á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ablaktácija -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešenàbnormálno prisl.:
otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir;
absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak;
absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar;
absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zrakaabsolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
absolvêntski tudi absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abstinêntski tudi abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
acetílen2 -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
administríranje -a s (ȋ) glagolnik od administrirati: zmanjšati pretirano administriranje;
administriranje projekta;
stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) 1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu;
tekmovalni adrenalin;
prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina 2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek;
adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aêromeháničen in áeromeháničen -čna -o (ȇ-á; ȃ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aeroplán -a m (ȃ) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži;
dvomotorni aeroplan;
ropot aeroplana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
afélij -a m (ẹ́) astron. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áfna -e ž (á) 1. pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna 2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
afrikanizácija -e ž (á) 1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki;
domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike // pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino;
v šolah poučujejo v afrikanščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor;
agitacijska kampanja;
agitacijsko delo, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agitíranje -a s (ȋ) glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agnátski -a -o (ȃ) pridevnik od agnat: agnatske pravice;
agnatsko sorodstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agonálen1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agonálen2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ágov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od aga:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
agrikultúren -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áhasverski -a -o (ȃ) pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áhniti -em dov. (á ȃ) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ájbišev -a -o (á) pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ákanje -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akántov -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akceleracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akcentolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akcêntski tudi akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok;
akcentsko mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akcentuacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akcentuíranje -a s (ȋ) glagolnik od akcentuirati:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akceptacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akcépten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od akcept: akceptni kredit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akcesíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcesija: akcesijski katalog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aklimatizíranje -a s (ȋ) glagolnik od aklimatizirati:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akolít -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akomodácija -e ž (á) knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram
♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akomodírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prilagoditi, privaditi: akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju;
novim razmeram se je hitro akomodiral
♦ med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akórden1 -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord1: akordna glasbila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akriláten -tna -o (ȃ) pridevnik od akrilat: akrilatna smola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aksiolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aksiologija: aksiološki problem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aktêrski -a -o (ȇ) pridevnik od akter: akterske sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aktivácija -e ž (á) glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áktiven1 -vna -o (ȃ) pridevnik od áktiv, tvoren: aktivni način;
aktivna glagolska oblika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti;
družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.:
aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje; aktivno sodelovati v organizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aktivíranje -a s (ȋ) glagolnik od aktivirati: aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine; delo za aktiviranje množic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena;
vključiti se med kulturne aktiviste;
mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aktivizíranje -a s (ȋ) glagolnik od aktivizirati: aktiviziranje delovnih ljudi / aktiviziranje vloženih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aktualizíranje -a s (ȋ) glagolnik od aktualizirati: aktualiziranje programa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akumulíranje -a s (ȋ) glagolnik od akumulirati: akumuliranje energije / akumuliranje kapitala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akvilêjski -a -o (ȇ) pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
akvizitêrski -a -o (ȇ) pridevnik od akviziter: akviziterski uspeh;
akviziterska služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aleatóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aleksandrínka -e ž (ȋ) od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka;
potomci, sorodniki aleksandrink;
usoda, življenje aleksandrink;
razstava, roman o aleksandrinkah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alfabetíranje -a s (ȋ) glagolnik od alfabetirati:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
àli2 in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členova) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd;
ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine;
jaz ali ti, eden mora odnehati;
recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primerub) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige;
naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug;
pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli2. star., v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
a5,
toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali;
stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil;
ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo;
alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alienacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od alienacija: alienacijska problematika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alkohológ -a m (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu;
psihiater in alkoholog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alkohólov -a -o (ọ̑) pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alkôva -e ž (ȏ) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa;
posteljo ima v alkovi materine spalnice;
soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alkôven2 -vna -o (ȏ) pridevnik od alkova: alkovni zastori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
almanáhovski -a -o (ā) pridevnik od almanah: almanahovska poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alohtón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alopátičen -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. 1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura // v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene 2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter // v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alternatíva -e ž (ȋ) 1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo;
znajti se pred alternativo // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni 2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu;
družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa;
privlačna, uporabna brezplačna alternativa;
dobrodošla razvojna alternativa 3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative // dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alternatívec -vca m (ȋ) 1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci;
skupina alternativcev in pankerjev 2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alternatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev;
mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje;
alternativno petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
alternatívka -e ž (ȋ) 1. pripadnica skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. (alternativna) zdravilka: na pregled je šla k alternativki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amalgamíranje -a s (ȋ) glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
♦ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amalgámski -a -o (ȃ) pridevnik od amalgam: amalgamska plomba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amenoróičen -čna -o (ọ́) pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amerikanizácija -e ž (á) glagolnik od amerikanizirati: med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija / amerikanizacija evropske filmske produkcije; amerikanizacija našega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ametístov -a -o (ȋ) pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amfibólov -a -o (ọ̑) pridevnik od amfibol: amfibolov azbest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amnestíjski -a -o (ȋ) pridevnik od amnestija: amnestijski odlok, zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ámok -a m (ȃ) zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka;
v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
amónijakov in amóniakov -a -o (ọ̑) pridevnik od amonijak: amonijakova raztopina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ámorček -čka m (ȃ) manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami;
ta otrok je lep kot amorček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
àmpak2 in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle;
ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati;
prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal;
dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče;
v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne;
takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno;
lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska;
ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ampêrski -a -o (ȇ) pridevnik od amper: amperska skala na ampermetru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anagrám -a m (ȃ) s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo;
večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anahorétski -a -o (ẹ̑) pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
analfabétski -a -o (ẹ̑) pridevnik od analfabet: analfabetski tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje;
delati, izvesti, podati analizo;
ne bomo se spuščali v analizo problema;
izčrpna, kritična, podrobna analiza;
analiza cen, krvi;
prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
analizíranje -a s (ȋ) glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse;
težnja po analiziranju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku;
marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca 2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog;
analog beljakovinske spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anapéstovski -a -o (ẹ̑) pridevnik od anapest: anapestovski ritem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
andezíten -tna -o (ȋ) pridevnik od andezit: andezitni groh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anemíjski -a -o (ȋ) pridevnik od anemija: anemijski šumi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
angažíranje -a s (ȋ) glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev;
angažiranje tuje delovne sile / naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ángelček -čka m (á) manjšalnica od angel: angelček božji;
bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anginózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od angina: anginozni simptomi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.:
govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
animácija -e ž (á) 1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija;
tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi 2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke;
na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aniónski -a -o (ọ̑) pridevnik od anion: anionska hidroliza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anketíranje -a s (ȋ) glagolnik od anketirati: osebno anketiranje;
dobiti podatke z anketiranjem dijakov;
metoda anketiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anomálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja;
anomalna rast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antibiótičen -čna -o (ọ́) pridevnik od antibiotik: antibiotično delovanje penicilina;
antibiotična zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antifónski -a -o (ọ̑) pridevnik od antifona: antifonski način petja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antiklinálen -lna -o (ȃ) pridevnik od antiklinala: antiklinalni del geološke gube
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antikrístov -a -o (ȋ) pridevnik od antikrist: antikristovo delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ántilogaritmíranje -a s (ȃ-ȋ) glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antilópin -a -o (ọ̑) pridevnik od antilopa: antilopin trup
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ántipasát -a m (ȃ-ȃ) geogr. veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antipirétik -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antipód -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu;
njegov idejni, politični antipod;
sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antologíjski -a -o (ȋ) pridevnik od antologija: antologijski izbor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antoním -a m (ȋ) jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antracítov -a -o (ȋ) pridevnik od antracit: antracitov pepel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antropoíden -dna -o (ȋ) pridevnik od antropoid: antropoidne opice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
antropometríjski -a -o (ȋ) pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti;
antropometrijski pregled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
anuitéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aórten -tna -o (ọ̑) pridevnik od aorta: aortni lok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apanážen -žna -o (ȃ) pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apáški2 -a -o (ȃ) pridevnik od apaš: apaška banda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apelatíven -vna -o (ȋ) pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apercepcíjski -a -o (ȋ) pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi;
apercepcijske sposobnosti človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aplanátičen -čna -o (á) pridevnik od aplanat: aplanatično lečje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aplicíranje -a s (ȋ) glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ápnast -a -o prid. (á) umazan od apna: apnasta lopata // ki vsebuje apno: apnast kompost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apnênje -a s (é) glagolnik od apneti: apnenje žil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apnjênje in ápnjenje -a s (é; ā) glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast;
strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apogêj -a m (ȇ) astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju;
umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apokromátičen -čna -o (á) pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apostát -a m (ȃ) rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat;
pren. politični apostat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apostazíja -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo;
pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apóstol -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih učencev Jezusa Kristusa: apostol Peter;
pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve// prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apostôlstvo -a s (ȏ) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apostrofíranje -a s (ȋ) glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apretíranje -a s (ȋ) glagolnik od apretirati: apretiranje tkanin;
sredstvo za apretiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apríl -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila;
v aprilu mu poteče rok;
bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aprílov -a -o (ȋ) pridevnik od april: aprilov sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aprióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema;
apriorne in izkustvene metode;
njihova trditev je apriorna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
a prióri prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati;
individualizem a priori zavračamo;
a priori nemogoča stvar
♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apriorízem -zma m (ī) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč;
apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki
♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aprobacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apsíden tudi ápsiden -dna -o (ȋ; ȃ) pridevnik od apsida: apsidna stena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arabésken -kna -o (ẹ̑) pridevnik od arabeska: arabeskni motiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aranžíranje -a s (ȋ) glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aretácija -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe;
vzrok za aretacijo / minister je napovedal aretacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
argentínski -a -o (ȋ) pridevnik od Argentina: argentinska mesna industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
argonávtski -a -o (ȃ) pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
argumènt -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente;
podpreti trditev z argumenti;
močen, prepričljiv, tehten argument;
argumenti za in proti;
kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
argumentíranje -a s (ȋ) glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arhivíranje -a s (ȋ) glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
árhont -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
aristokrát -a m (ȃ) pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat;
aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
armáda -e ž (ȃ) 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado;
zlom Napoleonove armade / Rdeča armada zlasti od 1917 do 1946 sovjetska2. največja vojaška operativna enota: četrta armada 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
artêrija -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije;
pljučna arterija;
preprečiti poapnitev arterij;
kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet;
vodna, železniška arterija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
artikulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi;
artikulacijska napaka
♦ jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
artikulíranje -a s (ȋ) glagolnik od artikulirati: jasno artikuliranje glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arzenálski -a -o (ȃ) pridevnik od arzenal: arzenalska posadka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
arzénikov -a -o (ẹ̑) pridevnik od arzenik: arzenikov prah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asána in ásana -e ž (ȃ; ȃ) vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: izvajanje asan;
redna vadba asan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asfaltíranje -a s (ȋ) glagolnik od asfaltirati: asfaltiranje ceste;
stroj za asfaltiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asignacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od asignacija: asignacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asimilíranje -a s (ȋ) glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asindétičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
askétstvo -a s (ẹ̑) lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo;
zaradi asketstva se je odvrnil od njega;
ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asociatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces;
asociativno doživljanje;
asociativno povezovanje dogodkov;
uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi
♦ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijamiasociatívno prisl.:
asociativno se spomniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
asociíranje -a s (ȋ) glagolnik od asociirati: asociiranje doživljajev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áspra -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
astátičen -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ástrofizikálen -lna -o (ȃ-ȃ) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
astronómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij;
astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene;
stroški so dosegli že astronomske številke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji duhovno središče za meditacijo: poldrugo leto je v ašramu črpal znanje od tamkajšnjih gurujev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
atašêjski -a -o (ȇ) pridevnik od ataše: atašejska služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
átetov -a -o (ā) svojilni pridevnik od ate ateta:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
átkov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od atek:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
atomizíranje -a s (ȋ) glagolnik od atomizirati: aparat za atomiziranje / atomiziranje vrednot; atomiziranje in mehaniziranje življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
atómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon;
atomski reaktor;
atomska bomba;
atomska podmornica;
atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
♦ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
átov -a -o (á) svojilni pridevnik od ata: oblekel je atov suknjič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
átrij -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
áut – áut [au̯t – au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali – ali: moraš se odločiti: aut – aut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avansíranje -a s (ȋ) glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avanzíranje -a s (ȋ) glagolnik od avanzirati: avanziranje v službi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avdiénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od avdienca: avdienčna dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avgúst3 -a m (ȗ) zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avgústa -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avión -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane;
sestrelili so več sovražnih avionov;
odleteti z avionom;
dvomotorni avion
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
àvitaminózen -zna -o (ȁ-ọ̑) pridevnik od avitaminoza: avitaminozno obolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávšica -e ž (ȃ) ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtarkíja -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo;
gospodarska avtarkija;
obsojati politiko avtarkije;
pren. duhovna, kulturna avtarkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtarkízem -zma m (ī) ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis;
izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen;
avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen1:
avtentičen prepis pogodbe;
avtentičen prevod
♦ glasb. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim; pravn. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtístičen -čna -o (í) pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avto...2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen;
avtobiografija, avtobiografski, avtokritika;
avtomat, avtomatizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávtogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtohtón1 -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtohtón2 -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi;
avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtokefálen -lna -o prid. (ȃ) rel., v Pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtokefálnost -i ž (ȃ) rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost Srbske pravoslavne cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtomátičen -čna -o prid.(á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji;
avtomatične prestave, zavore;
avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti;
avtomatična valorizacija pokojnin;
avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.:
naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtomatizácija -e ž (á) glagolnik od avtomatizirati:a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija;
avtomatizacija proizvodnje;
avtomatizacija telefonskih central;
napredovanje avtomatizacije b) avtomatizacija gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtomatízem -zma m (ī) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávtomeháničen -čna -o (ȃ-á) pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtomobílček -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku;
poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtonómen -mna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike;
avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost 2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od voljeavtonómno prisl.:
avtonomno poslujoča enota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtoritéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avtorizacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávtorjev -a -o (ā) svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman;
dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ávtosugestíven -vna -o (ȃ-ȋ) pridevnik od avtosugestija: avtosugestivno zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b;
od b do d;
nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b -- kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
♦ glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
b- prvi del zloženk
nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
♦ glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bábičin -a -o (ā) svojilni pridevnik od babica: babičin vrt;
babičina vzgoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bábin -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od baba:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bacílen -lna -o (ȋ) pridevnik od bacil: bacilna kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bágranje -a s (ā) glagolnik od bagrati: bagranje prekopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
báhanje in bahánje -a s (á; ȃ) glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje
● preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bajadêra -e ž (ȇ) 1. bonboniera ali eden od njenih bonbonov hrvaške tovarne Kraš: kupiti bajadero;
sladka bajadera;
odlomiti košček bajadere;
škatla bajader / Kraševa Bajadera 2. v indijskem okolju plesalka v templju ali v zabavišču: ples bajader
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bájanje -a s (ȃ) glagolnik od bajati:a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bájčen -čna -o (ȃ) pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bajeslôven -vna -o (ȏ) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine;
bajeslovno bitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bajók -a m (ọ̑) num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bájten2 -tna -o (ȃ) pridevnik od bajta: bajtna streha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bájtica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico;
imel je revno bajtico in pet otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bakrênje -a s (é) glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bakrorézen -zna -o (ẹ̄ ẹ̑) pridevnik od bakrorez: bakrorezna grafika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balansíranje tudi balancíranje -a s (ȋ) glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baldahínski -a -o (ȋ) pridevnik od baldahin: baldahinski oltar;
baldahinska postelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn. ženski čevelj, podoben baletnim copatom: letos so modne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih;
obuti balerinke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balíla -e ž (ȋ) v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balínček -čka m (ȋ) manjšalnica od balin(ec): vreči, zakotaliti balinček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balíranje -a s (ȋ) glagolnik od balirati: baliranje sena;
cene baliranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balkánec -nca m (ȃ) ekspr. kdor ne upošteva pravil obnašanja, zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: kaj ste pa pričakovali od tega balkanca?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balkónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od balkon: podstrešni balkonček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balón -a m (ọ̑) 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon;
polet z balonom / toplozračni balon balon iz lahkih materialov, ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico, in se navadno uporablja v športne, turistične namene// otroška igrača take oblike: napihniti balon 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke
♦ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od balon: spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balotáža -e ž (ȃ) glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balustráden -dna -o (ȃ) pridevnik od balustrada: balustradna strešica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balván -a m (ȃ) knjiž. velika, navadno osamljena skala: plezati čez balvane;
z mahom obrasel balvan
♦ geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak// velik kos kamnitega materiala: balvan marmorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
balzamíranje -a s (ȋ) glagolnik od balzamirati: balzamiranje trupla;
dišave za balzamiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bálzamov -a -o (ȃ) pridevnik od balzam: balzamov vonj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bán -a m (ȃ) v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine
♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvaške in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
banáški -a -o (ȃ) pridevnik od Banat: banaška pšenica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bánčniški -a -o (ȃ) pridevnik od bančnik: v njem je dosti bančniškega duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bandážen -žna -o (ȃ) pridevnik od bandaža: bandažna tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bandêrce -a s (ē) manjšalnica od bandero: cerkveno banderce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bánjica -e ž (á) manjšalnica od banja: kopati dojenčka v banjici;
lesena, pločevinasta banjica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bankéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od banket1: banketna dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bankírski -a -o (í) pridevnik od bankir: stara bankirska rodbina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bankrótstvo -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo;
pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barábica -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica 2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barákica -e ž (ȃ) manjšalnica od baraka: samotna barakica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barantánje -a s (ȃ) glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barážen -žna -o (ȃ) pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon;
baražni ogenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bárček -čka m (ȃ) manjšalnica od bar1: vsak večer se dobita v barčku;
prijeten, hotelski barček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bárčica -e ž (ȃ) manjšalnica od barka: ribiška barčica
♦ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bariêra -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baríglica -e ž (ȋ) manjšalnica od barigla: piti iz bariglice;
bariglica žganja;
bariglice za vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barikáden -dna -o (ȃ) pridevnik od barikada: barikadni boji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barikíranje -a s (ȋ) glagolnik od barikirati: barikiranje vina;
sod za barikiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barílček -čka m (ȋ) manjšalnica od baril(ec): barilček dobre pijače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barítov -a -o (ȋ) pridevnik od barit: baritova specifična teža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bárkica -e ž (ȃ) barčica: odriniti barkico od brega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barográfski -a -o (ȃ) pridevnik od barograf: barografsko pero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barón -a m (ọ̑) 1. plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni;
nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baronét -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
barónski -a -o (ọ̑) pridevnik od baron: baronski naslov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva;
drap barva;
kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve;
ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva;
modra barva hitro zbledi;
to blago dobro prime barvo;
mešati, nanašati, polagati barve;
barvati, slikati z oljnato barvo;
preproge obstojnih barv;
barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo;
šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan;
vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve;
delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo;
barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bárvanje -a s (ȃ) glagolnik od barvati: barvanje tkanin;
barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baržúnov -a -o (ȗ) pridevnik od baržun: baržunov lesk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baselski -a -o [bázəlski] prid. (á) nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti
♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
básen2 -sna -o (ȃ) s števnikom pridevnik od bas 3: 80-basna harmonika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
básenca -e [basənca] ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od basen: poslušaj mojo basenco
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
báskitára in bás kitára -e ž (ȃ-ȃ) električna kitara z navadno štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: igrati baskitaro;
skladatelj in virtuoz na električni baskitari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑) glasb. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bastíjski -a -o (ȋ) pridevnik od bastija: bastijsko zidovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bátek -tka m (ȃ) manjšalnica od bat: udariti z batkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bátinanje -a s (ȃ) glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
batístov -a -o (ȋ) pridevnik od batist: batistov robček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bátjuška -e m (ȃ) spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka1:
batjuška car;
pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bávtarica -e ž (á) manjšalnica od bavtara: imel je odpeto bavtarico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
báza1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi // na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze;
letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke // kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov 3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo;
bibliografska, informacijska, relacijska baza;
vpogled v bazo;
osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bázen3 -zna -o (ȃ) pridevnik od baza2: bazni del spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bazénček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od bazen: otroško igrišče z bazenčkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bazilískov -a -o (ȋ) pridevnik od bazilisk: baziliskov pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bêbček tudi bébček -čka m (é; ẹ̄) manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka;
ti bebec! 2. nekdaj duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi;
otrok je bebec od rojstva
● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bebljánje -a [bəbljanje in bebljanje] s (ȃ) glagolnik od bebljati: bebljanje otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bèček -čka in bečèk -čkà [bəčək] m (ə̄; ə̏ ȁ) manjšalnica od beč: beček piva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bedáček -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedna kreatura / bedni izgovori; to je bedna laž 3. pog. slab, zanič: beden film, komad / beden komentator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bedênje tudi bdênje -a [prva oblika bədenje] s (é) glagolnik od bedeti; ant. spanje: nočno bedenje;
od bedenja rdeče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bêdrce -a s (ē) manjšalnica od bedro: mastiti se s kurjim bedrcem / ekspr. poglej ta čedna bedrca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beduínski -a -o (ȋ) pridevnik od beduin: beduinski konj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bég1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg;
zapoditi sovražnika v beg;
divji, paničen beg;
beg v gozdove;
pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja
● publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov
♦ astron. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
béganje -a s (ẹ̑) glagolnik od begati: beganje po mestu;
mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bégati -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki;
begati po gozdu, po sobi;
begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega;
čudne sanje ga begajo;
dekle mu bega misli;
ne begaj ga z vražami begajóč -a -e:
begajoč pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bégavec -vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec;
begavca so kmalu vrnili staršem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
begúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beketánje -a s (ȃ) glagolnik od beketati: preplašeno beketanje drobnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
békov -a -o (ẹ́) pridevnik od beka: bekova šiba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2:
bel cvet;
beli čevlji;
bel konj, labod;
bel papir;
prt je bel;
bela barva;
obleči belo srajco;
bela vrtnica;
bleščeče, snežno bel;
modrikasto, umazano bel;
bel kot mleko, sneg, zid;
črno-bel vzorec;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček;
bel obraz, vrat;
ima belo polt;
biti belih lic;
mrtvaško, prsteno bel;
črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele;
črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš bélo prisl.:
belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.:
beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bélček -čka [tudi beu̯čək] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka;
osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke;
Švabi in belčki napadajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beletrístičen -čna -o (í) pridevnik od beletristika, leposloven: beletristični spisi;
beletristična knjiga;
beletristično delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
belína -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline;
čista, mlečna, snežna belina;
belina obraza, rjuhe, stene 2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina;
čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino;
črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
belínček -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
belívski -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beljákov -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
béljenje1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1:a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna;
beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. zastar. belež: beljenje odpada s sten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
béljenje2 -a s (ẹ́) glagolnik od beliti2: beljenje žgancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
belúšev -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bencínar -ja m (ȋ) motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin: šestvaljni bencinar;
zmogljivosti trilitrskega bencinarja // avtomobil na bencinski pogon: cena avtomobila je odvisna tudi od tega, ali je bencinar ali dizel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bencínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski servis stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov; bencinski tank; bencinska črpalka / bencinski tolar od 1994 do 2007 denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva2. ki je v zvezi z uporabo avtomobilov in motociklov (na bencin), zlasti za dirke: bencinski navdušenec;
bencinski šport / ekspr. bencinski spektakel / bencinski zvezdnik; ekspr. bencinska legenda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
benefíčen -čna -o (ȋ) pridevnik od benefica: benefična predstava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
benjamínček -čka m (ȋ) manjšalnica od benjamin: čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan // ljubljenček, miljenček: bil je mamin benjaminček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bentênje -a s (é) glagolnik od bentiti: vse bentenje ni nič pomagalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beráčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš;
beračiti od hiše do hiše;
na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
berílce -a s (ī) manjšalnica od berilo: pripovedovati vsebino berilca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
berílen -lna -o (ȋ) pridevnik od berilo: berilni sestavek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
berílov -a -o (ȋ) pridevnik od beril: berilova barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
berlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Berlin: berlinski festival;
berlinski prebivalci;
berlinski živalski vrt / od 13. avgusta 1961 do 9. novembra 1989 berlinski zid mejni zid med vzhodnim, komunističnim, in zahodnim, demokratičnim, Berlinom
♦ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barveberlínsko prisl.:
berlinsko modra barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bès2 bêsa tudi bésa m (ȅ ē, ẹ̄) najvišja stopnja jeze: bes me grabi, popade;
zatulil bi od besa;
spravil me je v bes;
divji, onemogel bes / žrtve fašističnega besa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
beséda2 -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede;
izgovoriti, naglasiti besedo;
iskati v slovarju neznane besede;
izpisati število z besedami;
nenavadna, stara beseda;
izgovorjena, zapisana beseda;
domače, tuje besede;
narečne besede;
dolga beseda;
beseda z več pomeni;
v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede;
v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede // s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla;
besede letijo, merijo nanjo;
besede so ji segle, šle do srca;
te besede so veljale njej;
rad slišim take besede;
zameril mu je to besedo;
hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede;
ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav. mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo / kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede! 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda;
dati komu besedo;
držati, prelomiti, spolniti besedo;
posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi // ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko;
beseda se mu zatika;
obtičati sredi besede;
skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede // knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora5. ed. in mn. govorni ali pisni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika;
spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke;
uvodne besede je imel predsednik društva // nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: gospod ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih;
beseda je nanesla na politiko;
beseda se je razvnela, stekla;
beseda teče o gospodarskih problemih;
o tem ni bilo besede;
napeljati, zasukati besedo na kaj;
čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost;
vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi;
domača, materina beseda;
naša beseda;
slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede;
kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši;
zdaj so prišle ljudske množice do besede;
ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede // mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj 10. v zvezi ključna beseda beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah: ključne besede opredeljujejo vsebinski okvir članka // beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: vtipkal je ključno besedo, sprožil iskanje in dobil seznam zadetkov; iskati knjigo v knjižnem katalogu po imenu avtorja, naslovu ali ključni besedi // najpomembnejša, najznačilnejša beseda, zamisel: ključna beseda v zapisniku, govoru / optimizem in zaupanje sta najbrž ključni besedi vsake terapije
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ jezikosl. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
besédica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od beseda: kratka, neznatna besedica / rad uporablja ljubkovalne besedice; napisal je nekaj besedic o tem / ed. niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril; niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega; z najmanjšo besedico ni namignil na to / rada sliši take besedice; mile, prijazne besedice
● pog., ekspr. niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; niti besedice mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; ekspr. niti besedice ti ne verjamem prav ničesar; ekspr. odšel je brez besedice ne da bi komu kaj povedal; ekspr. ponovil je vse do besedice prav vse; ekspr. niti besedice več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besedice! ne povej nikomur nič o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
besedíčenje -a s (ī) glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja;
nepotrebno besedičenje;
to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
besednjákarski -a -o (ȃ) pridevnik od besednjakar: besednjakarski nazori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
besedovánje -a s (ȃ) glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
besežíranje -a s (ȋ) glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
besnênje -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni;
besni od jeze;
besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni;
pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e:
besneč ocean, ogenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bétel -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel;
od betela rdeča slina;
v prid. rabi: betel palma areka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
betìč -íča [bətič] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem
♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
betíčka -e [bətička] ž (í) šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
betoníranje -a s (ȋ) glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev;
betoniranje tal;
naprave za betoniranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bétvica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od betva:a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši b) betvica šmarnice
♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bévkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od bevkati: bevkanje kužka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bévskanje tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa;
lisičje bevskanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bezánje -a [bəzanje] s (ȃ) glagolnik od bezati: bezanje po luknjah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bezljánje -a [bəzljanje in bezljanje] s (ȃ) glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bežánje -a s (ȃ) glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíbavičen -čna -o (ī) pridevnik od bibavica: bibavični tokovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíčanje -a s (ī) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíčati -am nedov. (ī ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere;
bičati s satiro 3. knjiž. zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e:
bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke
bíčan -a -o:
bičan od krivice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíček1 -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíčev -a -o (í) pridevnik od bič: bičev ročnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bifurkacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od bifurkacija: bifurkacijski učni program
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bìk bíka m (ȉ í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika;
gnati kravo k biku;
plemenski bik;
pobesnel bik;
rjove ko bik;
močen ko bik;
pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno;
to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost;
kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš;
kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíl2 -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; star., razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke;
postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo;
v parlamentu je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti2,
bi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bilancíranje -a s (ȋ) glagolnik od bilancirati: metode, osnove bilanciranja / bilanciranje dohodkov in izdatkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bílkica -e ž (ȋ) manjšalnica od bilka: nežna bilkica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíngeljček -čka [bingəljčək] m (ȋ) manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bingljánje -a s (ȃ) glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíokmetíja in bío kmetíja -e ž (ȋ-ȋ) kmetija, na kateri se dejavnost opravlja samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: pridelava hrane na biokmetiji je nekajkrat dražja od običajne;
razvoj biokmetij s turizmom in prodajo na domu;
mleko z biokmetij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoznánost -i ž (ȋ-á) vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: podjetja, ki tržijo bioznanost, utrjujejo svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli;
bliskovit razvoj bioznanosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bírma -e ž (ȋ) rel. drugi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: iti k birmi;
biti pri birmi
● vezati, star. zavezati birmo biti za botra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
birokratizíranje -a s (ȋ) glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biságica -e ž (ā) manjšalnica od bisaga: prišli so z bisagicami preko ramen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíserček -čka m (ȋ) manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov;
njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíserničen -čna -o (ȋ) pridevnik od bisernica: bisernična lupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bistrênje -a s (é) glagolnik od bistriti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bístvo -a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo;
poseči v bistvo stvari;
prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je// knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu
● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíti1 bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna;
plešoče noge bijejo ob tla;
debele kaplje so mu bile v lice;
veter jim bije v obraz;
toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe 2. dajati komu udarce: bije in udriha;
biti do krvi;
biti po glavi;
bije ga kot živino;
biti se po čelu // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije;
preh. njihova ura bije tudi četrti;
ura kaže tri in bije dve;
pol bije;
nar. ura je bila osmo osem;
brezoseb. deset je bilo;
pravkar bije pet 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije;
srce bije divje, hitro;
srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona;
brezoseb. plat zvona je bilo;
pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben 6. knjiž. širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad;
pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; star. otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjicibíti se
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
// knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje
2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
bijóč -a -e:
stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
bít -a -o nar.:
hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíti2 sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem) I. v osebni rabi 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo;
ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo;
hiša je sredi polja stoji;
drva so na dvorišču;
v vsakem človeku je kaj dobrega;
v knjigi so napake;
v vodi je kisik;
za gozdom je travnik leži, se razprostira;
ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebkaa) s pregibno besedo: mož je poštenjak;
prijatelj je učitelj;
otrok je bolan, nadarjen;
pšenica še ni zrela;
knjiga je moja;
klobuk je očetov;
ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak;
hiša je naprodaj;
obleka mu bo prav;
tisoč je preveč / dekle mu je všeč c) s predložno zvezo: meso je brez kosti;
čevlji so od blata;
rana je od noža;
biti pri zavesti;
biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju;
mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzameč) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let;
on je vesele narave;
mož je srednje postave;
biti kmečkega rodu;
soseda je slabega zdravja;
publ. stvar je velikega pomena;
mnenja smo, da se motiš d) s primerjavo: nebo je kakor oprano;
fant ni, kakor bi moral biti;
drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela // izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; evro je sto centov; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni;
jutri ne bo šole;
pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo;
zelo jo je bilo groza;
mater je strah;
z njim je slabo;
star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodiloc) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi;
kupcev je bilo dosti;
denarja je le malo;
ali je kaj novega;
pet jih je bilo;
vsi, kar jih je, so pripravljeni č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje;
škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti;
všeč mi je, če ostaneš doma;
znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je;
otroka mu ni bilo mar;
skoraj bo poldne;
na Bledu je bilo lepo;
slabó ji je bilo;
škoda ga je;
jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel miniloIII. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo;
zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanjIV. eliptično navadno za poživitev pripovedia) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je;
pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi;
vsak en kozarček ga bova;
kaj bomo pa zdaj? b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana;
fant je s Primorskega doma;
ti čevlji so za v dež primerni, dobri;
fant ni za šolo sposoben;
ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj // v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je trebaV. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal;
bi delal, bi bil delal;
je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila sto evrov je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po pet evrov se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.:, knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom1,
bil2,
bi, bodi2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bítje1 -a s (í) glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure;
bitje srca, žil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bítjece in bítijce -a [prva oblika bitjəce] s (ī) manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bivakíranje -a s (ȋ) glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bivalíški -a -o (ȋ) pridevnik od bivališče: bivališki kraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bívanje -a s (í) glagolnik od bivati:a) podaljšati svoje bivanje v mestu;
uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli;
dolgoletno bivanje v tujini;
kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja;
pojem bivanja;
ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje c) njegovo bivanje sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blagonaklónjenost -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blagoslovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blagoslovíti -ím dov., blagoslôvil (ī í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrokblagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o
1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blagoslovljênje -a s (é) glagolnik od blagosloviti: blagoslovljenje oljk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blagougódje -a s (ọ̑) zastar. ugodje, zadovoljstvo: vzklikati od blagougodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blagrovánje -a s (ȃ) glagolnik od blagrovati: slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blankéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od blanket: blanketna menica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bláten -tna -o prid. (ā ȃ) pokrit z blatom: blatna cesta;
ležali so na blatnih tleh / blatne ravninske vasi
♦ med. blatna kopel kopel iz (zdravilnega) blata// umazan od blata: obut je bil v blatne čevlje; do gležnjev blatne noge; ekspr. ves sem blaten / blatna reka kalna, motnablátno prisl.:
blatno sivo nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blátenje -a s (á) glagolnik od blatiti: surovo blatenje političnih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blázen -zna -o prid., bláznejši (á ā) 1. duševno bolan, moten: strelski pohod blaznega morilca;
biti blazen / versko blazen / pretresel me je njegov blazni smeh; gara kot blazen na vso moč// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje / ideje, načrti blaznega znanstvenika 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazni napori;
blazen strah pred kaznijo;
blazna jeza / blazni uspehi, zaslužki; blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo; imel je blazno srečo blázno prisl.:
blazno se boji; moški je blazno streljal; blazno pogumna, zanimiva pustolovščina; blazno mu je všeč; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.:, zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blazínast -a -o prid. (í) 1. obložen z mehko podlogo; oblazinjen: široki blazinasti sedeži;
blazinasta klop 2. podoben blazini: blazinast mah;
roke, blazinaste od zamaščenosti
♦ bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blazínica -e ž (í) manjšalnica od blazina:a) dati pod glavo blazinico;
žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom b) blazinica mahu;
oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blazínjenje -a s (ī) glagolnik od blaziniti: blazinjenje pohištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blaznênje -a s (é) glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja;
pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjoblaznèč -éča -e:
blazneča ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bláženost -i ž (ȃ) ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost;
kar žarela je od blaženosti;
to je zanj višek blaženosti // rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bláženstvo -a s (ȃ) star. blaženost: občutiti blaženstvo;
srce mu prekipeva od blaženstva;
višek blaženstva / nebeško blaženstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blažítev -tve ž (ȋ) glagolnik od blažiti: blažitev bolečin;
blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blebetánje -a s (ȃ) glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja;
neslano blebetanje / otrokovo blebetanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledêjši (ȇ é) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz;
otrok je bled;
blede ustnice;
biti bledih lic;
mrtvaško, smrtno, voščeno bled;
čisto, ves bled;
bled od jeze, od strahu;
bled v obraz;
bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid;
postajati bled bledeti// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin;
blede besede;
to je bleda slika resnice;
bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.:
bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bledênje1 -a s (é) glagolnik od bledeti: bledenje kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bledênje2 tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša;
vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi;
zvezde bledijo 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blefírati -am nedov. (ȋ) pog. pretvarjati se, da je kaj drugačno od resničnega: tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati;
blefirati pred poslušalci;
blefirati pri pokru // ekspr. vplivati, učinkovati z bleščečim videzom: briljira in blefira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blêjanje -a s (ē) glagolnik od blejati: blejanje ovc, telet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bleketánje -a s (ȃ) glagolnik od bleketati: bleketanje ovc, telet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blesketánje -a s (ȃ) glagolnik od blesketati se: blesketanje jezera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blestênje -a s (é) glagolnik od blesteti: blestenje biserov;
zlato blestenje oblakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bleščánje -a s (ȃ) glagolnik od bleščati se: bleščanje jezera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í) 1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči;
v očeh se ji bleščijo solze;
okna se bleščijo v soncu
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna// močno sijati: sonce se blešči 2. belo odsevati: breze se bleščijo;
hiša se blešči iz zelenja 3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo bleščáti
vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
bleščèč se -éča -e:
bleščeč se na soncu; bleščeča se reka;
prim. bleščeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blískanje in bliskánje -a s (í; ȃ) glagolnik od bliskati: bliskanje in grmenje / bliskanje flešev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi;
preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu;
oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne lučibliskajóč -a -e:
bliskajoče čelade, luči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi
♦ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blisketáti se -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu;
morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo;
vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi bliščèč se -éča -e:
bliščeče se bodalo;
prim. bliščeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blízu1 prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč:a) pri mirovanju: ljudje so blizu;
hiše stojijo zelo blizu skupaj;
tu blizu ni nikogar;
od blizu pogledati;
mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančnejeb) pri premikanju: priti blizu;
stopiti bližje k oknu;
najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje
● prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu;
čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo 3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske;
mati mu je bolj blizu kot oče;
umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi 4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti;
mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev;
tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blížanje -a s (ȋ) glagolnik od bližati se: opazovali so njegovo boječe bližanje / čutil je bližanje hude nevarnosti / pogoji za bližanje moderni umetnosti / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v zbijanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bližínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bližino: branje, pisanje in podobna bližinska dela / bližinska očala
♦ fot. bližinski posnetek posnetek od blizu; ptt bližinski medkrajevni telefonski promet nekdaj promet med kraji na ožjem območju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blížnji2 -a -e prid. (ȋ) 1. krajevno malo oddaljen; ant. daljen: bližnji in daljni kraji;
to je naš bližnji sosed;
izlet v bližnjo okolico;
doma je iz bližnje vasi / Bližnji vzhod
♦ film. bližnji posnetek posnetek, ki pokaže igralce od glave do pasu2. časovno malo oddaljen: bližnji dogodki so ga vznemirili;
bližnja prihodnost;
kmetje se pripravljajo za bližnjo trgatev 3. kakorkoli soroden, povezan s kom: srečal je bližnjega znanca;
bližnji in daljni sorodniki;
sam.:, ped. od bližnjega k daljnemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bljúvanje in bljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili;
bolezen se začne z bljuvanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blódenje -a s (ọ́) glagolnik od bloditi:a) blodenje brez konca;
blodenje po gozdu b) vročično blodenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blôganje in blóganje -a s (ȏ; ọ̑) glagolnik od blogati: ideja o knjigi se je porodila med bloganjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blók -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku;
stanovanjski bloki;
univerzitetni bloki na Prulah;
tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene// strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka;
natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik;
beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka;
antifašistični, opozicijski blok;
zahodni blok;
odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok;
blok marmorja;
aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok;
propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blokíranje -a s (ȋ) glagolnik od blokirati: blokiranje ulice, mesta / blokiranje koles pri zaviranju / blokiranje denarnih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blúzica -e ž (ȗ) manjšalnica od bluza: deklice v krilcih in bluzicah / ekspr. h kostimu oblečete svetlo bluzico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bôbek -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob1 1–2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
● ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóbenček -čka [bobənčək] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku;
ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóbnanje -a s (ọ̑) glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bobnênje -a s (é) glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma;
bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóbnič -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič;
zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bôbov -a -o (ó) pridevnik od bob: bobova slama;
bobovo zrno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóbrov in bôbrov -a -o (ọ́; ó) pridevnik od bober: bobrovo krzno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóčenje -a s (ọ̄) glagolnik od bočiti: bočenje in upadanje prsnega koša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bodálce -a s (ā) manjšalnica od bodalo: jekleno, svetlo bodalce;
pas z bodalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bodênje tudi bôdenje -a s (é; ó) glagolnik od bosti: bodenje v prsih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bódi2 -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́) z oslabljenim pomenom 1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi! 2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem;
bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti 3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno;
bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bodóčnost -i ž (ọ́) 1. čas, ki bo prišel: to bodo dognali šele v bodočnosti;
v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela;
načrti za bodočnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: od tega je odvisna bodočnost človeštva / to mu bo uničilo bodočnost / prerokovala mu je bodočnost kaj bo doživel v bodočnosti; boljša, lepša bodočnost
● ta fant ima še bodočnost dosegel bo velike uspehe; knjiž. vse to je še pesem bodočnosti se še ne bo kmalu uresničilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga;
klicati boga na pomoč;
prositi boga za zdravje;
verovati v boga;
prisegati pred bogom;
kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izražaa) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal;
pojdi že, bog te nesi;
ali boš kar naprej počival, bog te nima rad;
bog nebeški, kaj sem jaz kriv;
kod si hodil tako dolgo, za bóga milega;
pustite me pri miru, za bóga svetega c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega;
moj bog, kako smo nesrečni;
o ti moj bog, saj ne bom zdržal č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res;
bog vedi, kod hodi;
če bog da, se bomo kmalu videli d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne;
bog varuj, da bi kaj takega storil;
bog ne zadeni, da bi pozabil na nas e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu;
bog plačaj za dar hvala;
elipt. vzemi ga, še bog če te mara;
še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje;
bog daj, da bi bilo res;
bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj;
»Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«;
vznes., ob slovesu bog s tabo h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj;
o njej ne vem nič slabega, bog varuj;
bog mi je priča, da ne lažem;
pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno;
to je gotovo kakor bog v nebesih 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini;
v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zasebóže ekspr.:
bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili;
prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bogatênje -a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti:a) težnje po naglem bogatenju;
viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bogatítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti:a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel;
bogatitev posameznikov bogatenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bógec1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr. bogca zahvali v krščanskem okolju skleni roke v zahvalo2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bógek -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr. otrok že zna zahvaliti bogka v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo2. nar. križ s podobo Jezusa Kristusa:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
boglónaj [boklonaj stil. bohlonaj] člen. (ọ̑) v kmečkem okolju izraža hvaležnost; hvala!: pa boglonaj za pijačo;
stokrat boglonaj;
prisl.: za boglonaj ti ne bo pomagal zastonj;
za boglonaj me pa še toži v zahvalo;
sam.: od samega boglonaj se ne da živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bogočásten -tna -o (ȃ) pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bógvé in bóg vé [bokve] člen. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi;
bogve zakaj ga ni;
joče ali od žalosti ali od jeze, bogve;
spomin na bogve koga;
ženejo jih bogve kam;
prišel je od bogve kod // z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bohotánje -a s (ȃ) glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bohôtenje1 in bohotênje -a s (ó; é) glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bohotênje2 -a s (é) glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bojevánje -a s (ȃ) glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju;
taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bojévnik -a m (ẹ̑) knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki;
hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma
♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bojévniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od bojevnik: storil je svojo bojevniško dolžnost;
bojevniška pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó) 1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke;
meč mu je visel ob boku;
ženska širokih bokov;
riba s progami na bokih;
zibanje v bokih / kot povelje roke v bok! // nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok 2. stranski, vzdolžni dela) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih
♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcub) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone;
vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bôksanje tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: izuriti se v boksanju;
ukvarjati se z boksanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolán bôlna -o tudi -ó [bou̯na] prid. (ȃ ó) 1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok;
njegov oče je že dolgo bolan;
že celo zimo leži bolan;
videti je bolan;
naredil se je bolnega;
doma ima bolno mater;
bolan na pljučih, na srcu;
bolan na smrt, za smrt;
bolan za jetiko, za rakom;
hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan;
duševno, spolno, živčno bolan;
revež je ves bolan // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče;
bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja bôlno prisl.:
bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
bôlni -a -o sam.:
zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolečína -e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila;
čutiti, imeti, trpeti bolečine;
njegov krik je izražal bolečino;
lajšati bolečine;
kričati, stiskati zobe od bolečin;
huda, pekoča, topa bolečina;
bolečine v križu, v prsih;
zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine 2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu;
duševne bolečine;
sin mu je prizadejal veliko bolečin;
pesn. bolečina slovesa;
zastar. srčne bolečine 3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolečínica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku;
osebne, skrite bolečinice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolečínski -a -o (ȋ) pridevnik od bolečina: bolečinski občutek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
boléhanje -a s (ẹ́) glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
boléhav -a -o prid. (ẹ́) ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček;
vseskozi je bolehav;
bolehav od rojstva / njegov obraz je bolehave sive barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolést -i ž (ẹ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: bolest jo teži;
lajšati, občutiti bolest;
srce se ji stiska od bolesti;
pekoča bolest;
solze bolesti // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
boléti -ím nedov., bôlel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati bolečine: glava, zob me boli;
ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti 2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli;
v prsih me boli;
pren. boli me, ker si takšen;
boli ga, ko vidi mater jokati;
zastar. v srce ga boli, da je sin tak
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače;
bolha ga grize, pika;
imeti, loviti, obirati si bolhe;
opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bôlhica -e [bou̯hica] ž (ó) manjšalnica od bolha: bolhe in bolhice / ekspr. kuža, imaš kaj bolhic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bòlj1 prisl., nàjbolj (ȍ) 1. stopnjujea) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen;
bolj goreč, oddaljen, razvit;
bolj moški;
bolj domač, zdrav;
najbolj gozdnati kraji;
bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej;
stal je bolj zadaj kakor jaz;
bolj natanko pogledati;
to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug;
ono drugo blago mi je bolj po volji;
izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil;
naraven je, da bolj ne more biti;
telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj;
doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali;
čim nižje greš, tem bolj je zeleno;
bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate;
Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ;
Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóljšanje -a s (ọ̑) glagolnik od boljšati se: boljšanje bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóljši -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi;
skrbeti za boljšo kakovost;
zdaj ima boljše pogoje;
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo;
knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste;
zahajal je v boljše kroge;
dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prejbólje in bóljše prisl.:
bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti
● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
bóljši -a -e sam.:
natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše;
prim. dober
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolníčin -a -o [bou̯ničin] (ȋ) svojilni pridevnik od bolníca: bolničin srčni utrip;
težko bolničino stanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolníkov -a -o [bou̯nikov-] (í) svojilni pridevnik od bolnik: bolnikova soba;
bolnikovo razpoloženje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolníšniški -a -o [bou̯nišniški] (ȋ) pridevnik od bolnišnica: bolnišniški park
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje svetlobe na osnovi odvisnosti električnega upora od temperature:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolónjski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec2. nanašajoč se na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi;
bolonjski sistem;
fakulteta ima vse tri bolonjske stopnje / bolonjska reforma reforma sistema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolovánje -a s (ȃ) glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bôlšji -a -e [bou̯šji] (ȏ) pridevnik od bolha: bolšji pik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóm1 bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom 1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega;
do vznožja bo še uro hoda;
to bo slika kakega starega mojstra;
to bo najbrž res;
vzroki neuspeha bodo kje drugje 2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši 3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni // nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo 4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bómba -e ž (ọ̑) 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe;
letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami;
atomska bomba;
kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje;
plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba;
slepa bomba ki ne eksplodira;
eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bombardíranje -a s (ȋ) glagolnik od bombardirati:a) doživeti najhujše bombardiranje;
bombardiranje mest;
bombardiranje iz zraka;
hiše, porušene zaradi bombardiranja b) elektronsko bombardiranje;
z bombardiranjem urana so razbili njegovo jedro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bombardírski -a -o (í) pridevnik od bombardir: bombardirska četa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bombáški -a -o (á) pridevnik od bombaš: bombaška četa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bombáževčev -a -o (ȃ) pridevnik od bombaževec: bombaževčev plod;
bombaževčevo olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 13344 zadetkov.