka; nizvodniSSKJ: Logično bi bilo, da se reka izrablja tudi naprej v dolvodni smeri E (↑)dôl + (↑)vôdendolvôdno prisl. (ó)
V petek zvečer so dolvodno od čistilne naprave v Vipavi opazili pogin rib
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
donátorka -e ž (ȃ) ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki daruje zlasti večja denarna sredstva: država donatorka; Danska, Norveška in Švedska so največje donatorke pomoči revnim in glede na velikost svojih gospodarstev močno odstopajo od evropskega povprečja E (↑)donátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
donátorstvo -a s (ȃ) darovanje zlasti večjih denarnih sredstev: Predlog je predvideval povišanje odstotka davčne olajšave za donatorstvo z 0,3 na 0,5 odstotka od prihodka davčnega zavezanca E (↑)donátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990 2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dópingdopingírati se -am se nedov. (ȋ)
jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dopoldánecSSKJ -nca [dopou̯danəc] m, člov. (á) pog. 1. kdor je v službi dopoldne: Dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa, ga uskladil z uredniškim kolegijem in odgovornim urednikom 2. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: V torek dopoldne se je dopoldanec lotil stanovanja na Gosposki, od koder je ukradel video kamero, nekaj denarja in zlatnine E univerbizirano iz dopoldánski uslúžbenec, vlomílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dosneževáti -újem nedov. (á ȗ) dodatno prekrivati z umetnim snegom: Na smučišču je od 40 do 70 centimetrov snega, povrhu pa snežno odejo dosnežujejo E iz dosnežíti iz (↑)snežíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dóša -e ž (ọ́) v ajurvedi vsaka od treh vitalnih energij v telesu: S kombinacijo ustreznih jedi vplivamo na pospešeno ali zmanjšano delovanje notranjih organov in posameznih doš E ← stind. doṣa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
drugáčnež -a m, člov. (ȃ) kdor se po lastnostih razlikuje od drugih: nenavadneži in drugačneži; Svoje misli vse preveč usmerjamo k banalnostim, kadar nezavedno podpihujemo sovraštvo do nič hudega slutečega tujca ali zgolj drugačneža E (↑)drugáčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
drúžbeniSSKJ -a -o prid. (ȗ) drúžbeni spòl -ega spôla m (ȗ, ȍ ó)
vedenjske, kulturne in psihološke značilnosti, ki jih družba povezuje z enim od spolov: Diskurz med biološkim in družbenim spolom je izbruhnil v ameriški sociološki in psihološki literaturi, ko so mnoge feministke privzele razlikovanje med biološkim in družbenim spolom ter ob tem zagovarjale prvenstvo kulture in družbenega spola nad biologijo in biološkim spolom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dvížniSSKJ -a -o prid. (ȋ) dvížni stebríček -ega -čka m (ȋ, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; potopni stebriček: V torek bo občina z dvižnima stebričkoma za promet zaprla Trubarjevo ulico od Resljeve do Vidovdanske
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dvójčekSSKJ -čka m (ọ̄) 1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju dvojčkov: Dvojčki so nemirna bitja 2. nav. dv. ena od dveh stavb Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, ki sta bili porušeni leta 2001: Velikanski oblak dima in prahu nad porušenima dvojčkoma je bilo opaziti tudi iz mednarodne vesoljske postaje E (↑)dvójec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
džankizácija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu proces, v katerem uživalec mamil zaradi prevzemanja določenega načina življenja pade na družbeno dno: V karieri uživalca so številne stopnje: od prve ponudbe in eksperimentiranja do medenih mesecev, ki so najslajši in trajajo ponavadi od šest do 12 mesecev, do odvisnosti, zasvojenosti in džankizacije E ↑džánki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
é- prvi del zloženk (ẹ̄) elektronski: e-potrošnik; e-konferenca; e-pošta; e-šola E po agl. zgledu skrajšano iz ↑e(lektrónski), od 1982 v e-mail za electronic mail 'elektronska pošta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
egíptomaníja -e ž (ȋ-ȋ) strastno zanimanje za staroegipčansko civilizacijo: Od prve egiptomanije pa do danes se ciklusi fascinacije s skrivnostmi starega sveta pojavljajo kot plima in oseka in nikoli ne presahnejo E po imenu države Egipt + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ehinacêja -e ž (ȇ) zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ameriški slamnik: škrlatna ehinaceja; Preparati ehinaceje so na voljo v obliki izvlečka, čaja in praška, v uporabi pa je tudi sveže stisnjen sok rastline E ← nlat. echinacea ← tvor. od gr. ehĩnos 'jež' + (↑)(pan)acéja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
éko -- prid. (ẹ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (1): eko šola; Za substrat so pridobili tudi eko certifikat, ki zagotavlja višjo kakovost od izdelkov iz uvoza 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (2): ukvarjati se z eko kmetovanjem; Ob ohranjanju narave, kulturne in zgodovinske dediščine bodo razvijali domačo obrt in kulinariko, pa tudi sonaravno kmetovanje v navezi z eko turizmom 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (3): eko izdelek; eko živilo; Ne glede na to, kako varčni in eko so motorji, vedno bodo obremenjevali atmosfero s CO2 – glej tudi éko... E ↑eko(lóški)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ekonometríja -e ž (ȋ) 1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini 2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
eksorcístSSKJ -a m, člov. (ȋ) rel. kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; izganjalec (2): Ostal je eksorcist, zdravil je, kot to počno afriški čarovniki, v Rimu in drugod je bil izjemno priljubljen, vsi so ga poznali, vsi so ga pozdravljali E ← nem. Exorzist ← poznolat. exorcista ← gr. eksorkistḗs iz eksorkídzō 'zaklinjam, izganjam hudega duha' iz (↑)eks… + tvor. od hórkos 'kletev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
elánovka -e ž (ȃ) smučka tovarne Elan; elanka: Moje življenje je že od otroštva povezano z Elanom, saj sem kot tekmovalec v alpskem smučarju tekmoval na elanovkah E po imenu tovarne Elan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
empatíja -e ž (ȋ) vživljanje v drugega človeka: Do drugih čutim veliko empatije
// zmožnost takega vživljanja: Malokateri otrok te starosti je zmožen take zbranosti in empatije E ← agl. empathy ← gr. empátheia 'strast' iz en 'v' + tvor. od (↑)pátos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ênoprostórec -rca m, živ. (ē-ọ̑) avtomobil, manjši od kombija, s povišano streho: kompaktni enoprostorec; Kdor bo želel kupiti enoprostorca ali terensko vozilo, se bo odpravil k distributerju te vrste avtomobilov in izbiral med različnimi modeli istega segmenta E univerbizirano iz ênoprostórni avtomobíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ênostárševski -a -o prid. (ē-á) ki se nanaša na družino, ki ima samo enega od staršev: enostarševska družina; Raziskali so le enostarševska gospodinjstva, saj je v številnih revnih družinah oče odsoten E iz èn stárš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
enotéka -e ž (ẹ̑) urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin, navadno razvrščenih po poreklu, kakovosti, pridelovalcih; vinotekaSSKJ: Enoteka oziroma vinski bar bo od točilne mize, zidov, tlaka in pročelja narejen iz opeke v različnih odtenkih, barvah in oblikah E ← nem. Önothek, frc. oenothèque iz gr. oĩnos 'vino' + thḗkē 'shramba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
erotizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj vzbuja ali stopnjuje spolno slo: Razmah popularne kulture v šestdesetih je erotiziral vsa področja, od dizajna do filma, glasbe in mode E ← nem. erotisieren iz (↑)êros
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ertevêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na ustanovo Radiotelevizija Slovenija; RTV-jevski: Čeprav je dogajanje na Kolodvorski postalo aktualno šele z javnim pozivom ertevejevskih sindikatov za pregled finančnega poslovanja zavoda, zadeve niso od včeraj E ↑RTV-jevski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
esemès -êsa m (ȅ ȇ) kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; message, SMS: poslati esemes; Najhitreje prsti po tipkovnici mobitela drsijo 12- do 15-letnikom, ki so od pošiljanja esemesov že malodane odvisni E ↑sms
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
étnokoreologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o ljudskih plesih: Rezultati Ramovševega znanstvenega dela pomenijo v evropskem merilu vrhunski, doslej nedosežen prispevek na področju mednarodne etnokoreologije E ← agl. ethnochoreology, frc. ethnochoréologie iz ↑étno… + gr. horeía 'ples' + tvor. od lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
evangelizácija -e ž (á) delanje, da kaj postane krščansko z oznanjanjem evangelija; pokristjanjevanjeSSKJ: Zlasti od afriške sinode naprej se uveljavlja načelo, da moramo pri evangelizaciji sprejeti vse elemente lokalne kulture E ↑evangelizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
évro1 -a m (ẹ̑) denarna enota Evropske monetarne unije in nekaterih drugih evropskih držav: uvesti evro; plačevati v evrih; trden evro; območje evra; Trgovci z devizami so prejšnji teden napovedali, da je samo vprašanje časa, kdaj bo evro padel pod vrednost ameriškega dolarja E ↑évro…évro2 -- v prid. rabi
evro bankovci; evro kovanci; Banka že od uvedbe evra strankam ponuja evro varčevalni račun – glej tudi évro...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
évrobirokrát -a m, člov. (ẹ̑-ȃ) 1. ekspr. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat (1): Kot da domača nesreča še ni dovolj, se obetajo prav v kratkem še zadevščine, ki jih veselo predpisujejo bruseljski evrobirokrati, predvsem nadaljevanje harmonizacije tukajšnje avtorske zakonodaje z evropsko 2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrokrat (2): Prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec in malo šolo za svoje otroke E ↑évro… + (↑)birokrát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
evrokracíja -e ž (ȋ) 1. vodstvo Evropske unije: sedež evrokracije; prestolnica evrokracije; Šef evrokracije še ni razkril ukrepov, ki jih bo predložil najvišjim državnikom Unije 2. ekspr. uradništvo Evropske unije: Zlasti na drugi strani Atlantika se radi posmehujejo prenapihnjeni evrokraciji, od katere dobršen del odpade na prevajalce E ← nem. Eurokratie iz ↑évro… + (↑)(biro)kracíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
evrokrát -a m, člov. (ȃ) 1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (1): bruseljski evrokrati; Bodoča pogodba Unije bo zmanjšala ekipo najvišjih evrokratov, v kateri ima vsaka država po enega predstavnika 2. ekspr. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (2): Bruseljčani in evrokrati živijo bolj drug poleg drugega kakor skupaj E ↑évro… + (↑)(biro)krát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
evrópskost -i ž (ọ̑) 1. pripadnost evropski kulturi, miselnosti: O evropskosti Moldavije ne gre dvomiti 2. pripadnost Evropski uniji: Ker priljubljenost EU v nekaterih starih članicah pada, se ponekod krepi nacionalizem, to pa politikom, odvisnim od javnega mnenja, otežuje prizadevanje za evropskost E (↑)evrópski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
évrski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na evro: evrski kovanec; Evrski bankovci, s katerimi sta v igralnici kupovala igralne žetone, so bili ponarejeni E ↑évro1 évrsko obmóčje -ega -a s (ẹ̑, ọ̑)
skupina držav Evropske unije z evrom kot denarno enoto; evroobmočje, evroskupina: V vseh delih evrskega območja od časa do časa krivdo za razne težave nacionalnih gospodarstev pripišejo evru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
féminativ -a m (ẹ̑) jezikosl. občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu: Beseda komisarka je feminativ od komisar E iz lat. fēmina 'ženska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
fotokopírnica -e ž (ȋ) 1. podjetje ali delavnica, ki se ukvarja s fotokopiranjem: Zakon upoštevajo le samostojne fotokopirnice, ki na podlagi posebne vladne uredbe za zaščito avtorskih in založniških pravic plačujejo od vsake črnobele kopije 2. prostor za fotokopiranje: Diplomirala je na bostonski univerzi in kariero začela kot pomočnica v fotokopirnici posredniške hiše E univerbizirano iz fotokopírna delávnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
fríka -e ž (í) na maščobi ali zaseki ocvrt nariban sir s krompirjem, navadno z jajci, slanino, salamo, skuto ali klobaso: Posoška frika se v ničemer ne razlikuje od frik pri sosedih čez mejo E ← it. frico k friggere 'pražiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
funk -a cit. [fánk] m (ȃ) plesna glasba, ki temelji na soulu, džezu, s poudarkom na ritmu: Nastopilo bo več zasedb, ki se spogledujejo s tradicionalnimi glasbami sveta ali drugimi glasbenimi zvrstmi, kot so soul, elektronika, funk E ← agl. funk, prvotneje 'star, starinski; močan (o siru)' < 'smrad', tvor. od stfrc. fungier 'kaditi se' < srlat. fūmigāre iz fūmus 'dim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
furby -ja cit. [fə̀rbi] m, živ. (ə̏) robotizirana igrača v obliki plišaste živali, ki se zna pogovarjati in igrati: Po izredno priljubljenih tamagočijih in furbyjih je zabavna industrija otrokom in staršem pred nekaj meseci predstavila novo interaktivno igračo E po imenu izdelka agl. Furby® (od 1998) ameriškega proizvajalca Hasbro iz fur 'krzno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
fúži -ev m mn. (ȗ) makaronom podobne istrske testenine: Posebnost naj bi bila stojnica z izvirno, domačo istrsko hrano, testeninami, fuži, polento in bakalajem E ← it. fusi, prvotno mn. od fuso 'vreteno' < lat. fūsus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
géostacionárni -a -o [geostacijonarni] prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi z navidezno stalno točko nad Zemljinim površjem: Po sedanjih izračunih bo asteroid letel celo bliže od številnih komunikacijskih satelitov v geostacionarni orbiti okoli Zemlje E ← agl. geostationary iz (↑)geo... + (↑)stacionárengéostacionárni satelít -ega -a m (ẹ̑-ȃ, ȋ)
umetni satelit na navidezno stalni točki nad Zemljinim površjem, ki se premika v orbiti nad ekvatorjem z enako hitrostjo in v isti smeri kot Zemlja: Satelitski oddajnik posreduje signal na enega od devetih geostacionarnih satelitov, od koder se prenaša na zemeljsko postajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gétoSSKJ -a m (ẹ̑) 1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna 2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E ← nem. Getto ← it. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
getoizácija -e in getizácija -e ž (á) 1. izolacija družbene skupine od drugih družbenih skupin: Menim, da getoizacija Romov v romska naselja ni ustrezna rešitev bivalnih razmer romske populacije 2. omejevanje koga, česa na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: getoizacija Cerkve; poskus getoizacije slovenščine; Burska elita se pritožuje, da vladajoči ANC načrtno spodbuja vsesplošno prevlado angleščine in getoizacijo njihovega jezika E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ) 1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga 2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
getoizírati -am in getizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prisiljevati družbeno skupino, da živi na določenem območju izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: Vlada se je odločila, da priseljencev ne bomo getoizirali, temveč jih bomo nastanili enakomerno, po celi državi 2. povzročati, da kdo, kaj obstaja, deluje na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: Upam, da ljudje ne bodo takoj nasedli neutemeljenim očitkom, da je zakonski predlog ksenofobičen in da skuša getoizirati slovenščino E ↑géto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gínséng -a m (ȋ-ẹ̑) zdravilna rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskem; ženšenSSKJ: izvleček ginsenga; korenina ginsenga; Ginseng uporabljajo pri srčnem popuščanju, sladkorni bolezni, za boljše delovanje imunskega sistema, za izboljšanje vitalnosti E ← agl. ginseng ← kit. renshen iz ren 'človek' + shen 'ena od zvezdnih konstelacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
glisírati -am nedov. (ȋ) pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: Ladje morajo pluti najmanj 300 metrov od obale, čolni, ki glisirajo, vsaj 250 metrov od obale E nem. glissieren ←frc. glisser 'drseti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gólgêter -ja m, člov. (ọ̑-é) igralec nogometa, ki da zelo veliko golov: rojeni golgeter; Reprezentančni golgeter, ki je v 149 nastopih dosegel neverjetnih 109 golov, se bo preizkusil tudi kot trener E ← agl. goal getter (pomeni predvsem 'kdor dosega zastavljene cilje') iz (↑)gól + tvor. od get v pomenu 'doseči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
googlati -am cit. [gúglati] in gúglati -am nedov. (ȗ) iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: Pripravljen sem googlati, da bi dobil podatke | Že 3 dni pridno guglam in iščem otok za najin dopust E ← agl. google po imenu spletnega iskalnika Google® (od 1997) istoimenskega ameriškega podjetja iz googol 'deset na stoto potenco'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
góretéks -a m (ọ̑-ẹ̑) sintetična vodoodporna tkanina zlasti za športna oblačila in obutev, ki ščiti pred vetrom in prepušča vodne hlape: hlače iz goreteksa; Na notranji strani je čevelj zaščiten z goreteksom, zunanji material pa je neprepustni semiš v kombinaciji s trpežnim najlonskim materialom E po imenu izdelka Gore-Tex® (od 1969) iz imena ameriškega proizvajalca W. L. Gore (& Associates) + (↑)teks(tíl)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó) gôrski kolesár -ega -ja m, člov. (ó, á)
kdor se ukvarja z gorskim kolesarstvom: dirka gorskih kolesarjev; prvenstvo gorskih kolesarjev; Razgibano Polhograjsko hribovje privablja številne popotnike, izletnike, sprehajalce in gorske kolesarje
gôrsko kolesárstvo -ega -a s (ó, ȃ)
šport, pri katerem se vozi z gorskim kolesom: ljubitelji gorskega kolesarstva; Za šport in rekreacijo je v okolici domačije nešteto lepih možnosti, od gorskega kolesarstva in sprehodov do planinarjenja
gôrsko koló -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh: vrhunsko gorsko kolo; žensko gorsko kolo; Vsak dan sede na svoje gorsko kolo in se odpravi osvajat najzahtevnejše vzpetine in premagovat koreninaste poti v okolici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gorvôdni -a -o prid. (ó) ki ima smeri vodnega toka nasprotno smer; vzvodenSSKJ: Mlin in žaga venecijanka sta najbolj gorvodna v nizu vodnih objektov, ki so nekoč delovali na reki Lahinji E (↑)gôr + (↑)vôdengorvôdno prisl. (ó)
Lokacija pregrade je v zožitvi doline Dragonje, en kilometer dolvodno od opuščenega mostu in 200 m gorvodno od električnega daljnovoda, ki preči dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
grafítSSKJ -a m (ȋ) napis ali risba na zidu ali drugi javni površini, narejen na skrivaj, navadno s pršilom: risati grafite; odstranjevanje grafitov; razstava grafitov; Grafiti so postali sodobno sredstvo sporočanja E ← it. graffiti, mn. od graffito, dobesedno 'vrezan, graviran', iz graffiare 'praskati' < vlat. *graphiāre iz lat. graphium 'pisalo' ← gr. grapheĩon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
grafitomán -a m, člov. (ȃ) kdor pretirano rad dela, ustvarja grafite: Oblasti so se sprijaznile z invazijo grafitomanov, ki so s svojimi risbami in besedili prekrili podzemne prehode, stadione, tramvajske in železniške vagone E ↑grafít + tvor. od (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
gregôrjevo -ega s (ó) 12. marec, ko se po ljudskem izročilu praznuje začetek pomladi: praznovati gregorjevo; na predvečer gregorjevega; Vajenci in pomočniki so nekoč na gregorjevo v potok metali goreče šope slame in tako naznanili, da od tega dne naprej delajo pri dnevni svetlobi E po svetniku, papežu Gregorju Velikem (pribl. 540–604)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hadezêjevec -vca m, člov. (ȇ) član, pristaš stranke Hrvaška demokratska skupnost: nekdanji hadezejevec; V koaliciji s hadezejevci sta le dve obrobni desnosredinski stranki, zato je njihov obstoj na oblasti odvisen od glasov stranke upokojencev in treh poslancev srbske manjšine E po hrv. kratici HDZ za H(rvatska) d(emokratska) z(ajednica) 'Hrvaška demokratska skupnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
halóSSKJ medm. (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina! E ← nem. hallo, velelnik od stvnem. halōn 'iti po koga, pripeljati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hardcore1 -ra in hard core -- -ra cit. [hártkór] in hárdkór -a m (ȃ-ọ̑) zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: Moram opozoriti, da je bilo v naši zvrsti, sploh pa v pravem ameriškem hardcoru, sporočilo vedno pomembnejše od glasbe | Ko smo bili mladi, smo poslušali samo metal in hard core | Pitchshifter je bend, ki se je na začetku 90. let obrnil h koreninam britanskega panka in ameriškega hardkora E ← agl. hard-core 'grob' iz hard 'trd, težek' + core 'jedro, sredica'hardcore2 -- v prid. rabi
hardcore glasba; Kot najstnica je pela v hardcore skupini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hard rock1 -- -a in hardrock -a cit. [hárt rók] in hárdrók -a m (ȃ, ọ̑) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: Poslušam vse, od klasike do najtežjega hard rocka | Zamenjal sem že mnogo žanrov, od džeza do hardrocka | Skupina igra nekakšno mešanico hardroka in metala E ← agl. hard rock iz hard 'trd' in (↑)róckhard rock2 -- -- v prid. rabi
hardrockovski: hard rock skupina; Skupina je v osemdesetih postala ena najbolj priljubljenih ameriških hard rock zasedb
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hardrocker -ja cit. [hárdróker] in hárdróker -ja m, člov. (ȃ-ọ̄) 1. pripadnik mlajše generacije, ki se navdušuje za hardrockovsko glasbo: Obeta se enkratno doživetje za vse obiskovalce koncerta, predvsem za hardrockerje | Slovenskim hardrokerjem so se pridružili še hrvaški, avstrijski in italijanski navdušenci 2. hardrockovski glasbenik: To je tisti hardrocker, ki mu nikoli ni zares uspelo, kljub temu pa je od nekdaj na sceni in ga pozna veliko ljubiteljev te zvrsti glasbe | Na koncertu so hardrokerji povsem razvneli občinstvo E ↑hard rock1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hazardêrstvo -a s (ȇ) igranje za denar, navadno s kartami ali kockami, katerega izid je odvisen od naključja: patološko hazarderstvo; Zaradi hazarderstva je zabredel v dolgove E (↑)hazardêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hčerínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na vsako od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: ustanoviti hčerinsko družbo; ustanoviti hčerinsko podjetje; Za razmere in poslovanje v državnih bankah in njihovih hčerinskih bankah v tujini so pred slovenskimi davkoplačevalci odgovorni predvsem finančni ministri kot predstavniki lastnice – države E (↑)hčérin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hčíSSKJ hčére ž (ȋ ẹ̑) vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: Delavke trdijo, da matična družba ni spoštovala zakona o finančnem poslovanju podjetij in da je bil stečaj hčere v Dobovi zrežiran E = stcslov. dъšti, hrv., srb. kćî, češ. dcera, rus. dóčь < slovan. *dъt'i = litov. duktė̃, stind. duhitár-, gr. thygátēr, got. daúhtar < ide. *dhugh2tḗr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
heavymetalski -a -o cit. [hêvimetálski] prid. (ȇ-ȃ) ki se nanaša na heavymetalce ali heavy metal; heavy metal2, heavymetalni, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: Celotna plošča ponuja najrazličnejše vizije rapa, od tistega, temelječega na reggaeju, do žagajoče heavymetalskega E ↑heavy metal1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hípijevstvo -a s (ȋ) v drugi polovici 20. stoletja, zlasti v zahodnih državah pojav mlajše generacije, katere način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: V mojih mladih letih je oče trmoglavo nasprotoval in kritiziral vse, kar je bilo novega, od rokenrola do hipijevstva E (↑)hípi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hóbok -a m (ọ̑) posoda za tekočine ali sipek material s pokrovom in enim ali dvema ročajema: Poleti se je znancu v povsem novem avtu polil cel hobok barve za fasade E ← nem. Hobbock, po agl. tvrdki Thomas Hubbuck & Son (od 1765)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hòdSSKJ hôda m (ȍ ó) ena ali več jedi, navadno kuhanih, ki tvorijo samostojni del v okviru enega obroka: Za vrsto jedi, število hodov in ceno menijev se je mogoče dogovoriti s šefom kuhinje E dobesedni prevod agl. course 'tek, potek' in 'ena od jedi v obedu' ← stfrc. cors 'tek' < lat. cursus iz currere 'teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
homeostáza -e ž (ȃ) 1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: psihofizična homeostaza; vzdrževanje homeostaze; Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti 2. stanje skladnosti: Recept, kako vzpostaviti družbeno homeostazo oziroma stabilnost, nikakor ni preprost E ← nem. Homöostase, agl. homeostasis iz gr. hómoios 'enak, podoben' + stásis 'stanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hôstel -tla m (ó) pog. poceni turistična nastanitvena ustanova, zlasti za mlade; mladinski hotel: prenočevati v hostlu; mladinski hostel; Prenočišče sem dobil v pred kratkim odprtem hostlu, ki je od plaže oddaljen le kakih dvesto metrov E ← agl. hostel ← stfrc. hostel < lat. hospitāle 'soba za goste' iz hospes 'gost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hrbteníčar -ja m, člov. (ȋ) pog. kdor ima težave s hrbtenico: Že od otroštva sodim med hrbteničarje in ne morem dvigovati težkih stvari E univerbizirano iz hrbteníčni bolník
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
iglomát -a m (ȃ) avtomat za prodajo igel za vbrizgavanje mamila: namestitev iglomata; postavitev iglomata; V iglomatih na občinskih stavbah v Mostah in na Viču so od januarja do konca junija zamenjali več kot 11.500 injekcijskih igel, ki jih potrebujejo uporabniki drog E (↑)ígla + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
igrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) igrálna pálica -e -e ž (ȃ, á)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; joystick: priključiti igralno palico; vmesnik za igralno palico; sledilne kroglice in igralne palice; Nekatere igralne palice so popoln posnetek pravih krmilnih palic iz sodobnih letal
igrálni plôšček -ega -čka m (ȃ, ō)
majhna ploščata naprava za igranje nekaterih računalniških igric; joypad: uporabljati igralne ploščke; Za igranje različnih arkadnih oziroma pretepaških iger je bolj od igralne palice primeren igralni plošček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ígričarski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na igričarje ali računalniške igrice, igre: igričarska industrija; igričarska revija; Na obzorju je tudi popolnoma nova igričarska grafična kartica, ki naj bi bila precej hitrejša od katere koli konkurenčne grafične kartice E ↑ígričar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imagologíja -e ž (ȋ) ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: V dobi imagologije so pomembne podobe, gledalca, ki čaka na nove in nove razburljive posnetke z različnih koncev sveta, ne zanimajo vzroki, zaradi katerih so podobe nastale
// veda, ki proučuje tako ustvarjanje: Njegovo razpravo je mogoče brati kot literarnozgodovinsko študijo s področja imagologije E ← agl. imagology, nem. Imagologie iz lat. imāgō 'slika' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
imenoslôvec -vca m, člov. (ȏ) strokovnjak za imenoslovje: Edino to še ni razčiščeno med imenoslovci, ali je bil eden od njenih prednikov Plašnik ali Blašnik E (↑)imenoslóvje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ímpro -- v prid. rabi (ȋ) pog. ki se nanaša na improvizacijo, improviziranje; improvizacijski: impro kviz; impro gledališče; Nekateri od gostujočih mojstrov improvizacij bodo slovenski publiki pokazali tri nove, nepoznane impro oblike – glej tudi ímpro... E ← agl., nem. impro, skrajšano iz (↑)improvizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
individuálec -lca m, člov. (ȃ) 1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec 2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir 3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva 4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
inicializírati -am [inicijalizirati] dov. in nedov. (ȋ) rač. spraviti kaj v delovanje, tek; zagnatiSSKJ, zaganjatiSSKJ: inicializirati generator; inicializirati modul; Ko izključimo eno od naprav na vodilu ali priključimo novo napravo, se vodilo samodejno spet inicializira E ← nem. initialisieren, agl. initialize iz (↑)iniciálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
intercity1 -ja cit. [íntersíti] m (ȋ-ȋ) hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity; Konec leta bo intercity razdaljo prevozil v uri in pol E ← agl. intercity iz (↑)inter… + city 'mesto, velemesto'; prvotno v Veliki Britaniji kot ime železniške mreže InterCity (od 1950)intercity2 -- v prid. rabi
Intercity vlak Pohorje bo po novem vozil od Gradca do Kopra in nazaj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
interpelíranec -nca m, člov. (ȋ) polit. član vlade, za katerega skupina poslancev zahteva, da se v parlamentu obravnava njegovo delo, navadno z namenom njegove odstavitve: Interpelacijo lahko vloži že deset poslancev, za nezaupnico interpelirancu pa je treba zbrati najmanj 46 od 90 glasov, kolikor jih ima naš parlament E (↑)interpelírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
intifáda -e ž (ȃ) upor arabskega prebivalstva proti izraelski zasedbi: palestinska intifada; začetek intifade; Od izbruha druge intifade proti izraelski zasedbi septembra 2000 je padlo že 5272 ljudi, večinoma Palestincev E ← agl. intifada ← arab. intifāḍa 'vstaja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izbrísani -ega m, člov. (ȋ) državljan druge države, naslednice nekdanje SFRJ, ki je živel na območju Slovenije in bil od 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; izbrisanec: podpirati izbrisane; ureditev statusa izbrisanih; zakon o izbrisanih; Izbrisani, ki so imeli v času plebiscita stalno prebivališče v Sloveniji, nato pa so ostali brez državljanstva, morajo takratno bivanje v Sloveniji šele dokazati E (↑)izbrísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izvídnikSSKJ -a m, člov. (ȋ) član skavtske organizacije, star od 11 do 15 let: Najmlajši med skavti so volčiči, ki združujejo otroke od prvega do petega razreda, naslednji pa so izvidniki – od petega do konca prvega letnika srednje šole E (↑)izvíden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jacuzzi -ja cit. [džakúzi] in džakúzi -ja m (ȗ) manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo: Dodobra se je mogoče sprostiti predvsem v jacuzziju, ki je v kopalnici v pritličju | V dodatno ponudbo so vključili sprostitveni center s savno, džakuzijem in po naročilu tudi masažo E ← agl. jacuzzi po imenu izdelka Jacuzzi® (od 1968) po ameriških bratih Jacuzzi italijanskega porekla, ki so od 1948 izdelovali črpalke za take bazene
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) jadrálna dèska -e -e ž (ȃ, ə̀)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra; surfSSKJ: Že tako nežna sapica je nehala pihati in brezvetrje je povzročilo še večjo soparo in slabo voljo lastnikov jadralnih desk na eni sicer najbolj vetrovnih plaž na Jadranu
jadrálni padálec -ega -lca [padau̯ca] m, člov. (ȃ, ȃ)
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino: Šestčlanska slovenska reprezentanca jadralnih padalcev je v Švici nastopila na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala
jadrálno padálstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
dejavnost jadralnih padalcev: Zgornje Posočje s prireditvijo dokazuje, da je eno od svetovnih središč jadralnega padalstva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
janšízem -zma m (ī) politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša: Znani politik meni, da bi kriza na desnici lahko porodila tudi kako novo stranko, ki bi se distancirala od janšizma in se usmerila v drugačno politiko E po politiku Janezu Janši (1958–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
japonologíja -e ž (ȋ) veda o japonskem jeziku in književnosti: Mineva deseto leto, odkar je bil na Filozofski fakulteti ustanovljen študij japonologije in nekaj mladih ljudi je, ki se resno lotevajo prevajanja E po imenu države Japonska + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jêdrskiSSKJ -a -o prid. (ē) jêdrsko odlagalíšče -ega -a s (ē, í)
prostor in naprave za odlaganje radioaktivnih odpadkov: gradnja jedrskega odlagališča; Pojasnil je, da so vseskozi nasprotovali jedrskemu odlagališču na območju od Velike Polane pa vse do Sevnice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
júgoarmáda -e ž (ȗ-ȃ) od leta 1991 oborožene sile nekdanje Jugoslavije; jugovojska: Domačini spoštujejo slovensko osamosvojitev, saj so tudi sami sodelovali pri poskusih preprečevanja prodora tankov in oklepnikov jugoarmade na slovensko ozemlje ob začetku osamosvojitvene vojne E (↑)jugo… 2 + (↑)armáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
júgonostalgíja -e ž (ȗ-ȋ) od leta 1991 nostalgija po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Ko odrasli govorijo o jugonostalgiji, imajo v mislih celovit pojav – številne socialne vezi, politične dogodke, kulturne usmeritve itd., ki so jih vezale, v dobrem in v slabem, na rajnko Jugoslavijo E (↑)jugo… 2 + (↑)nostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
júgonostálgik -a m, člov. (ȗ-á) od leta 1991 kdor ima nostalgijo po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Jugoslavija, ki je zdaj, razen v glavah jugonostalgikov, definitivno ni več, je bila res nekaj posebnega E ↑júgonostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
júgovič -a m, člov. (ȗ) slabš. pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: Natakar – mi je prav vseeno, če ni bil naš, ampak jugovič – je prišel čez deset minut vprašat, kaj bom pil E ← hrv., srb. jȕgović, hipokoristik od hrv. Jugoslàvēn, srb. Jugoslòvēn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
júgovôjska -e ž (ȗ-ó) od leta 1991 oborožene sile nekdanje Jugoslavije; jugoarmada: Poveljniki jugovojske so se odločili, da poiščejo primernejši kraj za prestop reke in prodor v Prekmurje E (↑)jugo… 2 + (↑)vôjska
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kalášnikovka -e ž (ȃ) polavtomatska puška z značilnim ukrivljenim nabojnikom, enostavna za uporabo in popravilo; kalašnikov: streljati s kalašnikovko; V noči na torek so iz ene od bližnjih ulic neznani storilci izstrelili rafal, verjetno iz kalašnikovke E ↑kalášnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kámničan -a m, živ. (ȃ) 1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: Vožnja s kamničanom bo od septembra precej cenejša kot vožnja z avtobusom 2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: Poleg štirih svedrovcev sta prva plezalca v smeri pustila še pet klinov, zato ponavljalcem priporočata štiri kamničane, dva debela in en profilni klin, nekaj metuljev in zatičev E po imenu mesta Kamnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kemometríja -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z matematičnimi in statističnimi postopki ter metodami za obdelavo kemijskih podatkov: laboratorij za kemometrijo; Kot uveljavljeni raziskovalec na področju kemometrije in računalniških obdelav podatkov je delal več kot tri desetletja E ← agl. chemometry, nem. Chemometrie iz (↑)kem(íja) + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kerámičar -ja m, člov. (á) 1. izdelovalec predmetov iz žgane gline; keramikSSKJ: Da bi slovenski keramičarji lahko prišli v tesnejši stik z velikimi ustvarjalci, društvo pripravlja strokovne ekskurzije in obiske mednarodnih bienalnih razstav 2. polagalec keramičnih ploščic: Za prenovo je smiselno najeti podjetje oziroma mojstra, ki je specializiran za obnovo kopalnic in ima podizvajalce za posamezna dela, od vodoinštalaterjev do keramičarjev E (↑)kerámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kfórjevec -vca m, člov. (ọ̑) na Kosovu od leta 1999 dalje pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR: Ob nadzornih točkah pri mostu se vijejo vrste, kforjevci so natančni in mnogih meščanov ne pustijo niti do stanovanj E iz agl. kratice KFOR za K(osovo) For(ce) 'vojaške sile na Kosovu'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kíber -- in cyber -- cit. [sájbər] v prid. rabi (í; á) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kibernetični, kibernetski: kiber prostor; kiber kavarna; Najbolj ogroženi pred odvisnostjo od interneta so, poleg nove kiber generacije, osamljeni ljudje srednjih let, ki se jim ni uspelo socializirati – glej tudi kíber... E po zgledu agl. cyber iz (↑)kiber(nétika)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kineziologíja -e [kinezijologija] ž (ȋ) veda o gibanju človeškega telesa: aplikativna kineziologija; psihološka kineziologija; Študentka kineziologije na univerzi Illinois je še dodala, da bo sicer zamudila nekaj predavanj, a upa, da bo zlata kolajna zadostno opravičilo E ← agl. kinesiology, nem. Kinesiologie iz gr. kinēsis 'gibanje' + tvor. od gr. -logía
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kleptokracíja -e ž (ȋ) ekspr. vladavina tatov: Guvernerji provinc in veliki poslovneži so novi fevdalni gospodje v novem vladnem sistemu: kleptokraciji E po zgledu agl. kleptocracy iz gr. kléptō 'kradem' + tvor. od krátos 'moč, oblast'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
klóšarski -a -o in klošárski -a -o prid. (ọ̑; á) ki se nanaša na klošarje: klošarsko življenje; Od vseh, ki beračijo, in teh ni malo, so klošarski pijančki deležni največjih simpatij E (↑)klošár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kméčkiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) kméčki turízem -ega -zma m (ẹ̑, ī)
1. dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma; turizem na kmetiji: razvoj kmečkega turizma; Vhodna vrata krasijo tri jabolka, ki imajo v kmečkem turizmu podobno vlogo kot hotelske zvezdice
2. objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem; V vasi imajo ovčarja s tropom 300 ovac, eden od vaščanov pa se je ojunačil in v tem mirnem, prijaznem kraju začel urejati tudi kmečki turizem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kobílca -e ž (í) pog., od 1991 do 2007 bankovec za pet tisoč slovenskih tolarjev: Odkrili so ponarejene cankarje in kobilce E po slikarki Ivani Kobilca (1861–1926), upodobljeni na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kògenerácija -e ž (ȍ-á) elektr. hkratno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo: Zanimalo ga je, ali je sedanja kotlarna oziroma sedanji kotel, ki je namenjen za ogrevanje vročevoda, primeren za nadgradnjo s kogeneracijo E po zgledu agl. cogeneration iz (↑)ko… + tvor. od (↑)generírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
koláčSSKJ -a m (á) finančni delež, odmerjen za določeno področje delovanja: finančni kolač; oglaševalski kolač; proračunski kolač; Po prvotnih načrtih bi od 21 začetnih milijard dolarjev morali za obnovo električnega omrežja nameniti največji del kolača, kar 5,56 milijarde dolarjev E = cslov. kolačь, hrv. in srb. kòlāč < pslov. *kolačь iz (↑)koló
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kolumnístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi s kolumnisti ali kolumno: kolumnistično pisanje; Tukaj in zdaj me je prvič v življenju zamikalo, da bi po vzoru enega od svojih kolumnističnih kolegov uporabila vsaj pet klicajev E ↑kolumníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kómbi -- v prid. rabi (ọ̑) gradb., v zvezi kombi plošča večslojna plošča z jedrom iz kamene volne, ki se uporablja za toplotno in zvočno izolacijo: Proizvodnja stiropora je v dohodkovnem smislu že pomembnejša od proizvodnje kombi plošč E ← nem. Kombi, skrajšano iz Kombiplatte 'kombinirana plošča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kompetitíven -vna -o prid. (ȋ) ki se meri s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom biti boljši, uspešnejši; tekmovalenSSKJ: kompetitivna družba; V današnjem kompetitivnem svetu seveda tudi tekmujemo med seboj, toda hkrati čedalje bolj tudi sodelujemo E ← agl. competitive, nem. kompetitiv iz lat. tvor. od competere 'skupaj stremeti k nečemu'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
komprimíranSSKJ -a -o prid. (ȋ) rač. zgoščen v obliko, ki zavzame manj prostora na disku; stisnjen: komprimirane datoteke; Visokoresolucijska televizija, filmi na devedeju in videospoti v prenosnih telefonih – nič od tega ne bi bilo mogoče brez komprimiranih digitalnih slik E ↑komprimírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kompulzívni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s ponavljajočim se obnašanjem, ki se mu oseba ne more upreti: kompulzivno prenajedanje; obsesivno-kompulzivna motnja; Preden se odločijo za zdravljenje, se zasvojenim zdi, da je njihovo kompulzivno vedenje neizogibno E ← nem. kompulsiv, agl. compulsive ← frc. compulsif iz lat. tvor. od compellere 'zbrati, nabrati skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kompulzívnost -i ž (ȋ) ponavljajoče se obnašanje, ki se mu oseba ne more upreti: Glavne značilnosti alkoholikovega spremenjenega vedenja so: čustvena nezrelost, beg od odgovornosti, otopelost, nesamostojnost, dvojna morala, perfekcionizem in kompulzivnost E ↑kompulzívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
koncendènt -ênta m (ȅ é) naročnik javne službe: soglasje koncendenta; Ker nismo imeli sklenjenih koncesijskih pogodb, tudi nismo imeli nobene osnove, da izterjamo obvezo koncesionarja do koncendenta E ← agl. concendent iz lat. tvor. od concēdere 'dovoliti, dopustiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj
kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kontinuitétaSSKJ -e ž (ẹ̑) polit. žarg., od leta 1991 nadaljevanje predhodnega političnega režima: sile kontinuitete; Bipolarnost leve in desne opcije sovpada z delitvijo na stranke kontinuitete in pomladne stranke E ← nem. Kontinuität ← lat. continuitās 'nepretrganost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kontinuitétni -a -o prid. (ẹ̑) polit. žarg., od leta 1991 ki je v zvezi z nadaljevanjem predhodnega političnega režima: kontinuitetna politika; Kadar je na oblasti pomladna vlada, potegnejo ven ene, kadar je kontinuitetna vlada, potegnejo ven druge, da bi pri lobiranju dosegli najboljše razmere za svojo organizacijo E ↑kontinuitéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kotácija -e ž (á) ekon. 1. sprejem novega vrednostnega papirja v trgovanje na borzi: borzna kotacija; prva kotacija del borzne kotacije, v katero se lahko uvrstijo delnice izdajateljev, ki izstopajo po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja; razširitev kotacije; Višji dobiček je posledica višjih prihodkov iz borznega poslovanja in prihodkov od kotacij vrednostnih papirjev 2. vrednost, cena česa na borzi: visoke kotacije evra; znižanje kotacij; Naftni derivati so dražji tako zaradi podražitve dolarja kot zaradi dviga kotacij na sredozemski borzi E ← agl. quotation v pomenu 'navedba cene' iz quote 'navajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kratkometrážec -žca m (ȃ) film. žarg. film, ki je dolg do 600 m; kratkometražni filmSSKJ: V tekmovalnem sporedu bodo zavrteli 20 celovečercev, od tega en sam prvenec, in deset kratkometražcev E univerbizirano iz kratkometrážni fílm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
krésnikSSKJ -a in kresníkSSKJ -a m, živ. (ẹ̑; í) od leta 1991 vsakoletna nagrada za najboljši roman preteklega leta v Sloveniji, ki se podeljuje okoli poletnega solsticija: prejeti kresnika; dobitnik kresnika; Natanko mesec dni pred podelitvijo kresnika, nagrade Dela za najboljši slovenski roman minulega leta, je znanih pet finalistov E (↑)krés
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kúl1 -- in cool -- cit. [kúl] prid. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'kúl2 prisl. (ȗ)
Kul je, če te imajo ljudje radi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kúnaSSKJ -e ž (ū) od leta 1994 denarna enota Republike Hrvaške: hrvaška kuna; Na deviznem trgu je kuna minuli teden ponovno rahlo zrasla E ← hrv. kúna iz (↑)kúna1 , domnevno zaradi nekdanjega plačevanja s krznom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lájf -a in life -fa cit. [lájf] m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu bivanje, obstajanje človeka; življenjeSSKJ: cel svoj lajf; uspeti v lajfu; Koliko bi lahko midve v tem času imeli od lajfa E ← agl. life
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
láserskiSSKJ -a -o prid. (á) láserska plôšča -e -e ž (á, ó)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; optični disk: Ko so se pred dvajsetimi leti pojavile prve laserske plošče, so bile bistveno dražje od klasičnih vinilk
láserski gramofón -ega -a m (á, ọ̑)
1. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, CD-predvajalnik: vklopiti laserski gramofon; Gramofoni in plošče so se kot način reprodukcije zvoka v domovih obdržali do konca 80. let, ko so jih začeli nadomeščati laserski gramofoni in plošče CD
2. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z gramofonske plošče z uporabo laserskega žarka: Problem je, da trenutno obstaja samo eno podjetje, ki proizvaja laserske gramofone
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lastnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) lastnínski certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastniški certifikat: vložiti lastninski certifikat; Pidi so zbrane lastninske certifikate že v celoti zamenjali za deleže in delnice v slovenskih podjetjih
lastnínsko preoblikovánje -ega -a s (ȋ, ȃ)
sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe: izvesti lastninsko preoblikovanje; lastninsko preoblikovanje zavarovalnice; postopek lastninskega preoblikovanja; V podjetju so prodajo 40-odstotnega deleža izbrali kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja podjetja poleg interne razdelitve in notranjega odkupa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
latíno -- v prid. rabi (ȋ) 1. ki se nanaša na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike: latino igralec; latino zvezdnik; Latino lepotica se je po rdeči preprogi filmskega festivala v Cannesu sprehodila v dolgi rdeči obleki 2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike: latino temperament; Priljubljeni hrvaški pevec nam je v pogovoru razkril, od kod izvira njegov latino šarm 3. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latinoameriški (2): latino pop; latino ritmi; latino glasba; V tistem času je bil razglašen za obetavnega latino pevca – glej tudi latíno... E ← agl. Latino iz ↑latínoamêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
latínoamêriški -a -o prid. (ȋ-ȇ) 1. ki se nanaša na Latinsko Ameriko; latinskoameriškiSSKJ: latinoameriška kultura; latinoameriška zgodovina; Kanarska kuhinja je znana po svoji raznolikosti, saj je nekakšna mešanica španskih receptov z afriškim in latinoameriškim vplivom 2. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latino (3): latinoameriška glasba; V naših novih pesmih prevladuje severnoameriški zvok, za razliko od prejšnjega, ki je bil poln latinoameriških ritmov in melodij E ← špan. Latinoamericano iz (↑)latínski + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
latínos -a m, člov. (ȋ) pog. 1. potomec evropskih, navadno španskih, portugalskih priseljencev v Latinski Ameriki: Turistke se veselijo flirtanja s šarmantnimi latinosi 2. človek, živeč v Združenih državah Amerike, čigar predniki izvirajo iz Latinske Amerike: Latinosi, priseljenci iz Mehike in srednjeameriških držav, so v Kaliforniji najhitreje naraščajoča jezikovna skupina E ← špan., agl. Latinos, množina od ↑latíno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev
ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?
ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
légica -e ž (ẹ̑) nav. mn., pog. vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta; lego kockaSSKJ: Najraje se igra z legicami E (↑)légo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
léviske -visk ž mn. (ẹ̑) pog. kavbojke znamke Levi's: legendarne leviske; Cena, zlasti za izvirne leviske, je kar visoka E po blagovni znamki Levi's® (od 1873) ameriškega proizvajalca Levi Strauss & Co.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
líbanonskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) líbanonska zánka -e -e ž (ȋ, ȃ)
zloraba plačilne kartice, ki jo tat izvede s pomočjo naprave, vstavljene v režo bankomata, ki plačilno kartico zadrži in pod pretvezo pomoči uporabniku od njega pridobi še kodo PIN: Zlorabe bančnih avtomatov oziroma kraje kartic z libanonsko zanko so razjezile vse, ki za sprotno rabo dvigajo denar na bankomatih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
limfóm -a m (ọ̑) med. vsaka od bolezni, ki nastanejo zaradi trajnega nenadzorovanega razraščanja malignih celic limfatičnega tkiva: zdravljenje različnih vrst limfomov; Znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj, zato se zgodi, da se bolniki ne menijo zanje E ← nlat. lymphoma iz (↑)límfa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lítas -a m (ȋ) denarna enota Litve: Litovski litas in estonska krona, ki sta vezana na evro, brez težav nihata v dovoljenih mejah od plus do minus 15 odstotkov glede na evro E ← litov. lìtas po imenu države Litva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lobotomíja -e ž (ȋ) 1. v drugi polovici 20. stoletja opuščena zaradi osebnostnih sprememb, ki jih povzroča operacijska prekinitev povezav med čelno možgansko regijo in talamusom pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: frontalna lobotomija; Kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici 2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: Hrvaška je v tranzicijskih letih doživela neoliberalno lobotomijo kulturnega prostora E ← nlat. lobotomia iz gr. lobós 'pljučno krilo, jetrni reženj, uhelj' + tvor. od tomḗ 'rezanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ločljívostSSKJ -i ž (í) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
logístikaSSKJ -e ž (í) 1. dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, organizacijo in koordinacijo premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: vodja logistike; področje logistike; Logistika odhoda ter nastanitve reprezentance in spremstva za evropsko prvenstvo nas časovno ne preganja 2. dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo in koordinacijo medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: Prejšnji teden sem na koalicijskem sestanku predlagal, da bi v kratkem pripravili širši posvet vodstev koalicijskih strank, na katerem bi dorekli logistiko delovanja E ← agl. logistics ← frc. (l'art) logistique 'veščina razporejanja čet' iz srfrc. logis 'nastanitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lunátičen -čna -o prid. (á) ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lycra -e cit. [lájkra] in lájkra -e ž (ȃ) zelo prožno, elastično sintetično vlakno iz poliuretana, ki omogoča tesno prileganje in daje izdelkom rahlo svetleč videz: Dragoceni naravni materiali, kot so volna, alpaka, kašmir in svila, včasih vsebujejo tudi dodatek najlona ali lycre za boljšo obstojnost in udobje | V prejo se lahko vgradi tudi elastična nitka lajkre, ki bombažni majici daje prožnost E po imenu izdelka Lycra® (od 1958) ameriškega proizvajalca Invista
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lymska borelióza -e -e cit. [lájmska] in lájmska borelióza -e -e [borelijoza] ž (ȃ, ọ̑) med. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
magnétek -tka m (ẹ̑) 1. majhen, navadno okrasni predmet z magnetom, namenjen zlasti pritrjevanju sporočil, slik: Od turističnih spominkov so prodajali majice, obeske in magnetke 2. priprava za terapijo z magnetnim poljem: Pogosto se odločajo za nakup stopalnih vložkov z magnetki, ki naj bi bili po besedah proizvajalcev namenjeni preprečevanju bolečin v peti in spodnjem delu nog E (↑)magnét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
magnétoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) zdravljenje z utripajočim magnetnim poljem nizkih frekvenc: Poglejte samo, koliko stvari je uradna medicina prevzela od alternative – naj omenim samo ročno masažo, magnetoterapijo, desensibilizacijo E (↑)magnét + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mágnum -a m (ȃ) 1. steklenica za vino, ki drži približno 1,5 l: V zadnjih letih narašča prodaja šampanjca v magnumih 2. revolver ali pištola velikega kalibra: streljati z magnumom; Ob hišni preiskavi so mu zasegli magnum E ← lat. magnum, sr. spol od magnus 'velik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mail bombing -- -a cit. [mêjl bômbing-] m (ȇ, ȏ) pošiljanje velikega števila neželene elektronske pošte: Mail bombing je po mnenju nekaterih oblika kiberterorizma, katerega namen je povzročanje škode E ← agl. mail bombing, dobesedno 'bombardiranje s pošto', iz ↑mail1 + tvor. od (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
majórkaSSKJ -e ž, člov. (ọ̑) nosilka čina, za stopnjo višjega od kapetana I. razreda: Po osnovnem činu je poročnica, po položajnem činu pa majorka E (↑)majór
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mákro1 -a m (ȃ) rač. določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom; makroukaz: Ker makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk, je postala hitrost iskanja besed v slovarju odvisna v glavnem od hitrosti diska in procesorja in ne toliko od tipkarskih sposobnosti E ← agl. macro, skrajšano iz macroinstruction iz (↑)makro… + (↑)instrúkcijamákro2 -- v prid. rabi
makro način in način makro; Če želite preizkusiti delovanje makro programa, odprite datoteko, ki vsebuje hiperpovezave, in pritisnite kombinacijo tipk Alt in F8 – glej tudi mákro...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mákrobiótikaSSKJ -e [makrobijotika] ž (ȃ-ọ́) 1. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: V tujini se je seznanila z načeli makrobiotike 2. prehranjevanje na tak način: Če se zaradi raka odločiš za makrobiotiko ali vegetarijanstvo, to za organizem ni dobro E ← nem. Makrobiotik iz (↑)makro… + tvor. od gr. biōtikós 'ki se nanaša na življenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mamotóm -a m (ọ̑) med. naprava za vakuumski odvzem tkiva v dojkah: Na onkološkem inštitutu je začel delati nov mamotom E ← agl. mammotome po imenu izdelka Mammotome® (od 1995) proizvajalca Devicor Medical Products iz lat. mamma 'dojka' + gr. tómos 'del, izrez'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
manjšínstvo -a s (ȋ) 1. pripadnost skupini ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: Manjšinstvo je ne le seštevek posebnih pravic, temveč tudi vrsta priložnosti in dolžnosti 2. pripadniki skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva loči po narodnosti, jeziku: Članki se ukvarjajo z vprašanji naroda, manjšinstva, kulturne in jezikovne identitete E (↑)manjšína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mariologíja -e [marijologija] ž (ȋ) rel., v krščanski dogmatiki veda, ki proučuje življenje Marije: Diplomiral je iz mariologije E ← srlat. mariologia iz osebnega imena Maria + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
márkerSSKJ -ja m (ā) 1. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni; označevalec: Tumorski markerji so snovi, ki jih tvorijo tumorji in jih s preiskavami najdemo v telesnih tekočinah (npr. krvi) in tkivih 2. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje; signir: označiti z markerjem; Dal mi je majhen fotokopiran zemljevid, na katerem je bila neka ulica obkrožena z rumenim markerjem 3. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: Rokavice in marker so pozeleneli od na njih usmerjenih kroglic E ← agl. marker iz mark 'označiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat. 1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja 2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA 3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E ← agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mèdkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ) 1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; interkulturnost (1): filozofija medkulturnosti; Kurikul je zasnovan zelo odprto in prožno, tako da seznanjanje s tujim jezikom in prvinami drugih kultur ter ozaveščanje medkulturnosti ni v nasprotju z njegovimi izhodišči in načeli 2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju; interkulturnost (2): Medkulturnost je način bivanja, ki prebivalce Evrope že od nekdaj najgloblje prežema E ↑mèdkultúrni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mégazabavíšče -a s (ẹ̑-í) veliko poslopje, prostor za hazardiranje in drugo zabavo: V regiji pričakujejo šest milijonov obiskovalcev na leto, od tega naj bi jih kar 4,4 milijona pritegnilo megazabavišče E ↑méga… + (↑)zabavíšče
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
meridiánSSKJ -a [meridijan] m (ȃ) v akupunkturi vsak od kanalov v telesu, po katerem naj bi tekla življenjska energija: pljučni meridian; Zabadanje igel v točke ob meridianih znova vzpostavi energijski tok in telesu povrne zdravo ravnovesje E ← lat. (circulus) meridiānus 'poldnevni (krog)' iz meridiēs 'poldne'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
metadón -a m (ọ̑) sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon; odmerek metadona; Pacienti lahko enkrat ali dvakrat na teden raztopino metadona in soka odnesejo domov E ← agl. methadone, skrajšano iz (6-di)meth(yl)a(mino-4,4)d(iphenyl-3-heptan)one '6-dimetilamino-5-metil-4,4-difenil-3-heptanon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
metadónec -nca m, člov. (ọ̑) kdor je odvisen od metadona: komuna metadoncev; Na pobudo okoliških stanovalcev je bil sprejet sklep, da se metadonci po prejemu odmerka ne smejo zadrževati 500 metrov okoli centra E ↑metadón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mêtal1 -a in metálSSKJ -a m (ȇ; ȃ) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; heavy metal1, težki metal: Njihova glasba je mešanica metala, industrijske glasbe, techna in klasične glasbe E ↑heavy metal1 mêtal2 -- v prid. rabi
heavy metal2, heavymetalni, heavymetalski, metalski, težkometalni, težkometalski: metal koncert; metal glasba; metal scena; Z brezkompromisno brzečo muziko so vplivali na vse sodobne metal skupine, od Pantere do Metallice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
metúljčekSSKJ -čka m (ū) 1. živ. manjši nož, ki ima rezilo spravljeno med dvema deloma ročaja: Pri enem od navijačev so ob vstopu na štadion našli tudi nož metuljček 2. nav. mn. testenina v obliki metuljih kril: Špageti, svedri, valoviti rezanci, peresniki, metuljčki, polžki se lahko postavljajo z domišljenimi recepti in predvsem sestavinami odlične kakovosti E (↑)metúlj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
míkrosívert -a m (ȋ-ȋ) fiz., od leta 1980 dalje enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, milijonina siverta: Zakonsko dovoljena mera nenaravnega sevanja je 1000 mikrosivertov na leto, naravnega sevanja pa vsak človek prejme 2400 mikrosivertov letno E ← agl. microsievert iz (↑)mikro… + ↑sívert
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mikrosporíja -e ž (ȋ) med. zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mačja bolezen: Ker otroci radi božajo mačke, jih pestujejo in se z njimi igrajo, tudi najpogosteje dobijo mikrosporijo E ← nlat. microsporia iz (↑)mikro… + tvor. od (↑)spóra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
milénijski -a -o prid. (ẹ́) ki se nanaša na milenij: milenijski razvojni cilji; Pred štirimi leti so se svetovni voditelji na milenijskem vrhu zavezali k boju proti revščini, umazani vodi, neznanju in aidsu E (↑)milénijmilénijski hròšč -ega hrôšča m, živ. (ẹ́, ȍ ó) rač.
napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema, ki bi se lahko pokazala ob prehodu na 1. januar 2000 pri programih, ki niso mogli beležiti datumov od tega dne dalje: Spomnite se na paniko zaradi milenijskega hrošča, ki navsezadnje ni povzročil skoraj nobene škode
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mílka -e ž (ȋ) čokolada iz alpskega mleka in dodatki v vijolični embalaži švicarske blagovne znamke Milka: Pripravili so jim več kot sto iger in jim razdelili nekaj sto tisoč čokoladic milka E po blagovni znamki Milka® (od 1901) iz nem. Mil(ch) 'mleko' + Ka(kao) 'kakav'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
minimalízem -zma m (ī) 1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: Na razstavi so najbolj zastopani pop art, minimalizem in nemška umetnost 2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: Kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma 3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: Finsko oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu E ← agl. minimalism iz (↑)minimálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
móbitel -a m (ọ̑) manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, prenosni telefon: izklopiti mobitel; vklopiti mobitel; Mobitel je zvonil v prazno E po imenu družbe Mobitel (od 1991) iz ↑mobí(lni) + (↑)tel(efón)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mónitoring -a m (ọ̑) 1. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje količine kake snovi v drugi snovi: izvajati monitoring pesticidov v pitni vodi; monitoring emisij toplogrednih plinov; monitoring kakovosti zraka; Tovarna opravlja redni monitoring mejnih vrednosti emisij snovi v zrak 2. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje kakega pojava, procesa: monitoring cen; Že od leta 2000 stalno izvajamo monitoring ptic, od leta 2001 dalje pa ob sodelovanju zunanjih izvajalcev tudi monitoring kakovosti vode in hidroloških parametrov E ← agl. monitoring iz (↑)mónitor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) mréžna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kartica, ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom: V splošnem je za priklop na internet potrebna naslednja vrsta opreme in storitev: modemi, širokopasovni usmerjevalniki in mrežne kartice
mréžni márketing -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
način prodaje izdelkov ali storitev prek mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežno trženje: Mrežni marketing je legitimen posel, ki ga odlikujejo predvsem nizke vstopne ovire in relativno nizki stroški poslovanja
mréžno tŕženje -ega -a s (ẹ̑, ŕ)
način prodaje izdelkov ali storitev preko mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih in njihovih podrejenih prejemati provizijo; mrežni marketing: Bistvo mrežnega trženja je, da tovarna prodaja lastni produkt brez posrednikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mudžahedín -a m, člov. (ȋ) v muslimanskem okolju kdor se z orožjem bori za uveljavitev svojih političnih idej; mudžahidSSKJ: S podporo savdskega dvora je novačil mudžahedine za boj proti sovjetskim agresorjem in postal glavni simbol džihada in ljudski junak E ← bos. mudžahèdīn ← arab. mudžāhidīn, mn. od mudžāhid 'sveti bojevnik' iz (↑)džihád
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
multilóg -a m (ọ̑) 1. pogovor med več osebami; večgovor (1): Najenostavnejši primer za multilog je, če si na internetu v dialogu z osmimi ljudmi hkrati 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum; večgovor (2): Prešli smo od monologa k multilogu, od pasivnega spremljanja sporočil do aktivnega soustvarjanja E ← agl. multilogue iz (↑)multi… + (↑)(dia)lóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
múltipráktik -a m (ȗ-á) 1. gospodinjska priprava za mešanje, stepanje, rezanje: Od manjših gospodinjskih aparatov naj bi imela vsaka kuhinja multipraktik, ročni mešalnik in palični mešalnik 2. člov. ekspr. kdor zna mnogo stvari dobro narediti: Je vizualni multipraktik; njegova umetnost vključuje slikarstvo, kiparstvo, animacijo, industrijsko oblikovanje, modo E v prvem pomenu ← agl. multipractic (food processor) 'večnamenski (kuhinjski strojček)' iz (↑)multi… + (↑)práktičen; v drugem pomenu (↑)multi… + (↑)práktik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nadgrajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. graditi, zidati nad čim: nadgrajevati stare objekte; Vzhodnonemške oblasti so zid še 15 let nadgrajevale z dodatnimi zaščitami in videti je bilo, da bo trajal še dolga leta 2. rač. zamenjevati ali dopolnjevati dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: Prihodki od mobilnega interneta po ocenah strokovnjakov še zdaleč ne bodo sledili rasti prometa, zato operaterji ne bodo mogli nadgrajevati svojih omrežij skladno z rastjo količine prenesenih podatkov 3. rač. zamenjevati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgrajevati računalnike; Portal bodo nadgrajevali sproti, v skladu z razvojem tehnoloških možnosti ter potreb in povpraševanja uporabnikov 4. dodajati nove elemente, sestavine, ki razširjajo, dopolnjujejo že dano, znano: nadgrajevati pridobljeno znanje; V prihodnje bo revija nadaljevala svojo uredniško zasnovo in dodatno nadgrajevala tematske sklope predvsem v mednarodnem sodelovanju E ↑nadgradíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nàdnacionálka -e [nadnacijonalka] ž (ȁ-ȃ) podjetje, ki s svojim poslovanjem presega okvir države: bančna nadnacionalka; farmacevtska nadnacionalka; Od sto največjih svetovnih nadnacionalk jih ima že skoraj 80 svoje proizvodne obrate ali hčerinske družbe na Madžarskem E univerbizirano iz nàdnacionálna drúžba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nàdzavarovánje -a s (ȁ-ȃ) zavarovalno stanje, ko je zavarovalna vsota višja od vrednosti zavarovane stvari: Pri podzavarovanju je zavarovalna vsota sklenjena na nižjo vrednost, kot je vrednost nepremičnine, pri nadzavarovanju pa je glede na vrednost nepremičnine previsoka E (↑)nad… + (↑)zavarovánje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
naglasoslôvje -a s (ȏ) veda o naglasu; akcentologijaSSKJ: Ob njegovem strokovnem delu pri slovarju knjižnega jezika so nastale številne razprave s področja dialektologije, zgodovine jezika in naglasoslovja E (↑)naglàs + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakládanakládna revíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
revija, katere obstoj je odvisen od naklade: Specializirane revije so težko nakladne revije
nakládno pisánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
pisanje, ki ima za cilj visoko naklado: Za časopise je bistveno čim boljše obvladovanje nakladnega pisanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nalóžbenica -e ž (ọ̑) ekon. oseba, ustanova, organizirana skupnost, ki uporabi del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: vodilna tuja naložbenica; Madžarska naftna družba je z okoli 85 milijoni evrov naložb v Romuniji ena od desetih največjih tujih naložbenic v tej državi E ↑nalóžbenik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nánodélec -lca m (ȃ-ẹ̄) delec, velik od ene milijardinke do ene milijoninke metra: razbiti snov na nanodelce; srebrni nanodelci; Med običajnim bliskom, ki zadene zemljo s kremenom, to je silicijevim dioksidom, v bližini drevesa, naj bi nastali drobni delci silicija, tako imenovani nanodelci E (↑)náno… + (↑)délec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
naprédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̄) naprédno iskánje -ega -a s (ẹ̄, ȃ)
ena od možnosti računalniškega iskanja podatkov, ki ustrezajo specifičnim, navadno sproti določanim, iskalnim kriterijem: vmesnik za napredno iskanje; Napredno iskanje omogoča izdelavo iskalnih meril na podlagi datuma, imena, velikosti datoteke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
naratologíja -e ž (ȋ) 1. veda o pripovedovanju, pripovedi: Delu, namenjenemu zlasti študentom, je dodan tudi seznam ključnih pojmov naratologije 2. pripovedovanje, pripoved; naracijaSSKJ: Flashback je bržkone edini prijem iz filmske naratologije, ki ga scenarist uporablja E ← agl. narratology ← frc. narratologie iz lat. narrātus 'pripovedovan' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
naratolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na naratologijo: V romanu se, z uporabo naratološkega trika, odvije pripoved v nasprotni smeri, v smeri od junakove smrti k njegovemu rojstvu E ↑naratologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
narávniSSKJ -a -o prid. (á) narávna dédiščina -e -e ž (á, ẹ̄)
neokrnjena narava, ki jo narod, človeštvo prevzame od prejšnjih generacij: svetovna naravna dediščina; varstvo naravne dediščine; Kulturni turizem je v porastu, številni turisti si počitniško območje izberejo prav zaradi kulturne in naravne dediščine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
naravovárstveniSSKJ -a -o prid. (ȃ) naravovárstvena policíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
organ nadzora in varstva pred škodljivimi in nevarnimi posegi v naravo: Naravovarstvena policija je pregledala nekatere od številnih sladkovodnih želv, ki so jih zasegli divjim lovcem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
narkolepsíja -e ž (ȋ) med. nevrološka bolezen z motnjo spanja, ki se kaže v napadih nepremagljive potrebe po spanju sredi dneva: zdravljenje narkolepsije; Zdravniki narkolepsije ne morejo pozdraviti, vendar je z zdravili – s poživili in antidepresivi – mogoče ublažiti tegobe E ← nlat. narcolepsia iz gr. nárkē 'omamljenost' + tvor. od lẽpsis 'napad'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
natívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej 2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
naturopatíja -e ž (ȋ) metoda zdravljenja na osnovi predpostavljanja, da je v telesu samozdravilna moč, ki vzpostavlja, vzdržuje in vrača zdravje: osnove naturopatije; Oba sta v zadnjih nekaj letih preživela raka in zato želita razširiti ponudbo terapij, kot so naturopatija, joga in meditacija E ← agl. naturopathy iz (↑)natúra + tvor. od gr. páthos 'občutenje, trpljenje, bolezen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
navigátorSSKJ -ja m (ȃ) elektronski navigacijski pripomoček, ki od satelitov prejema podatke za izračunavanje zemljepisne širine, dolžine, nadmorske višine in lastne hitrosti: ročni navigator; Večina cestnih navigatorjev ima prednaloženo kartografijo Evrope s Slovenijo E ← nem. Navigator, agl. navigator ← lat. nāvigātor 'mornar, pomorščak' iz nāvigāre 'pluti' iz nāvis 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèákcija -e ž (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od akcije: Nevarnost akcije je velika, nevarnost neakcije pa še večja E (↑)nè… + (↑)ákcija1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
negatívec -vca m, člov. (ȋ) pog. 1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite 2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nègledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í ȅ-í) 1. ki ni prijeten za gledanje: negledljiv film; negledljiva predstava; Tekma je postala negledljiva 2. ki ga ni mogoče gledati: Še preden bodo kasete postale negledljive, jih bo treba presneti na katerega od digitalnih nosilcev E (↑)nè… + (↑)gledljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèimétnik -a m, člov. (ȅ-ẹ̑) kdor ni imetnik: neimetnik internetnega naslova; neimetniki odgovornosti; Neimetnik letne karte lahko rezervacijo ter plačilo uporabe igrišča in igralnine opravi pri enem od zadolženih predstavnikov kluba E (↑)nè… + (↑)imétnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèklimatizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki nima klimatske naprave: neklimatizirani javni promet; neklimatizirana stavba; Razmere za delo so bile zaradi neznosne vročine v neklimatiziranih prostorih absolutno neprimerne E (↑)nè… + tvor. od (↑)klimatizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèmáterni -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni materni; neprvi (2): nematerni govorec govorec nematernega jezika; poučevanje slovenščine kot nematernega jezika; Monografija se v izhodišču ukvarja z vprašanjem prevodov v materni jezik, kar je ena od stalnic v znanstvenem prevodoslovnem razpravljanju E (↑)nè… + (↑)máteren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèodgôvor -a m (ȅ-ȏ) kar je nasprotno, drugačno od odgovora: neodgovor ministrstva; Razočarani so predvsem zaradi odgovora oziroma bolje rečeno neodgovora, neodziva slovenske vlade na hrvaške ukrepe E (↑)nè… + (↑)odgóvor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ) neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
neologíja -e ž (ȋ) 1. ustvarjanje novih besed: Slovenistično jezikoslovje še nima raziskav, posvečenih izključno teoretičnim vprašanjem neologije, niti aplikacije v slovarju neologizmov 2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizemSSKJ: Ekvivalentnost pač terja od prevajalca, da si kako besedno igro (kar naštevate, so v veliki meri besedne igre) ali neologijo izmisli E ← nem. Neologie ← frc. néologie iz (↑)neo… + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
néonatálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) med. 1. ki je v zvezi s prvimi štirimi tedni življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost; Velja ocena, da imamo pri nas dobro neonatalno varstvo, to je najzgodnejšo skrb za novorojenčke 2. ki je v zvezi s preprečevanjem, razpoznavanjem in zdravljenjem bolezni pri novorojenčkih: neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; Na neonatalnem oddelku splitske bolnišnice so se z otroki, odvisnimi od heroina, prvič srečali pred osmimi leti E ← agl. neonatal iz (↑)neo… + natal ← lat. nātālis 'rojstni'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèrezidènt -ênta in -énta m, člov. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ẹ́) pravna ali fizična oseba, ki ima v državi zunaj svoje matične države stalno prebivališče oziroma sedež: obdavčenje nerezidentov; račun nerezidenta; Nerezident Slovenije ni dolžen plačevati akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov, ki ne izvirajo iz Slovenije E (↑)nè… + (↑)rezidènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèstíčni -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ne pride v neposreden stik s čim: Svetovna javnost je zelo razločno povedala, da je to bil nestični raketni napad
// jezikosl. ki ga od drugega znamenja loči presledek: nestično ločilo; Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oziroma med prvotnim in privzetim priimkom E (↑)nè… + (↑)stíčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nèuvédba -e in nèuvêdba -e ž (ȅ-ẹ̑; ȅ-ȇ) kar je nasprotno od uvedbe: neuvedba davka; uvedba ali neuvedba evra; Kadar se pojavi sum, da zakonskim pogojem ni bilo zadoščeno, revizijski odbor izroči primer v nadaljnjo obravnavo tožilstvu, to pa zatem samostojno odloči o morebitni uvedbi ali neuvedbi sodne preiskave E (↑)nè… + (↑)uvédba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
névrodermítis -a m (ẹ̑-ȋ) med. kronična alergijska kožna bolezen z zelo močnim srbenjem: zdravljenje nevrodermitisa; Že od otroštva imam nevrodermitis, predvsem na obrazu, komolcih in kolenih E ← nlat. neurodermitis iz (↑)nevro… + tvor. od gr. dérma 'koža'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
névrotransmíter -ja m (ẹ̑-í) med. kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmitor, živčni prenašalec: možganski nevrotransmiter; nevrotransmiter dopamin; sproščanje nevrotransmiterja; Serotonin je nevrotransmiter, od katerega je deloma odvisno naše razpoloženje, in med drugim vpliva na spanje, tek, agresivnost in naklonjenost E ← agl. neurotransmitter iz (↑)nevro… + ↑transmíter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
notárkaSSKJ -e ž, člov. (ā) ženska, ki poklicno sestavlja pravne listine z uradno veljavnostjo, izdaja potrdila, overovlja podpise, prepise: overiti podpis pri notarki; urad notarke; Notarka je bila imenovana na podlagi predloga notarske zbornice, ki je od enajstih kandidatov, kolikor se jih je prijavilo na razpis, ministru predlagala v imenovanje tri kandidate E (↑)notár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nótesSSKJ -a m (ọ̑) žepni računalnik, elektronska beležka: Današnji notesi so po računalniški zmogljivosti že povsem enakovredni namiznim modelom E ← agl., frc. notes, mn. od note 'zapisek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
novodôbski -a -o prid. (ȏ) ki se nanaša na novodobnike ali novo dobo; new age2, newagevski: novodobski tok; novodobska skupina; novodobsko gibanje; Nekje od konca osemdesetih dalje so se novodobske ideje razpršile, osvobodile so se navezanosti na določene družbene skupine E iz nôva dôba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
novoválovski -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na novi val, smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije: novovalovski film; Film izhaja iz novovalovske estetike 2. ki se nanaša na novi val, rokovsko glasbo iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: novovalovska glasba; novovalovsko obdobje; Prešli so od udarnega novovalovskega roka in politično angažiranih himen s prvih plošč v osemdesetih do eksperimentiranja z elektronskimi ritmi v devetdesetih E iz nôvi vál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
numerologíja -e ž (ȋ) 1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji; Medtem ko na raznolikost imen precej vpliva moda in pogosto tudi domišljija staršev, numerologija in navdušenje nad nenavadnim, si priimkov ljudje načeloma ne izmišljujejo 2. veda o tem: strokovnjak za numerologijo; Numerologija govori o tem, da je od imena odvisna tudi naša življenjska pot E ↑numerológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
obnovljíviSSKJ -a -o prid. (í) obnovljívi vír energíje -ega -a -- m (í, ȋ, ȋ) nav. mn.
vir energije, ki se zajema iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok, in ki se ne izčrpa; OVE: izkoriščati obnovljive vire energije; uporaba obnovljivih virov energije; Imamo program, na podlagi katerega bomo od držav članic zahtevali, da morajo zagotoviti ustrezen delež obnovljivih virov energije pri pridobivanju elektrike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
obŕnjeniSSKJ -a -o prid. (ŕ) obŕnjeni slovár -ega -ja m (ŕ, á) jezikosl.
slovar, v katerem si besede sledijo po abecednem redu od njihovega konca proti začetku; odzadnji slovarSSKJ: obrnjeni slovar lastnoimenskega besedja; Odzadnji ali obrnjeni slovar je nujno potreben za tipološke in druge študije sorodnih in nesorodnih jezikov, pa tudi za izdelavo besedotvornih in oblikoslovnih del
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
obveščeválno-várnostni -a -o prid. (ȃ-á) ki je v zvezi z obveščevanjem in varnostjo: obveščevalno-varnostna agencija; obveščevalno-varnostna služba; Ločena od obveščevalno-varnostne dejavnosti je varnostna dejavnost, ki jo opravljajo policija, varnostni organ ministrstva za obrambo ter vojaška policija E (↑)obveščeválen + (↑)várnosten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odbítSSKJ -a -o prid. (ȋ) pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odklopljen, odštekan: Tudi zasebno je zelo simpatičen in ima odbit smisel za humor E (↑)odbíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odhódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) odhódni klíc -ega -a m (ọ̑, ȋ)
telefonski klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata: Francoski operaterji so praviloma ugodnejši od švicarskih za odhodne klice v Slovenijo, pri dohodnih klicih iz domovine pa je ravno nasprotno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odklópljenSSKJ -a -o prid. (ọ̑) pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odštekan: odklopljen svet; Rad oblečem kaj nenavadnega, odklopljenega E ↑odklopíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odštékan -a -o prid. (ẹ̑) pog. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega; odbit, odklopljen: odštekan naslov knjige; odštekana komedija; Končal sem šolo svobodnih umetnosti, odraščal sem med liberalnimi, že kar odštekanimi ljudmi E iz odštékati se 'odklopiti se' iz ↑štékati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odštékanec -nca m, člov. (ẹ̑) pog. kdor se po določenih lastnostih, nazorih, navadah izrazito loči od drugih: Na zabavi so se zbrali sami odštekanci E ↑odštékan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odvísnež -a m, člov. (ȋ) ekspr. kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnik: adrenalinski odvisnež; odvisnež od alkohola; odvisnež od mamil; Odvisneži morajo za rešitev iz brezna droge spremeniti svoje življenje E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odvísnica -e ž, člov. (ȋ) ženska, ki je odvisna od česa, zlasti mamil: odvisnica od alkohola; odvisnica od mamil; odvisnica od nakupovanja; Petnajst let je bila odvisnica od heroina E ↑odvísnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odvísnikSSKJ -a m, člov. (ȋ) kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnež: odvisnik od mamil; center za pomoč odvisnikom; zdravljenje odvisnikov; Odvisnik je in preprodaja mamila E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
odvísnostSSKJ -i ž (í) stanje človeka, ki je odvisen od česa, zlasti mamil: zmanjšati odvisnost; odvisnost od alkohola; zdravljenje odvisnosti; Novo zdravilo ne povzroča odvisnosti E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
offshore -- in off-shore -- cit. [ôfšór] v prid. rabi (ȏ-ọ̑) 1. ki se nanaša na državo ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: offshore območje in območje offshore; Mednarodni denarni sklad Kajmanske otoke uvršča med offshore države 2. ki se nahaja ali poteka v tuji državi, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: offshore podjetje in podjetje offshore; Offshore družbe so trgovinske ali storitvene družbe, ki izkoriščajo posebne davčne in carinske olajšave, olajšave trgovinskega in deviznega nadzora ter druge olajšave E ← agl. offshore 'inozemski', prvotno 'oddaljen od obale', iz off 'stran, proč' + shore 'obala'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
óldtájmer -ja in oldtimer -ja cit. [ólttájmer] m, živ. (ọ̑-á) pog. starinsko vozilo; starodobnik: sprevod oldtajmerjev; zbirka oldtajmerjev; Oldtajmerji so evidentirani in označeni s posebnimi tablicami z letnicami E ← agl. old-timer iz old 'star' + tvor. od time 'čas'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
oligopól -a m (ọ̑) stanje, ko je na trgu majhno število ponudnikov blaga: Izraziti monopoli in oligopoli obstajajo predvsem pri izdelkih in storitvah, ki jih prodajajo javne gospodarske družbe E ← agl. oligopoly iz (↑)oligo… + tvor. od gr. pōléō 'prodajam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
oligopolíst -a m, živ. (ȋ) vsak od ponudnikov blaga, ki na trgu soustvarja oligopol: Multinacionalke, ki obvladujejo svetovni tobačni trg, uživajo v svoji vlogi ekonomskih oligopolistov E ↑oligopól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ollie -ja cit. [óli] m (ọ̑) osnovni, nezahtevni skok pri rolkanju ali deskanju: Temelj je ollie, skok, pri katerem desko odlepiš od tal E po ameriškem skejterju Alanu Gelfandu (1968–) z vzdevkom Ollie
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́) 1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij 2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno 3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
operacionalizácija -e [operacijonalizacija] ž (á) 1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: Operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu; veljala bo samo za letošnje volitve, za prihodnje bi jo bilo treba prenesti v sistemski volilni zakon 2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona; Nacionalni kulturni program je zasnovan tako, da je njegova operacionalizacija v kar največji meri neodvisna od menjav politične oblasti E (↑)operacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
óptičniSSKJ -a -o prid. (ọ́) óptični brálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični čitalnik, skener (1): Predlogo faksa ali kopije moramo vstaviti v optični bralnik in pognati program, s katerim jo potem optično preberemo
óptični čitálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, skener (1): V napravo, ki združuje tiskalnik, fotokopirni stroj, optični čitalnik in telefaks, lahko vgradite brezžično mrežno kartico
óptični dísk -ega -a m (ọ́, ȋ)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; laserska plošča: Stroški shranjevanja podatkov na papirju za več kakor 75-krat presegajo stroške shranjevanja na optičnem disku
óptični kábel -ega -bla m (ọ́, á)
kabel iz optičnih vlaken: polagati optične kable; širokopasovni optični kabel; prenos podatkov po optičnih kablih; Najhitreje se internet pretaka po optičnih vlaknih in prav letos so začeli največji ponudniki internetnega dostopa v večjih slovenskih mestih s polno paro napeljevati optične kable
óptično vlákno -ega -a s (ọ́, á)
tanko upogljivo stekleno vlakno, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala: Po optičnih vlaknih se podatki prenašajo s pomočjo svetlobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
órto1 -- v prid. rabi (ọ̑) pog. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja: Na pogled je orto svobodnjak E (↑)orto…órto2 prisl. (ọ̑)
Bilo je orto smešno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
osteopatíja -e ž (ȋ) 1. med. obolenje kosti: imeti osteopatijo 2. v alternativni medicini zdravljenje različnih bolezni z ročnim mehaničnim delovanjem na okostje, mišičevje: homeopatija in osteopatija; Osteopatija se ukvarja predvsem z boleznimi mišično-skeletnega sistema, pri čemer verjamejo, da bolezni enega sistema porušijo ravnotežje v drugih sistemih E ← nlat. osteopathia iz gr. ostéon 'kost' + tvor. od páthos 'občutenje, trpljenje, bolezen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
overdose -sa cit. [ôu̯vərdou̯z-] m (ȏ) 1. prevelik in nevaren odmerek mamila: Nihče ne ve, koliko odvisnikov od trdih drog je v zadnjem času umrlo zaradi overdosa, koliko jih je bilo umorjenih in koliko jih je v resnici naredilo samomor 2. z rodilnikom velika količina, množina: Ta overdose zastav nas bo k praznovanju petdesete obletnice pripeljal utrujene in izpraznjene E ← agl. overdose iz over 'čez' + (↑)dóza2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr. 1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo 2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
panakóta -e in panna cotta -- -e cit. [panakóta] ž (ọ̑) italijanska sladica iz kuhane sladke smetane in prelita s sadnim prelivom: Bilo je toliko različnih jedi, da se ne spomnim vseh, med njimi sta bili panakota in juha iz zelišč E ← it. panna cotta iz panna 'smetana' in ž. oblika od cotto 'kuhan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
papirologíja -e ž (ȋ) ekspr. odvečna administracija in dokumentacija v zvezi s čim: Prav neprijazna zakonodaja in gora papirologije naj bi mnoge odvračala od oddajanja sob turistom E = hrv., srb. papirològija, polj. papierologia iz (↑)papír + gr. -logía iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
páradržáva -e ž (ȃ-ȃ) 1. organizirana politična skupnost, ki si na delu ozemlja svoje ali druge države prisvoji suvereno oblast: Napredovanje islamske milice proti paradržavi na severovzhodu Somalije grozi, da bodo izbruhnili novi spopadi 2. kar deluje neodvisno od države, katere del je: Država sebe postavlja v funkcijo paradržave, kot da se vse v resnici dogaja nekje drugje, zunaj njenih zakonov in programov E (↑)para... + (↑)držáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
páraobveščeválni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z obveščevalci in obveščanjem, ki je organizirano neodvisno od uradnega: paraobveščevalna služba; Paraobveščevalna skupnost je izdelala dokument, ki je pomenil ogrožanje temeljnih človekovih pravic E (↑)para... + (↑)obveščeválen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
partitokracíja -e ž (ȋ) ekspr. vladavina ene ali več političnih strank, ki uveljavljajo zlasti svoje interese: Medtem ko se države Evropske unije resno ubadajo z nalogo, kako ohraniti dosežene socialne standarde, naša partitokracija taca v tem občutljivem družbenem prostoru po slonovsko E ← it. partitocrazia iz partito 'stranka' + tvor. od gr. krátos 'moč, oblast'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pasôvniSSKJ -a -o prid. (ō) ki ima določen obseg porabe: pasovna energija; Odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo povsod v svetu nižjo ceno od tistih, ki energijo uporabljajo intervalno, po potrebi E (↑)páspasôvno financíranje -ega -a s (ō, ȋ)
redno namensko financiranje delovanja v javnih neprofitnih ustanovah: Za bolonjsko reformo piše, da je bila zasnovana na veliki gospodarski rasti, izvajati pa smo jo začeli v času recesije, in da bi potrebna sredstva zanjo morali zagotoviti s pasovnim financiranjem
pasôvna širína -e -e ž (ō, í) rač.
količina prenosa podatkov na časovno enoto: razpoložljiva pasovna širina; zagotovljena pasovna širina; zakup pasovne širine; Omrežje Ethernet je deljeno omrežje – celotno pasovno širino (10 ali 100 Mb/s) v omrežju si vsi uporabniki delijo med seboj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pecljálnik -a m (ȃ) naprava za trganje jagod s pecljevine, navadno pri grozdju: Prostor je opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, z modernim pecljalnikom, ki ločuje peclje od grozdnih jagod in te prečrpa v pnevmatsko stiskalnico E (↑)pecljáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
permisivízem -zma m (ī) 1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih 2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
permisívnost -i ž (ȋ) 1. permisivni nazori, permisivna miselnost: Današnjo družbo po eni strani zaznamuje totalitarni model, po drugi pa popolna permisivnost 2. lastnost, značilnost permisivnega: Po novem bo širitev koncesionarstva odvisna le od permisivnosti posameznega ministra in zmožnosti zdravnikov, da gredo v ta izziv 3. popuščanje in neomejevanje: Pri nas vlada permisivnost, splošna družbena strpnost do alkohola E ↑permisíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
perspektiváš -a m, člov. (á) sodelavec revije Perspektive; perspektivovecSSKJ: Ker je v nekaterih spisih skupaj z drugimi perspektivaši zahteval pravičnejši in boljši socializem od obstoječega, so ga zaprli E po imenu revije Perspektive
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pêrzijec -jca m, živ. (é) maček perzijske pasme: mešanec med perzijcem in navadnim mačkom; Če je še nedolgo od tega večina felinološko nepoučenih pri nas od pasemskih muc poznala kvečjemu perzijce, je zdaj mogoče videti že prav raznovrstno paleto E univerbizirano iz pêrzijski máček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
péšpromèt -éta in péš promèt -- -éta m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-ẹ́) urejena, predpisana hoja po prometnih, zlasti urbanih prostorih: V območju urejanja se pešpromet od ostalega prometa loči s hodniki E ↑péš… + (↑)promèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pétrodólar -ja m (ẹ̑-ọ̄) ekspr. zaslužek države izvoznice od prodaje nafte v dolarjih: Država, ki je bila po razpadu Sovjetske zveze skoraj na psu, je s petrodolarji obogatela E ← agl. petrodollar iz (↑)petro(léj) + (↑)dólar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
picopék -a m, člov. (ẹ̄) kdor se poklicno ukvarja s pripravljanjem, pečenjem pic: Picopek s certifikatom mora obvladati vse: od tega, kako izbrati ustrezna polena za krušno peč, do tega, kako spreminjati razmerje moke in vode v testu glede na dnevno stopnjo vlažnosti v zraku E iz pék píc
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
piknikíranje -a s (ȋ) pog. prirejanje piknikov: Od pomladi do jeseni je pri nas doma piknikiranje del redne prehrane; vsaj dvakrat tedensko pripravljamo kosila na prostem E ↑piknikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pilótskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na preizkušanje: pilotski znanstveni projekt; pilotska raziskava; Prva pilotska študija je pokazala spodbudne rezultate, saj je od 20 parov pred ločitvijo od namere odstopilo kar 18 parov E (↑)pilót1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
PÍN -a in pín -a m (ȋ) krat. zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; osebna številka, PIN-koda: odtipkati svoj PIN; PIN moramo hraniti ločeno od kartice E ← agl. PIN, kratica za p(ersonal) i(dentification) n(umber) 'osebna identifikacijska številka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pípniti -em dov. (í ȋ) pog. dotakniti se: Nič nisem zahteval od njega, nisem bil z njimi ob prevzemu denarja zvečer, niti pipnil ga nisem E ← hrv., srb. pȉpnuti iz (↑)pípati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pírsing -a in piercing -a cit. [pírsing-] m (ȋ) 1. prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje kovinskega nakita skoznje: pirsing in tetovaže; Če se zaradi lepotnih razlogov odločate za pirsing, dvakrat premislite, saj skriva veliko stranskih učinkov – od bolečin in vnetih živcev do okužb in hepatitisa 2. tak nakit: pirsing v nosu; Vse bolj množična uporaba pirsingov (raznih uhanov, kovinskih obročkov in predmetov v telesu) onemogoča krvodajalstvo E ← agl. piercing iz pierce 'prebadati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
plašílka -e ž (ȋ) pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilna pištola, strašilka: pištola plašilka; Na enem od divjih odlagališč se je zgodilo, da so našli staro pištolo, za katero so pozneje ugotovili, da je zgolj plašilka E (↑)plašíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
plašílni -a -o prid. (ȋ) ki se uporablja za plašenje, zastraševanje, odvračanje od česa: plašilne naprave za živali; plašilna sredstva; Rib je dovolj tudi zato, ker so jih to zimo bistveno manj požrli ptiči kormorani, saj so jih redno plašili s plašilnimi topovi E (↑)plašítiplašílna pištóla -e -e ž (ȋ, ọ̑)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištolaSSKJ, plašilka, strašilka: Nekaj dni pred ropom sta si nabavila roparsko opremo: maskirne kape, plašilno pištolo, lepilni trak in rezervno obleko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
plázemskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na plazmo; plazma2 plazemski televizor; plazemski zaslon; Plazemska tehnologija je napredovala in dandanes je življenjska doba plazemskih zaslonov od 40 do 60 tisoč ur E ↑plázma1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pléčnik -a m, živ. (ẹ̑) pog., od 1991 do 2007 bankovec za petsto slovenskih tolarjev: V nekaj trenutkih je zaslužila enega plečnika E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
plečnikoslôvec -vca m, člov. (ȏ) strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikolog: Podpiram tudi zamisel o gradnji mostu, vendar bo treba rešiti še dileme, ki jih odpirajo naši plečnikoslovci glede uporabe že izdelanih projektov E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
póden -dna m (ọ́) pog. 1. pod, tla: Pri igranju je s peto udarjal ob poden 2. kar je skrajno nekakovostno, slabo, ničvredno: politični poden; poden od podna popoln poden; Ni vse zanič, večina je pod nivojem, ne morem pa reči, da je vse totalen poden E ← nem. Boden 'tla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pòdkultúraSSKJ -e ž (ȍ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je; subkulturaSSKJ: Hekerji, katerih glavna motivacija je dobiti ugled znotraj lastne podkulture, običajno le objavijo virus, kaznivo dejanje pa zagrešijo tisti, ki ga širijo E (↑)pod... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pòdmápa -e ž (ȍ-ȃ) rač. zbirka datotek, vsebovana v drugi, večji zbirki; podimenik: odpreti podmapo; shraniti v podmapo; Kadar je ciljna datoteka v kateri od podmap, moramo pred imenom napisati pot, kako pridemo do nje iz trenutne mape E (↑)pod... + ↑mápa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
podomačevánje -a s (ȃ) delanje, da je kaj po značilnostih, lastnostih podobno domačemu: vsesplošno kulturno podomačevanje; proces podomačevanja; Ravno zaradi podomačevanja besed, najprej v izgovoru in pregibanju, nato pa tudi v zapisu, se nam ni treba na pamet učiti številnih tujih besed, ki odstopajo od našega jezikovnega sistema E iz podomačeváti iz (↑)podomáčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pòdzaposlênost -i in pòdzapôslenost -i ž (ȍ-é; ȍ-ȏ) 1. zaposlitev s skrajšim delovnim časom, delna upokojitev, občasna zaposlitev: Klasičen primer podzaposlenosti so ljudje, ki delajo skrajšani delovni čas, želeli pa bi delati polni 2. zaposlitev pod ravnijo delovne zmožnosti ali drugačna od poklicnega področja, od poklicne usposobljenosti: odpraviti podzaposlenost; oblike podzaposlenosti; Vse večja bo tudi podzaposlenost mladih – kar pomeni, da se bo vse več mladih diplomantov znašlo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi ali sploh smeri študija E iz pòdzaposlèn iz podzaposlíti iz (↑)zaposlíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pokônčnica -e ž (ō) 1. pokončna, navpična palica, letev: Okrog pokončnice se ovija kača 2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: Beseda je dana med pokončnice 3. člov. načelna, značajna ženska: Bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet E (↑)pokônčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pókovka -e ž (ọ́) 1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: Uživanje pokovke je povezano z manjšo porabo mesa in z večjo porabo polnovrednih žit 2. razpočeno in napihnjeno zrno take koruze; kokica, popkorn (1): priprava pokovke; prodajalec pokovke; Zasebnost med štirimi hišnimi zidovi je bila mikavnejša od hrustanja pokovke v družbi drugih in tudi sosedovih komolcev ni bilo doma v napoto E (↑)pòk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
poligráfSSKJ -a m (ȃ) naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
poligrafíja -e ž (ȋ) grafično prikazovanje več fizioloških pojavov hkrati: S poligrafijo je mogoče prepoznati nekatere bolezni spanja, ki prav tako povzročajo zaspanost čez dan, na primer motnje dihanja med spanjem, sindrom nemirnih nog in sindrom periodičnih gibov udov med spanjem
// tako prikazovanje fizioloških pojavov, nastalih v telesu preiskovanca, kadar ta ne govori resnice: Poligrafija se ne uporablja samo za kriminalistično preiskavo, ampak tudi za preverjanje ljudi pred vstopom v službo, za preverjanje lojalnosti zaposlenih v različnih sistemih, kot so CIA, FBI, vojaške službe E ← nem. Polygraphie, agl. polygraphy iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
póljeSSKJ -a s (ọ̑) pólje diskrétnosti -a -- s (ọ̑, ẹ̑)
prostor pred okencem za poslovanje s strankami, ločen od ostalega prostora, navadno z zeleno črto: Glavne novosti uredbe so: uvedba informatorja, ki posreduje strankam splošne informacije o upravnih postopkih, zagotavljanje informacijskih gradiv, uvedba polja diskretnosti in označevanje uradnih prostorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pomládnik -a m, člov. (ȃ) nav. mn. član, pristaš pomladne stranke: slovenski pomladniki; Državljani, ki so volili pomladnike, od te vlade, še posebej pa od njenega predsednika, veliko pričakujejo E (↑)pomlád
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pòosamosvojítveni -a -o prid. (ȍ-ȋ) ki je v zvezi s časom po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije: poosamosvojitvena politika; poosamosvojitvena zgodovina; poosamosvojitveno obdobje; Za poosamosvojitvena leta v slovenskem filmu je značilna averzija do filmov, ki so nastajali po slovenskih literarnih delih E iz po osamosvojítvi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pòp1 SSKJ pôpa m (ȍ ó) zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti; pop glasbaSSKJ: plesni pop; koncert popa; kraljica popa; Bil je izjemen pevec, ki je spoštoval najrazličnejše zvrsti glasbe, od tradicionalne in klasične glasbe do sodobnega popa, etna in celo heavy metala E ← agl. pop, skrajšano iz pop(ular music) 'popularna glasba'pòp2 -- v prid. rabi
pop pevec; pop zvezdnik; pop kultura; Na letališču ga je pričakalo več histeričnih navdušencev kakor kakšno pop zvezdo – glej tudi pòp...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pòstdóktorski -a -o in póstdóktorski -a -o prid. (ȍ-ọ́; ọ̑-ọ́) ki je v zvezi z izobraževanjem, delom po pridobitvi doktorskega naslova; podoktorskiSSKJ: postdoktorski projekt; postdoktorski študij; Za postdoktorsko raziskovalno delo si je izbral San Francisco, čeprav bi si lahko izbral tudi katero od prestižnih evropskih univerz E (↑)póst... + (↑)dóktorski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pòstindustríjski -a -o in póstindustríjski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ) ki se nanaša na sodobno globalno družbo, v kateri je gospodarstvo naravnano bolj storitveno kot proizvodno; poindustrijski: postindustrijska družba; postindustrijska država; postindustrijsko obdobje; Država, ki je odvisna od izvoza surovin in polizdelkov, se pač ne more prebiti med vodilne postindustrijske sile sodobnega sveta E (↑)póst... + (↑)industríjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pošévnicaSSKJ -e ž (ẹ̑) 1. grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; sleš: desna poševnica; V zapisanih besedilih je eden od najpogosteje opaženih znakov rabe dvospolnih jezikovnih obrazcev poševnica, to moderno ločilo 2. diagonala zaslona kot osnova za izmero njegove velikosti: Zaslon po poševnici meri 14,1 palca ter premore ločljivost 1440 x 900 točk E (↑)pošéven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pozícijskiSSKJ -a -o prid. (í) polit. ki se nanaša na stranke na vodilni poziciji: pozicijski poslanci; pozicijske stranke; pozicijska pogajanja; Občinska pozicijska oblast je razpravo in odločanje izsilila, čeprav opozicija že vse od januarja terja kar nekaj odgovorov na račun komunalnih dogajanj E ↑pozícija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pozitívec -vca m, člov. (ȋ) pog. človek s pretežno dobrimi, sprejemljivimi lastnostmi in optimističnim pogledom na življenje: Eden od nasvetov za podjetnike in za uspeh v karieri je tudi, da preživljaj čas s pozitivci E univerbizirano iz pózitiven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prèdnastavítev -tve ž (ȅ-ȋ) predhodna, vnaprejšnja nastavitev: scenska prednastavitev; prednastavitev temperature; izbor prednastavitev; Zanimiv je menu s prednastavitvami slike za različne režime dela, odvisno od tega, za kaj monitor uporabljamo E ↑prèdnastáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prèdporóčni -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki je v zvezi s časom pred poroko: predporočna pogodba pogodbeni popis premoženja vsakega od bodočih zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze; predporočne priprave; predporočna zabava; V ZDA so ugotovili, da je mesec pred poroko predporočna mrzlica tako močna, da ljudje ne morejo trezno razmišljati E iz pred poróko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prenajédanje -a s (ẹ́) 1. čezmerno uživanje hrane; preobjedanje (1), prenažiranje: praznično prenajedanje; Sodobna civilizacija je ustvarila industrijo praznikov, jih spremenila v dneve brezdelja, zabave, prenajedanja in neomejene porabe 2. prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju; preobjedanje (2): čustveno prenajedanje; kompulzivno prenajedanje; Značilno je, da se pri poskusih abstiniranja od prenajedanja pojavljajo podobni fizični in psihični abstinenčni pojavi kot pri drugih odvisnostih E ↑prenajédati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prenaróčanje -a s (ọ́) 1. naročanje na drug datum od že določenega: prenaročanje pacientov; Veliko dela in stroškov so imeli s prenaročanjem, saj so bolniki naročeni po nekaj mesecev vnaprej 2. naročilo naročenega časopisa, revije na drugo lokacijo: Prenaročanje na počitniški naslov je ugodnost, ki so je deležni samo naši naročniki E ↑prenaróčati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prenaróčati -am nedov. (ọ́) naročati na drug datum od že določenega: V ljubljanskem Kliničnem centru bodo bolnike začeli prenaročati, vendar jih ne bodo dali ne na začetek ne na rep čakalnih list E ↑prenaročíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prenaročíti -ím dov. (ī í) naročiti na drug datum od že določenega: V bolnišnici včeraj zaradi zdravniške stavke ni odpadla nobena operacija, so pa morali prenaročiti nekaj pacientov v nekaterih specialističnih ambulantah E (↑)naročítiprenaročíti se -ím se dov. (ī í)
prenehati biti naročnik enega in postati naročnik drugega časopisa, revije: Naročnike nagovarjajo, naj se prenaročijo na njihov časopis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prenovíteljSSKJ -a m, člov. (ȋ) v času osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije član, pristaš Stranke demokratične prenove ali njenih naslednic: V resnici je v najboljšem položaju prvak nekdanjih prenoviteljev: za zdaj lahko izbira med dvema kandidaturama E (↑)prenovíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prenovíteljski -a -o prid. (ȋ) v času osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije ki se nanaša na člana, pristaša Stranke demokratične prenove ali njenih naslednic: Nobeden izmed vodilnih slovenskih prenoviteljskih komunistov me ni pregovarjal in mi očital konvertitstva E ↑prenovítelj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
preposlúšati -am in preposlúšati in preposlušáti -am dov. (ú; ú; á ú) s poslušanjem priti od začetka do konca: Odgovorili so mu, ko so preposlušali posnetek njegovega pogovora E (↑)poslúšati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prestížnež -a m (ȋ) 1. člov. kdor ima ugled, veljavo v primerjavi z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnik (1): V enem letu je postal globalni prestižnež 2. predmet, ki povečuje ugled lastnika, proizvajalca; prestižnik (2): Prestižneži med žepnimi računalniki se na zunaj precej razlikujejo od navadnih žepnih računalnikov E (↑)prestížen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prešéren -rna m, živ. (ẹ́) pog., od 1991 do 2007 bankovec za tisoč slovenskih tolarjev: Cena je šest prešernov E po pesniku Francetu Prešernu (1800–1849), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prodájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) prodájna veríga -e -e ž (ȃ, í)
pojav, ko vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo v promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni: Prodajna veriga deluje tako na področju trgovine na drobno kot tudi trgovine na debelo, s čimer uspešno strežemo potrebam celotnega domačega tržišča
prodájni agènt -ega -ênta m, člov. (ȃ, ȅ é)
kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca: Prodajni agent ima nabit urnik in ga težko dobiš za sestanek
prodájni tečáj -ega -a m (ȃ, ȃ)
cena valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti: Prodajni tečaj je seveda višji od nakupnega
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
profitabílen -lna -o prid. (ȋ) pog. ki prinaša dobiček, korist; dobičkonosenSSKJ: profitabilna dejavnost; Povprečna ameriška korporacija je po nekaterih izračunih dvakrat bolj profitabilna od evropske E ← agl. profitable ali ← nem. profitabel ← frc. profitable iz (↑)profitírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prosójnica -e ž (ọ̑) 1. prosojna folija, ki se uporablja za prikazovanje besedila, slike z grafoskopom: pripravljati prosojnice; Stran slovarja je fotokopirala na prosojnico 2. vsaka od strani računalniške predstavitve, namenjene projekciji: elektronske prosojnice; program za izdelavo prosojnic; Zmagovalna ekipa dijakov je svoj prispevek za tekmovanje pripravila v obliki CD-roma z 29 prosojnicami E (↑)prosójen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
próticigarétni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki omejuje kajenje tobaka; protikadilski, protitobačni: proticigaretni obliži; Od proticigaretnega zakona naprej skoraj ni lokala brez teras z odejami in grelci za kadilce E iz próti cigarétam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prótidepresívni -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki deluje proti depresiji; antidepresivni: protidepresivni učinek; protidepresivna vadba; protidepresivno sredstvo; Odobrena je prva protidepresivna pilula za odvajanje od nikotina E iz próti depresíji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prótiglobalízem -zma m (ọ̑-ī) gibanje proti globalizmu; antiglobalizem: svetovni protiglobalizem; V Aziji niha razpoloženje od protiglobalizma do občutka, da je globalizacija edina pot iz revščine E (↑)proti... + ↑globalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prótiponúdba -e ž (ọ̑-ȗ) ponudba, ki se bistveno razlikuje od pričakovane glede na povabilo: pripraviti protiponudbo; Povabilo, da naj na parceli osnovne šole ustanovim kamp, sem odklonil, a sem nazaj poslal protiponudbo E (↑)proti... + (↑)ponúdba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
psihotrópni -a -o prid. (ọ̑) farm. ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje; psihoaktivni: psihotropne snovi; psihotropne substance; psihotropno zdravilo; Volčja češnja ima močnejše psihotropne učinke kot marihuana E ← nem. psychotrop, agl. psychotropic iz (↑)psiho... + tvor. od gr. tropḗ 'vrtenje, obrat'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
psoslôvec -vca m, člov. (ȏ) strokovnjak za psoslovje; kinologSSKJ: društvo psoslovcev; Opravljanje potrebe v hiši oziroma sobna nečistoča, kot to obliko neželenega pasjega vedenja imenujemo psoslovci, je težava, ki lahko povzroča kar hude preglavice E (↑)pès + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
queer -- cit. [kvír] v prid. rabi (ȋ) ki je v zvezi s homoseksualci, biseksualci, transseksualci in transspolnimi osebami; queerovski: queer festival; queer film; queer gibanje; Queer teorija odklanja uveljavljena, umetna sociološka kategoriziranja ljudi na podlagi spola in spolnih praks, ki nas tlačijo v posebne predalčke in od nas zahtevajo, da se odločimo, kaj in kdo smo E ← agl. queer, prvotno 'čuden, nenavaden, čudaški'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
računálničarka -e ž, člov. (ȃ) strokovnjakinja za računalništvo: V poslopju smo same ženske, od računalničarke do električarke E (↑)računálničar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
račúnskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) račúnsko sodíšče -ega -a s (ȗ, í)
sodišče, ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad državnimi računi, državnim proračunom in javno porabo: poročilo računskega sodišča; zakon o računskem sodišču; Računsko sodišče je ob reviziji presodilo, da tudi obresti od posojil padejo pod omenjeno vsoto, stališče obrambnega ministrstva pa je, da bremenijo redni proračun
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
radiometríja1 -e [radijometrija] ž (ȋ) raziskovanje, merjenje vpliva radijskih medijev na določene ciljne skupine: Imamo oddelek medijskega načrtovanja, oddelek zakupa in raziskovalni oddelek, saj že šesto leto izvajamo radiometrijo (raziskavo radijskih medijev) in smo pomemben pristopnik k Nacionalni raziskavi branosti E ← agl. radiometry iz (↑)rádio + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
radiometríja2 -e [radijometrija] ž (ȋ) 1. veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: specialist za radiometrijo 2. med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: preiskava dojk z radiometrijo E ← agl. radiometry, nem. Radiometrie iz (↑)radio…2 + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ráft -a m (ȃ) 1. gumijast čoln za plovbo, spust po divjih vodah, brzicah: Letos je bilo po svetu že več hujših nesreč na rekah, kjer so spusti z rafti, kajaki in kanuji že dolgo donosen posel 2. pog. plovba, spust s takim čolnom po divjih vodah, brzicah; raftanje, rafting: Tukaj smo se zbrali na raftu; od Zagorja do Hrastnika bomo šli z dvema čolnoma E ← agl. raft ← stnord. raptr 'hlod, klada'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rap1 -a cit. [rêp] m (ȇ) zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Na splošno je pri rapu jezik verjetno pomembnejši od glasbe E ← agl. rap, prvotno 'trkanje'rap2 -- v prid. rabi
rap glasba; rap scena; rap skupina; So prvi rap izvajalci, ki so se pojavili na MTV
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
raperski -a -o cit. [rêperski] in rêperski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na raperje: Njegova raperska poezija je prefinjena umetniška analiza, iz katere se luščijo zrna balkanske resničnosti, ki jih sicer mediji in politiki radi spregledajo | Pri prevajanju so poseben izziv zanj predstavljali različni jezikovni registri, ki segajo od visoke do pogovorne angleščine in reperskih komadov E ↑raper
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
raver -ja cit. [rêjver] in rêjver -ja m, člov. (ȇ) kdor se navdušuje za rave glasbo: Vselej se na rave zabavah med raverje pomeša od 20 do 50 policistov | Petnajstletnim rejverjem, nekoliko mlajšim ali starejšim, denar najbrž dajo starši E ← agl. raver iz ↑rave1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
razdelováti -újem nedov. (á ȗ) podrobno, postopno obdelovati, proučevati: razdelovati koncept; podrobno razdelovati; Pogajanja potekajo v treh skupinah, od katerih vsaka razdeluje svoje vsebinsko področje: ena gospodarsko in socialno, druga zunanjo politiko E ↑razdélati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
razhroščeválnik -a m (ȃ) sistemsko orodje za ugotavljanje in odpravljanje napak v računalniških programih: vgraditi razhroščevalnik; grafični razhroščevalnik; Na voljo imamo več različnih tipov razhroščevalnikov, vsak od njih je prirejen za posebne naloge E ↑razhroščeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ) veda, ki se ukvarja z reanimacijo: S študijem je razvijala veščine, s poučevanjem pa status nove veje medicine oz. stroke, tj. anesteziologije z reanimatologijo E ← agl. reanimatology, nem. Reanimatologie iz reanimírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke; Velik problem predstavlja kratka življenjska doba oblačil, saj večina prezgodaj pristane na odlagališčih in le majhen procent se reciklira 2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: Težava današnje glasbe je, da se vse preveč reciklira – ni več ne časa ne denarja za odkrivanje novega E ← nem. reziklieren iz (↑)re… + tvor. od (↑)cíkel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
refléksniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) refléksna cóna -e -e ž (ẹ̑, ọ̑) v alternativni medicini
vsaka od točk na stopalih, dlaneh ali ušesih, s katero je povezan določen organ ali del telesa: S pritiski prstov na refleksne cone lahko pospešimo prekrvitev in izboljšamo delovanje notranjih organov ter organskih sistemov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
reflektívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je v zvezi z refleksijo, premišljanjem: Njegova zgodnejša poezija je bila bitniška, nato je pisal reflektivno poezijo, za najnovejšo poezijo pa avtor pravi, da je napisana zelo neposredno 2. ki je v zvezi z odbojem, refleksijo; refleksijskiSSKJ: Ena od možnosti za dokaj učinkovito odpravo tega problema so reflektivni zasloni, ki selektivno odbijajo svetlobo iz okolice, tako da naprava sploh ne potrebuje lastnega svetlobnega izvora E ← nem. reflektiv iz (↑)reflektírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
reggae1 -ja cit. [rêgi] in rêgi -ja m (ȇ) glasbena zvrst, za katero je značilna mešanica afriških, zahodnoevropskih, ameriških in predvsem jamajških glasbenih elementov z izrazitim poudarjanjem lahkih dob: Melodije s primesmi ritmov jamajškega reggaeja so spravile v gibanje ves otok | Od vseh zvrsti glasbe imam najraje metal in regi E ← agl. reggae ← jamajško agl. reggae, nejasnega izvorareggae2 -- v prid. rabi
reggae festival; reggae koncert; reggae skladba; Množica nekaj več kot 10.000 ljudi je v idiličnem ambientu na stičišču rek Soče in Tolminke plesala ob reggae ritmih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
reprogramíranje -a s (ȋ) ponovna določitev programa česa: reprogramiranje dolgov; reprogramiranje kreditov; reprogramiranje obveznosti; Ena od novih (neformalnih) zahtev vladi je tudi, da bankam prepove reprogramiranje posojil po zvišanih obrestnih merah E (↑)reprogramírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
retrogardízem -zma m (ī) programska umetnostna usmeritev, ki oživlja pretekle sloge, vključuje obnavljanje nečesa starejšega, v preteklosti modernega, popularnega: Fenomen ansambla je namreč dvojen: v skladateljskem konceptu, ki je blizu retrogardizmu; jemanju glasbenih motivov iz različnih obdobij in zvrsti, od folklore, jazza, popevke do najbolj znanih klasičnih del E (↑)retro… + (↑)(avant)gardízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ribárjenjeSSKJ -a s (á) nezakonita pridobitev spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se navadno doseže s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani; phishing: zaščita pred ribarjenjem; Pri nas smo ribarjenje spoznali ob vzniku ponarejenih servisnih strani enega od ponudnikov spletnega dostopa E po zgledu agl. phishing iz (↑)ribáriti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rólati -am nedov. (ọ̑) 1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje 2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo 3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rólkanje -a s (ọ̑) šport, pri katerem se vozi z rolko; skejtanje: hitrostno rolkanje; Počnemo vse mogoče – od rolanja, rolkanja, krosa, kolesarjenja, gorskega teka do plavanja, veslanja, s čimer učinkovito krepimo moč nog in rok E (↑)rólkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rotarijánec -nca m, člov. (ȃ) član mednarodne organizacije Rotary international, združuječe poslovneže in strokovnjake različnih poklicev, ki skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti in se zavzemajo za etična načela: Portoroški klub je samo eden od 19 v Sloveniji in eden od 30 tisoč v svetu, kjer se humanitarnih akcij loteva poldrugi milijon rotarijancev E po imenu organizacije Rotary (International) iz agl. rotary 'vrtljiv; tak, ki kroži, se obrača' k (↑)rotírati, ker so se člani kluba sprva sestajali po svojih pisarnah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
rumêniSSKJ -a -o prid. (é) rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sálsa1 -e ž (ȃ) 1. ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi dobi, po izvoru iz Latinske Amerike: učitelj salse; Opazovati domačine pri plesu salse, njihovo mimiko in gibe, je svojevrstna predstava
// skladba za ta ples: Iz lokalov prihajajo zvoki salse, sambe, andske in mehiške glasbe 2. omaka iz različnih vrst zelenjave, navadno pikantna: Mehičani ponudijo salse skoraj k vsaki jedi E ← špan. salsa, prvotno 'omaka'sálsa2 -- v prid. rabi
salsa klub; Je ena od začetnic salsa scene pri nas
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámohranílski -a -o [samohraniu̯ski] prid. (ȃ-ȋ) ki se nanaša na samohranilce ali samohranilstvo: Samohranilske družine so lahko posledica smrti enega od partnerjev, formalne razveze ali ločenega življenja partnerjev E ↑sámohranílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámooskŕbni -a -o prid. (ȃ-ȓ) ki se je sposoben oskrbeti samostojno, neodvisno od drugih: Na njihovi samooskrbni kmetiji hrano za skoraj 40 govedi, 20 krav in 300 kokoši pridelajo sami E (↑)sámooskŕbasámooskŕbno prisl. (ȃ-ȓ)
Na preostalem delu kmetij kmetujejo samooskrbno, zgolj za svoje potrebe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámoozdravítev -tve ž (ȃ-ȋ) 1. ozdravitev sama od sebe: V medicini vedno znova srečujemo opise samoozdravitev, ne glede na težavnost ali stopnjo bolezni 2. ozdravitev samega sebe, navadno s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: zdravilo za samoozdravitev; V podjetju poleg razvijanja in prodaje generičnih zdravil ostaja zelo pomembna dejavnost proizvodnja in prodaja zdravilnih čajev in drugih proizvodov za samoozdravitev E (↑)samo... + (↑)ozdravítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámoprijáva -e ž (ȃ-ȃ) od leta 2005 prijava o pomanjkljivosti ali lastni napaki v davčni napovedi, ki jo še pred izdajo odločbe posreduje na davčno upravo zavezanec sam in zato zaradi te pomanjkljivosti ali napake ni kaznovan: vložiti samoprijavo; možnost samoprijave; Običajno se inšpektor najavi vnaprej in takrat se zavezanec še lahko odloči za samoprijavo E (↑)samo... + (↑)prijáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámozaposlêni -ega m, člov. (ȃ-é) kdor se zaposli sam, v svojem podjetju: samozaposleni v kulturi; Samozaposleni plačujejo za zdravstveno zavarovanje za tretjino manj od drugih zavarovancev E ↑sámozaposlíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámozdravílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki je v zvezi z zdravljenjem samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Zvok gonga pomaga, da se na telesni in duševni ravni vzpostavi harmonično, samozdravilno energetsko ravnovesje 2. ki je v zvezi z zdravljenjem samim od sebe: Če boste med okrevanjem brezskrbni, boste telesu pomagali, da aktivira in uporabi vse samozdravilne zmožnosti E (↑)samo... + (↑)zdravílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámozdrávljenje -a s (ȃ-á) 1. zdravljenje samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Vsakdo se lahko nauči praktičnih znanj samozdravljenja, slabše telesno in duševno počutje pa lahko izboljšamo z uravnoteženjem energij v telesu 2. zdravljenje samo od sebe: Telo ima izjemno moč samozdravljenja in z različnimi terapijami mu pri tem pomagamo E (↑)samo... + (↑)zdrávljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
screening -a cit. [skríning-] in skríning -a m (ȋ) 1. med. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, presejanje: Ker lahko razvoj bolezni prepreči ustrezna prehrana, zdravniki pri nas od leta 1979 izvajajo screening | Skrining za tumor na dojkah je že rutina, za prostato pa ne 2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: Poleg industrijskega onesnaževanja so bili v drugem delu screeninga za okolje obravnavani tudi kakovost zraka, hrup, gensko spremenjeni organizmi in kemikalije | Naši strokovnjaki so se pred kratkim udeležili skrininga, kjer so govorili o prilagajanju naših predpisov na področju prometne varnosti E ← agl. screening iz screen v pomenu 'presejati', prvotno 'grobo sito, rešeto'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
serotonín -a m (ȋ) biol. snov, ki nastaja v možganih in ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in prenašalca živčnih impulzov v sinapsah: raven serotonina; Spolna dejavnost spodbuja izločanje serotonina, tako imenovanega hormona sreče E ← nlat. serotoninum iz (↑)sêrum + tvor. od (↑)tónus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sesúvatiSSKJ -am nedov. (ú) pog. 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Barbarska ljudstva, ki jih Karel Veliki ni zmogel asimilirati, so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj 2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: Nasprotniki trošijo proračunski denar in sesuvajo vladno politiko 3. jemati pomen, veljavo, vrednost: Sami sesuvajo svojo verodostojnost, ker niso zmožni oblikovati resne alternative na našem političnem prizorišču E ↑sesútisesúvati seSSKJ -am se nedov. (ú)
prihajati v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedovati: Operacijski sistem lahko postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sfórjevec -vca m, člov. (ọ̑) v Bosni in Hercegovini v letih od 1996 do 2004 pripadnik mednarodnih mirovnih sil SFOR: V noči s četrtka na petek je 50 sforjevcev z več oklepnimi in terenskimi vozili obkolilo poslopje s petimi vhodi v banjaluškem naselju Borik E iz agl. kratice SFOR za S(tabilization) For(ce) 'stabilizacijska sila'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
show dance1 -- -cea cit. [šôu̯ dêns] m (ȏ-ȇ) ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji: Včeraj so se za naslove v stepu in show danceu začeli boriti mladinci, stari od 12 do 15 let E ← agl. show dance iz (↑)shów in dance 'ples'show dance2 -- -- v prid. rabi
show dance formacije; Na članskem svetovnem prvenstvu show dance parov sta slovenska tekmovalca s 4. mestom premagala lanskoletna svetovna prvaka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sievert -a cit. [sívert] in sívert -a m (ȋ) fiz., od leta 1980 dalje enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: Smrtna doza so štirje sieverti | En sivert sevanja povzroči vedno enake poškodbe, ne glede na vrsto sevanja E ← agl. Sievert po švedskem fiziku Rolfu Maximilianu Sievertu (1896–1966)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
SÍT -- in sít -- m (ȋ) krat., od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 denarna enota Republike Slovenije; slovenski tolar: Prva nagrada na razpisu je 800.000 SIT, druga 400.000 SIT E po mednarodni tričrkovni kratici iz S(loven)i(ja) + t(olar)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sklonírati -am dov. (ȋ) ustvariti identično kopijo izvirnega organizma ali stvari: Vse od prvega klona sesalca se raziskovalci trudijo sklonirati tudi druga živa bitja E ↑klonírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sledljívost -i ž (í) dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
slišéčiSSKJ -ega m, člov. (ẹ́) kdor sliši: Od gluhih sem se naučila opažati stvari, ki so za slišeče popolnoma samoumevne in jih kar prezremo E (↑)slíšati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
slow food1 -- -a cit. [slôu̯ fúd-] m (ȏ, ȗ) način počasnega prehranjevanja, povezan z zdravo, raznoliko, lokalno hrano in izbrano pijačo: Od kuhinj mu najbolj diši italijanska, delno mu je všeč tudi francoska, čeprav v slow foodu ne uživa najbolj E ← agl. slow food iz slow 'počasen' in food 'hrana' kot opozicija do ↑fast foodslow food2 -- -- v prid. rabi
slow food večerja; Ko sem na dopustu, si z največjim veseljem vzamem dve uri časa in pripravim pravi slow food zajtrk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
smôlček -čka m, člov. (ȏ) ekspr. kdor je rojen 29. februarja: Od 10. do 14. ure bodo rajali smolčki, stari štiri in osem let, od 13. do 17. ure pa dvanajst- in šestnajstletniki E (↑)smôla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
snájper -ja m, člov. (á) pog. kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško; ostrostrelecSSKJ, snajperist: Snajper ga je zadel v hrbet E ← agl. sniper iz snipe 'streljati od daleč, iz zasede'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sníf -a m (ȋ) pog. vdih mamila skozi nos ali odmerek za tak vdih: Zgodilo se mi je, da sem bil blazno zadet od trave, potem pa so mi dali še snif kokaina E ← agl. sniff 'vohanje, vdihljaj' iz ↑snífati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sofisticíran -a -o prid. (ȋ) 1. pretanjen, prefinjen, kultiviran: sofisticiran videz; sofisticirano občinstvo; Vse ji pristaja, od jahalnih hlač do najbolj sofisticirane večerne toalete 2. tehnološko zapleten: sofisticiran izdelek; sofisticirano orožje; V zadnjem času lahko s sofisticiranimi tehnikami posegamo tudi v podkožno maščevje E po zgledu agl. sophisticated, nem. sophistiziert k (↑)sofístika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
solátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) solátni bár -ega -a m (ȃ, ȃ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bife: V pritličju so uredili bistro, v katerem bodo ves dan stregli vse od sladkih zalogajev do solat iz solatnega bara ter lahkih prigrizkov
solátni bifé -ega -êja m (ȃ, ẹ̑ ȇ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bar: Gostom je na razpolago pester izbor jedi, ki ga dopolnjujejo sadni in solatni bife
solátni króžnik -ega -a m (ȃ, ọ̑)
jed iz solate ter različnih hladnih in toplih sestavin, ponujena na krožniku: Odlično znam pripraviti solatni krožnik z izbranimi začimbami, avokadom in ravno prav zapečenimi bučnimi in sončničnimi semeni, popraženimi na rastlinskem maslu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
solírati -am nedov. (ȋ) 1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Od štirih skladb je pri prvih dveh soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
// peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: Priljubljeni frontman znane skupine že 30 let uspešno solira in ustvarja izvirno glasbo na svetovnih odrih 2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: Če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati E (↑)sólo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
spam1 -a cit. [spêm] m (ȇ) vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, neželena pošta: Čeprav spam ni tako škodljiv, kot so virusi, pa je lahko zelo nadležen, saj polni uporabnikov elektronski predal E ← agl. spam, prvotneje 'kar nekdo ponavlja v nedogled', prvotno kratica SPAM za s(houlder of) p(ork) a(nd ha)m 'svinjsko pleče in šunka' (od 1937), izdelek ameriškega proizvajalca Hormelspam2 -- v prid. rabi
Med tistimi, ki prejemajo spam sporočila na svoj domači elektronski naslov, večina (skoraj 70 odstotkov) prejema dnevno do deset tovrstnih sporočil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
spazmolítik -a m (í) farm. snov, ki sprosti gladke mišične celice in tako zmanjša ali prepreči krče: Bolnikom svetujemo žolčno dieto, spazmolitike ob pojavu bolečin in čimprejšnji pregled pri kirurgu E ← nlat. spasmolyticum iz (↑)spázem + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
spízditi -im dov. (ī ȋ) vulg. 1. vzeti, ukrasti: Pravkar mi je nekdo spizdil uro 2. izginiti, oditi: Spizdi od tu, preden pokličem policijo E ↑pízditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
spôlski -a -o prid. (ȏ) jezikosl. ki se nanaša na slovnični spol: Od česa je odvisna spolska oblika pridevniške besede? E (↑)spòl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sponzoríranec -nca m, člov. (ȋ) kdor je sponzoriran: Pomen dobro pripravljenih prošenj se precej poudarja in sponzoriranci se zelo dobro zavedajo, da je od tega odvisen njihov uspeh pri pridobivanju sponzorjev E ↑sponzorírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sprostítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s sprostitvijo: sprostitveni center; sprostitvena vaja; Priključite se kateri od skupin, kjer poučujejo različne sprostitvene tehnike ali jogo E (↑)sprostítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stárš -a m, člov. (á) eden od staršev: dober starš; Starš je tisti, h komur se zatečem, ko se mi kaj zalomi E (↑)stárši
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stárševskiSSKJ -a -o prid. (á) stárševski dopúst -ega -a m (á, ȗ)
dopust, ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka za nego in varstvo: pravica do starševskega dopusta; Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela
stárševsko podjétje -ega -a s (á, ẹ̑)
izvorni lastnik dejavnosti, proizvodnje: Tesno sodelujemo s starševskim podjetjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stotín -a m (ȋ) 1. vrednost ene stotine evra; cent: Avgustovska plača je bila za 5 evrskih stotinov višja od julijske 2. od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 vrednost ene stotine tolarja: Deset stotinov od vsakega tolarja potrošijo za marketing, razkošne pisarne, drage avtomobile in visoke plače najvišjih menedžerjev E (↑)stotína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stótnikSSKJ -a m, člov. (ọ̑) častniški čin v slovenski vojski, za stopnjo nižji od majorja in za stopnjo višji od nadporočnika, ali nosilec tega čina: Menjava 18-članskega kontingenta je po besedah stotnika predvidena za konec avgusta E (↑)stó + (↑)(desé)tnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
strankokracíja -e ž (ȋ) uveljavljanje odločilne vloge strank v politiki, gospodarstvu: Politika, ujeta v razbohoteno strankokracijo, se v borbi za oblast vse bolj ukvarja sama s seboj E (↑)stránka + tvor. od gr. krátos 'moč, oblast'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
súbliminálni -a -o prid. (ȗ-ȃ) prikriti: Glasba vsebuje subliminalno sporočilo, ki ga nikdar ne bom zmožna doseči z besedami E ← agl. subliminal, prvotno '(skrit) pod pragom', iz (↑)sub... + tvor. od lat. līmen 'prag'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sudóku -ja m (ọ̑) logična uganka v obliki velikega kvadrata z devetimi vrsticami in devetimi stolpci, razdeljenega na devet manjših, v katere se vpisujejo manjkajoče številke od ena do devet, ki se ne smejo ponoviti znotraj vrstice, stolpca in manjših kvadratov: reševanje sudokuja; Sudoku ima vrsto lastnosti, zaradi katerih bo postal ena najbolj znanih ugank v zgodovini človeštva, če ne celo kar največja E ← agl. sudoku ← jap. sūdoku iz sū 'število' + doku 'sam, samostojen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
súpermáraton -a m (ȗ-ȃ) športno tekmovanje v teku na razdaljah, daljših od 42,2 kilometra; ultramaraton: Vsako leto pretečem 75-kilometrski supermaraton iz Celja do Logarske doline E ← agl. supermarathon iz (↑)super... + (↑)máraton
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
supervízorka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki strokovno vodi, nadzoruje delo: Bila je supervizorka v makedonski državni banki 2. psiht. ženska, ki se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: Dela po vsem svetu kot psihoterapevtka in supervizorka terapevtskih programov na področju dela z odvisnimi od drog E ↑supervízor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
svobodnjákSSKJ -a m, člov. (á) 1. pog. kdor opravlja poklicno dejavnost zunaj rednega delovnega razmerja: Ugotovil sem, da redna zaposlitev ni zame, in odšel med svobodnjake 2. član svobodnjaške stranke Avstrije: vodja svobodnjakov; Od vsega začetka sem vedel, da svobodnjakom to pot ne preostane drugega kot opozicija E (↑)svobôden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
šminkêrstvo -a s (ȇ) pog. vzbujanje pozornosti z izbranim načinom oblačenja, videzom: snobizem in šminkerstvo; nastopaško šminkerstvo; vrhunec šminkerstva in pozerstva; Butiki so manj razkošni, ljudje pa pri oblačenju brez tistega šminkerstva, ki bi ga od meščanov pričakovali E ↑šminkêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
športoslôvje -a s (ȏ) veda o športu; športologija: fakulteta za športoslovje; V športoslovju je zbranih nekaj čez petdeset opredelitev pojma šport, ki se včasih (odvisno od zornega kota) precej razlikujejo, toda v nobeni ne manjka razsežnosti telesno gibanje E (↑)špórt + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
taizéjski -a -o cit. [tezêjski] prid. (ȇ) ki se nanaša na versko prakso mednarodne ekumenske skupnosti menihov iz francoske vasice Taizé: taizéjski spevi; taizéjska skupnost; Od leta 1972 veliko mladih Slovencev organizirano roma v Taizé, udeležujejo pa se tudi taizéjskih novoletnih romanj po različnih evropskih mestih E po krajevnem imenu Taizé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
talibán -a m, člov. (ȃ) pripadnik fundamentalističnega islamskega gibanja v Afganistanu; talib: Raziskave nevladnih organizacij so pokazale, da dobro polovico države znova nadzorujejo talibani E ← agl. taliban ← paštun. ṭālibān, mn. od ↑talíb
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tápas -- in -a m (ȃ) španska jed, ki se navadno postreže kot prigrizek ob alkoholni pijači: Madridska kuhinja ponuja veliko več kot samo tapas E ← špan. mn. od tapa 'pokrov' iz tapar 'pokriti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tapenáda -e ž (ȃ) namaz iz kaper, oliv, inčunov in olivnega olja, po izvoru iz Provanse: Ko se spomnim tapenad, mletih oliv z raznimi dodatki, začutim, da se mi v ustih nabirajo sline E ← frc. tapénade ← provans. tapenado, tvor. od tapeno 'kapra'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
teambuilding1 -a cit. [tímbílding-] m (ȋ-ȋ) skupek športnih in družabnih programov, ki so namenjeni spodbujanju motivacije skupine, navadno zaposlenih v nekem podjetju: Prednosti uspešnega teambuildinga se kažejo na obeh straneh: zaposleni pridobijo novo znanje in izkušnje, hkrati pa bolje spoznajo sodelavce ter z njimi rešijo morebitne spore in druge komunikacijske težave E ← agl. teambuilding iz team 'ekipa, moštvo' + tvor. od build 'graditi'teambuilding2 -- v prid. rabi
Teambuilding dogodki vedno bolj postajajo alternativa tradicionalnim letnim srečanjem, ki so si podobna kot jajce jajcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
téhno1 -a in techno -a cit. [téhno] m (ẹ̑) zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem; tehnoglasba: V Angliji je tehna izredno malo, v Španiji in Nemčiji neverjetno veliko, na Nizozemskem zadnji dve leti tudi, čisto odvisno od države E ← agl. techno (music) iz (↑)tehno(lóški)téhno2 -- v prid. rabi
tehno glasba; tehno kultura; tehno zabava; V skupini so sčasoma razvili svojevrsten elektronski izraz, ki temelji na ekstremnih zvokih in hitrem tehno ritmu (ta sega tudi do 250 udarcev na minuto) – glej tudi téhno...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tehnofíl -a m, člov. (ȋ) kdor se navdušuje za tehnologijo: Tehnofili so tisti, ki si omislijo nov telefon, brž ko najdejo takega, ki ima eno funkcijo več od prejšnjega E ← agl. technophile iz (↑)tehno(logíja) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
televizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) pog. 1. puščati se vplivati od televizije, njenih programov: Ljudje se postopoma televizirajo in izgubljajo občutek za pravo realnost 2. pojavljati se na televiziji: Vedno več ljudi se rado televizira E (↑)televizíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
televoting -a cit. [têlevou̯ting-] m (ȇ) glasovanje po telefonu: Ko se bo oddaja iztekla, bodo znani rezultati televotinga E ← agl. televoting iz (↑)tele(fón) + tvor. od vote 'glasovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
têlnétni -a -o prid. (ȇ-ẹ̑) ki je v zvezi s telnetom: Uporabniški vmesnik so sicer od telnetnih časov malce posodobili, še vedno pa je v primerjavi z mnogimi tekmeci prav primitiven E ↑têlnet
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
terénecSSKJ -nca m, živ. (ẹ̑) vozilo, ki je namenjeno za vožnjo po razgibanem terenu; terensko voziloSSKJ: luksuzni terenec; športni terenec; vojaški terenec; Kar ne morem verjeti, da sem tako blizu živali, ki smo jo, zaprti v terence, dneve iskali in jo s fotoaparati zumirali od tako daleč! E univerbizirano iz terénsko vozílo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
teritorializácija -e [teritorijalizacija] ž (á) prenehanje, odprava koncentracije; dekoncentracijaSSKJ: teritorializacija politike; Projekt teritorializacije državne uprave bi moral biti tudi eden od bližnjih dogovorov, ki bi ga lahko izpeljali E (↑)teritorializírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
termovizíjski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na termovizijo: termovizijska kamera; termovizijska naprava; Plovilu Slovenske vojske je uspelo s pomočjo termovizijskega radarja izslediti iskano osebo nedaleč od piranskega rta E ↑termovizíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tetraplegíja -e ž (ȋ) stanje popolne negibnosti vseh okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: Ljudje s para- in tetraplegijo lahko z uporabo ustreznih medicinskotehničnih pripomočkov obvladujejo lastno gibanje in okolje E ← nlat. tetraplegia iz (↑)tetra… + tvor. od gr. plēgḗ 'udarec, sunek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tevé1 -êja m (ẹ̑ ȇ) pog. 1. televizijski sprejemnik; televizorSSKJ: Dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem 2. televizija: Lahko rečem, da mi je do neke mere zgled za vodenje nogometa na teveju E iz kratice TV za (↑)televizíjatevé2 -- v prid. rabi
televizijski, televizorski: teve zaslon; teve kamera; teve nadaljevanka; Igral sem vse, od težke drame do moškega, oblečenega v žensko, a največjo popularnost so mi prinesle radijske in teve oddaje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
têžkometálni -a -o prid. (ȇ-ȃ) ki je v zvezi s težkim metalom; heavy metal2, heavymetalni, heavymetalski, metal2, metalski, težkometalski: težkometalna glasba; Izvedela sem, da obstaja možnost za pogovor z enim od težkometalnih zvezdnikov E ↑têžki mêtal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
típček -čka m, člov. (ȋ) ekspr. moški, navadno mlajši: Lekcijo sem osvojila, od takrat vem, da taki tipčki niso zame E (↑)típ1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tólarSSKJ -ja m (ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 denarna enota Republike Slovenije: milijon tolarjev; Kdor si želi v pokoju imeti kakšen evro (včasih je bila to marka ali pa tolar) več, se mora dodatno pokojninsko zavarovati E ← nem. Taler, skrajšano iz Joachimstaler 'kovanec iz srebra iz doline Joachimstal' iz osebnega imena Joachim + Tal 'dolina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tomográf -a m (ȃ) naprava za globinsko slikanje trdnega telesa: magnetnoresonančni tomograf; Odkritje je raziskovalce z univerze spodbudilo, da so s posebnim tomografom opravili raziskave na večjem številu žensk E ← agl. tomograph iz gr. tómos 'del, kos, rezina' + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tomográm -a m (ȃ) slika, narejena z metodo globinskega slikanja trdnega telesa: Izkazalo se je, da je tomogram uporaben le za slikanje živih, pri katerih so ob kostnem prisotna tudi mehka tkiva E ← agl. tomogram iz gr. tómos 'del, kos, rezina' + tvor. od gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tračáriti -im nedov. (á ȃ) širiti govorice, predvsem zasebne narave, navadno prek medijev: Kaj niso kukali skozi ključavnice in tračarili že od nekdaj? E ↑tráč1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tramál -a m (ȃ) močno protibolečinsko zdravilo, ki lahko povzroči odvisnost: Pred preiskovalno sodnico je bila pod vplivom najmanj treh tramalov, zato ni vedela, kaj govori E po imenu izdelka Tramal® (od 1977) nemškega proizvajalca Grünenthal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
transfuziologíja -e [transfuzijologija] ž (ȋ) veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: Po končani medicinski fakulteti in pripravništvu je opravila specialistični izpit iz transfuziologije E ← agl. transfusiology, nem. Transfusiologie iz (↑)transfuzíja + tvor. od gr. lógos 'beseda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
transliterácija -e ž (á) zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanjeSSKJ: Pripravljalci knjige so zapis grških in rimskih imen prilagodili slovenski rabi, v oklepaju pa je navedena transliteracija izvirnika E ← nem. Transliteration, agl. transliteration iz (↑)trans… + tvor. od lat. littera 'črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
transplantacíjski -a -o in transplantácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv: transplantacijski center; transplantacijske dejavnosti; Za organizacijo in promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna zakonska podlaga za financiranje E (↑)transplantácijatransplantacíjska medicína -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ȋ; á)
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantologija: Pri izbiri primernosti darovalca dajemo v transplantacijski medicini, ki se vse bolj razvija, zadnje čase velik poudarek pogovoru s svojci, da jih vprašamo o darovalčevem načinu življenja
transplantacíjska mréža -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ẹ́; á)
organizirano oddajanje in sprejemanje človeških organov in tkiv za presaditev: Zadnje čase ima država težave z organizacijo transplantacijske mreže, ponudba je manjša od povpraševanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
transplantologíja -e ž (ȋ) medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantacijska medicina: Naziv doktorja znanosti je dobil za monografijo o transplantologiji, ki je postala nekakšen medicinski vodič po tej novi vedi E ← agl. transplantology iz (↑)transplantírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, znanost, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tránsseksuálka -e ž, člov. (ȃ-ȃ) ženska, ki je bila pred hormonsko in kirurško spremembo spola moški: Ena od slavnih transseksualk je za tabloidno revijo pojasnila vse podrobnosti operacije odstranitve penisa E ↑tránsseksuálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 568 zadetkov.